22
345
V cvetočem vrtu
Igo  Gruden
Mirna so drevesa, ptiči v njih molčijo, zdi se mi, da slišim dihati jih z vej; samo včasih listi v mrak zašelestijo, tih šepet v daljave gre s cvetočih mej, trave vzvalovijo, s črešnje pade cvet, in nato se vase spet zamakne svet.
Blizu mi je vsaka vejica in bilka, sestre bi jim rekel, cvetu rekel brat, sapica najtišja kot bregov znanilka, ki jih je nemirno šlo srce iskat: bomo kdaj k obali našli pot domov? Skoro, skoro pali bomo vsi čez krov.