Vestnik. Iz Zavezo arstrijsklh jngosloranskih učlteljsklh društeĄ. Pri XXI. gla^ni akupščini Za^eze aystr. jugoslovanskih učiteljskih društeĄ, ki se Ąrši letos dne 15. in 16. aĄgusta y Mariboru, se proslaĄi štiridesetletnica državnega šolskega zakona. Slavnostne govore bodeta goĄorila g. dr. Ljude^it Pivko in Engelbert Gangl. Vse narodno napredno učiteljstvo pohiti tiste dni y Maribor! Delegate za delegaeijsko sejo, ki se Ąrši 15. aygusta popoldne, so izvolila in prijavila sledeča društĄa: I. Slpvensko deželno učiteljsko društvo. 1. Franc Črnagoj, nadučitelj, Barje, Ljubljana. 2. Janko Likar in 3. Franc Skulj, učitelja y Ljubljani. Namestnika; 1. Alojzij Eecelj, ufiitelj in 2. Antoh Likozar, nadučitelj, oba v Ljubljani. — II. Ljubljansko učiteljsko družtĄo. 4. Ema ŽerjaĄ. 5. Marija Mehle, učiteljici. 6. Vendelin Sadar, učitelj, Ąsi v Ljubljani. — III. Eamniško učiteljsko društĄo. 7. Anton Germek, šolski voditelj. Eomenda. 8. Janko Toman, nadučitelj Ą MoraĄčah. — IV. Učiteljsko dru^tĄO za Slovenjegrajski okraj. 9. Ignacij Eaffou, šolski voditelj Ą Sele-Vrhih. 10. I^an Eorže, učitelj, Slo^enjgradec. — Prosimo, da nam prijavijo delegate še druga ZaĄezina -društ^a. Imenoranje. Jakob L a h , absohiran agronom in poto^alni učitelj Ą Sežani, je imenovan za tehničnega pristaĄa za poljedelstĄO ia namestnika dež. kulturnega nadzornika pri namestništvu y Trstu. Umetno-obrtna strokovna šola t Ljubljani. Za delovodjo kovinskega oddelka je imenovan ietniški paznik E. Petrič, dosedaj nastavljen v Šibeniku Ą kaznilaici kot strojnik in kurjač. Šola na MnlJa^I na Dolenjskem. Okr. šol. SYet Ą Litiji je odredil, da se s šol«kim letom 1909/10 otĄori začasna šola, in sieer na Polju pri Mulja^i! Za spomenik Olge Eoban so darovali tudi na I. mestni deški šoli tovariši: nadučitelj Jak. Dimnik 2 E, po 1 E pa Bele, Furlan, Gale, Jelene, Pavčič, Poljanec, Pretnar, Bežek, Sadar in Wider; na III. mestni deški soli: po 1 K nadučitelj Leop. Armi6, gdč. Toplikarje^a, Levec, Marolt, Bape, Simon in Trtnik; na nemški deški šoli: nadučitelj Bož. Valenta, JaĄoršek, Eleč, Schiffrer in Trost po 1 E; in na nernški dekliški šoli tudi po 1 E gdč.: EerBnik, Le^ec in RamoĄŠ. V Zelezniklh je umrl naš to^ariš nadufiitelj Anton Sonc. Pogreb je bil j nedeljo popoldne. Pripeljali so pokojnika iz ZeleznikoĄ Ą Ljubljano. Z Marije Terezije ceste se je razvil spre^od na pokopališča pri sy. Erižu. Pogreba se je udeležilo Ą Ljubljani mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Castno je bilo zastopano učiteljstvo iz mesta in okolice. Iz Ljubljane je bilo blizo 30 narodno naprednih učiteljev. Izraed ljubljanskih SlomškarjeĄ se pa ni nihče udeležil pogrfcba, četudi je bil toĄ. Sonc zvest pristaš Slomškarije. Iz Eranja je prihitel k pogrebu prcdsednik tamošnjega okrajnega učilelj. društĄa toĄ. Luznar, dasi gospod Sonc ni bil član. Po Slomškarjih pa smo se ozirali zaman, ki so na tak lep način pokazali, kako izkazujejo zadnjo čast svojim somišljenikom! Pisarnlca drnžbe st. Cirila in Meoda ima praĄ lepe, noĄe, originalne razgled^ice y zalogi. Pričakujemo naročil! MotiĄ: ¦nlz narodnega življenja SloĄenceĄ". Dne 17. jnnija je bil y Št. Petru na Erasu prvi učiteljski krožek. Učitel.jstĄo košanske iu reške doline prireja že 2 leti krožke, a tako dobro ni bil nobeden obiskan, kakor ta. Saj se je zbralo Ą Št. Petru 22 užiteljic in učiteljev, da se pogovore o raznih šolskih Ąprašanjih in pa — da potožijo drug drugemu sveje težnje. Zares lepo je bilo; zato smo z naĄdušenjem skleuili, da se odslej prirejajo krožki le y Št. Petru. Za prihodnji krožek nam je obljubil toĄ. Justin predaĄanje o botaniki. Tudi abstinentovsko himno smo zapeli d^ema tovarišema abstinentoma. ToYarišice in tovariši I pridite k prihodnjemu krožku prav Ąsi! Iz seje c. kr. okr. šol. s^eta t Kranju. Predsednik poroča: Definiti^ni so postali na dosedanjem mestu Angela Nagode na Trati in PaĄel Lavrič Ą Eorovju; provizorični: lĄa Mrhar y Buko^ščici, Erna Eozman Ą Šmartnem, Amalija Poljanec in M. Piškur Ą Škofji Loki ter Ana Zupančič, y Predd^oru; suplentinje pa Boza Juvan v Št. Lenartu in Melanija Fajdiga y Cerkljah. Ministrst^o je odbilo rekurz občine Ma^čiče zaradi razširjenja ondotne šole. — Sta^ijo se terno-predlogi za Škofjo Loko 2 mesti, BukoĄŠ6ico, Cerklje, PreddĄor in Šmartno. Za Eriže se imenuje kraj. šol nadzornik ondotnj vžupnik Iy. ZabukoĄec. — Prošnji nekaterih Orešnj ičanoĄ, da bi se za Yasi Črešnjica, Studeno in Budno ustano^ila enorazrednica na Črešnjici se za enkrat ne ugodi. — Za Yasi Gaberk, Brode, Lom, Št. Florijan in Sopotnico se sklene ustauo^iti Ą Gaberku enorazrednico, ki se razširi y dvorazrednico, za vasi Sy. Filip in Jakob, del Sopotnice in Št. Florijana pa gorsko šolo, ki se bo oskrbovala iz Škofje Loke dotlej, da se razširi y Gaberku y d^orazrednico. Podeli se prĄa starostna doklada Juliji Jaklič, druga E. Mikliču in Jos. Svetliču, peta pa Fr. Jugovicu. Beši se neka disciplinarna zadeva. Za ekskurendni pouk y Podlonku se predlaga 600 E. Določi se remuneracija za kmetijski pouk in ženska ročna dela. V pojasnilo nam pišejo s Tolminskega: V BU6it. ToĄ." od 18. junija t. 1., št. 25, je bilo poročilo o občnem zboru ^Tolminskega u6it. društĄa". PraĄ ,je, da se poroča o izidu Ą stanovskem listu. Ni pa praĄ, da piše toĄariš poročilo Ą zmislu, kakor bi ga pisali mi, ki smo se pripeljali s Eobariškega Ą zaprtem vozu, ne bojeČ se Jupitra Phmja. To^ariš, ki poroča o občnem zboru, naj piše Ąbodoče y syojem imenu in naj ne podtika dopisa drugim, ki ga y resnici niso pisali. če bi mi sami dopis pisali, bi se Ą8aj Ą številu oseb ne mogli zmotiti. Toy. dopisnik bi nas moral bolje sešteti in Yidel bi bil, da nas je bilo šest in ne pet, — Tovariš dopisnik pa naj ne zameri, da smo se tudi mi oglasili. Hoteliv smo mu dati le nekako pojasnilo. Šest mlajših. Šolska resellca se Ąrši v nedeljo, dne 27. t. m., y Šmarjah. Na Ązporedu so petje, deklamacije in prizori. čisti dohodek je namenjen za učila ubožnim učeneem ia za šolarsko knjižaico. Utonll je dne 13. t. m. Ą Eokri pri Tupaličah na Gorenjskem toy. Budolf Z a Ą r š n i k , nadučitelj y Preddvoru. Osta^il je ĄdoĄO in 5 nepreskrbljenih otrok. Bil je obže priljubljen, spoštovan in dobrohoten učitelj mladini in narodu. Eako je bil priljubljen in spoštovan, se je pokazalo na dan pogreba. Udeležila se ga je Ysa okolica, prihiteli so pa tudi y obilnem šte^ilu Djegovi to^ariši in prijatelji, ki so mu y s1oyo zapeli tri žalostinke. Ko se je še slednjiS to^ariš Bape poslavljal ob odprtem grobu v ginlji^ih besedah od ljubega prijatelja in toyariša, ni ostalo nobeno oko suho, otroci in domačini pa 80 glasno plakali. E. i. p.! Ruski učlteljl In učiteljice na SloTenskem. Dne 9. prih. meseea pride y poučne namene na SloĄensko do 60 ruskih učiteljeĄ in učiteljie. Iz deželnega šolskega 8Ąeta štaJerskega. Dvorazrednica pri S?. Duhu na Ostrem Yrhu se razširi y trorazrednico. — Nameščeni so definiti^no: Ą Vuzenici Iv. Urek, Ą Dobo^i Fr. Vadnal iz Eapel in lĄana Preželj iz Zre6; Ą Št. Jurju ob Pesn. Ema Begoršek, y Svičini Marica Lazar, y Eaplji Marija Majcen. — Vpokojeni so: šolski Ąodja pri Sy. Boku Martin Brišnik, def. učiteljica Ą Zidanem mostu Antonija Fux in def. učiteljica y Špilfeldu Eliza Fliess. — Do^oljenje za zakon ae je dalo def. učiteljiei v Hengsbergu Mariji Colnerič in def. učitelju y Lučanah F. Leiadlu. Dražba sy. Mohorja se bo letos ponašala z najvežjim šte^iloin udoĄ, odkar obstoji; danes jih šteje že 84.931, a še se niso oglasile Ąse župnije. Izlet rnsklh akademlkor t sloranske kraje. Pod Ąodstvom Ąseučiliškega profesorja Aleksandra Pogodina je odpoto^alo 22 ruskib akademikoĄ v A^strijo. Poseteli bodo LevoĄ. ErakoĄ, Olomuc, Prago, Tabor in Dunaj. Z Dunaja se odpeljejo na Slo^ensko, kjer obiščeja Ljubljano, Postojno in Trst. Srbsklh izletnic ne bo na SloTensko! Projekto^ani izlet gojenk belgrajskega ženskega učiteljišča in liceja na Slo^ensko izostane. Merodajni so bili razni oziri, med katerimi niso bili najmanjši — politiški. S tem je torej odstranjena za drža^o ne^arnost, ki so o nji toliko pisali nemški listi. Seveda: poset 30 sedemnajstletmh do osemnajstletnib srbskih deklet bi omajal a^strijsko držaĄo! Nagrade za ponk t petju in teloradbi na mesčanskih šolah, za katere |je vodstvo neke meščanske šole prosilo, je dež. šolski svet kranjski odklonil. Izjavil je, da spada na deških in dekliških meščanskih šolah pouk v teh predmetih k učiteljevi normalai učni ob^eznosti, bodisi da poučnje zato določen strokoĄni učitelj ali učiteljica Ą razredu ali Ą skupinah. Nagrade za ta pouk ne doĄoli, ker petje in telovadba ne spadata k onim predmetom meščanske šole, kjer bi bilo treba zanje izrednega znanja. Petindrajsetletnlco ustanoritve šulferajnove podružnice prirede prihodnjo nedeljo Ą Štorah, in sicer z Ąeselico na š o 1 s k e m Ą r t u. Bodite doslednl! V BNarodnem dneĄniku" čitamo: V nSlovenskem ufiitelju" h^alijo gg. kateheti ScbwarzeYo odredbo proti ,nedostojnim" slikam y izložbenih oknih. PraĄi se na koncu članka: DruštĄO s1oy. katehetoĄ bo storilo Ąse, da se bode YaroYala Ysaj nedolžnost mladine. — Dobro, pa dosledni morate biti, gospodje! Zahtevajte nemudoma, da ne bo Ąeč siriel pouče^ati Ąeronauka y šoli kaplan B. pri Sy. Barbari y Halozah, ki je Ą 5. razredu pripovedoval, da je neka kovačica slabša ko 8Ąinja, ker je Ą 10 letih porodila osem otrok. Šolske oblasti in mariborski škof pa molčijo. B. je namreč duho^nik, in temu je Yse dovoljeno. Zahrala. Velečastiti gospod Fr. Finžgar, c. kr. okrajni šolski nadzornik y Gorici. je daroval povodom smrti SĄoje matere namesto venca na njen grob tukajšnji šolski knjižnici 50 E, za kar 86 mu iskreno zahvaljuje in kliče: Bog plačaj! Vodst^o ljudske šole y Mošnjah, 19. dan rožnika 1909. Jos. Eorošee, šolski voditelj. Opozarjamo na današnji oglas Eolinske tovarne za ka^ine primesi, d ka- terih podajamo naslednje poročilo, da seznanimo slovensko javnost s tem sloĄanskim podjetjem. Eolinsko tovarno za ka^ine primesi je poklical y življenje arhitekt 0. Efička, ki je že 1. 1894. izdelal Ąse pripra^e za ustanoYiteĄ te tovarne, kakor tudi za zgradbo sušilnic za cikorijine korenine. L. 1895. je bila dograjena nova to^arna Ą Eolinu in sušilnica y Bečianih in istega leta se je že pričelo z izdelovanjem in razpečavanjern Kolinske ciko- rije. Mlado podjetje se je moralo y početku svojpga obstanka boriti z raznimi težkočami, kajti tudi na Oeškem je že pri Ąečini konzumentov vladalo mnenje, da slovanski izdelek po sĄoji kako^osti ne raore dosegati nemških izdelkoĄ. Vztrajnosti ustanoĄiteljeĄ pa se je vendar posrečilo polagoma pospešiti raz^oj podjetja in p idobiti stalen krog odjemaleeĄ za skmnski izdHlek. Zanimanje ze to podjetje se je nepričakoĄano pomnožilo, ko se je l. 1898. pret^orilo podjetje y delniško družbo češkomora^skega trgoĄstĄa s temeljno gla^nico 600.000 kron. Bapidno se množeči promet je primoial družbo, da je ustanoĄila podružaično tovarno y ProstjejoYu na Moravskem, y kateri namen je bila izdana nova emisija delnic Ą znesku 400.000 E. Obe toĄarni se nahajata danes v najživahnejšem obratu in nemški konkurenci je bil z dosedanjimi imenitnimi uspebi tega podjetja zadan občuten udarec. Letos je napra^ila družba Ą svojem razvoju pomemben korak naprej s tem, da je od g. Jelačina kupila tvrdko in varst^eno znamko BPrĄe jugosloĄanske toĄarne za ka^ine surogate y Ljubljani" ter se tako približala narodnemu trgovstvu na slovanskem jugu. Delniška glavaica je bila za prve potrebe zopet zvišana za 200.000 kron, katere delnice so bile določene v nakup slo^enskim, hr^atskim in srbskim trgoĄcem. — V Ljubljani sezida družba še Ą tekočem letu popolnoma novo po najmodernejšem na činu urejeno toĄamo, tako da postane Eolinska to?arna za kavine primesi podjetje vsega slo^anskega trgoĄstĄa in tudi Ą naših krajih doseže ono stopnjo y tej industriji, ki jo zaĄzema dosedaj nemška konkurenea. Podjetju, ki prinese y Ljubljano novega gospodarskega napredka, želimo na slovanskem jugu najboljšega uspeha ter njega izdelke Ysem slo^enskim rodbinam najtopleje priporočamo.