Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18* , polletna K 9'—. četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 30—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenbur^ova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.-7. zvečer.___________________________________«
Posamezna številka O vinarjev* -----
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje1* v Ljubljani, Želenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 7.
V Ljubljani, v pondeljek dne 12. junija 1911.
Leto L
Volilci!
Jutri dne 13. junija imamo volitev državnozborskih poslancev,
Pol stoletja že pošiljamo poslance v državni zbor in prav o poslancih iz naših krajev smemo reči, da so bili vobče vedno za tisto politiko, ki nam je ustvarila obstoječe razmere.
O kulturnih in narodnostnih vprašanjih niti ne govorimo, ker se je v tem pogledu slovenska delegacija obnašala, n. pr. že proti socialističnim predlogom, povsem neprimerno.
Novi državni zbor bo razpravljal in sklepal o draginji, o carini na živila, o vojaški predlogi in o militarizmu \sploh, o socialnih reformah itd. Vse te naloge, ki jih prevzema novi državni zbor, so važna vprašanja, so važen ključ, ki v veliki meri odpira in zapira vrata draginji in socialni bedi. In če hočemo, da se v tem pogledu kaj izboljšajo razmere, moramo voliti socialnode-mokratično.
V novem državnem zboru pride v razpravo tudi predlog o koalicijskem pravu. Merodajni faktorji, med njimi tudi naše slovenske stranke, hočejo omejiti združevalno pravico delavcev in nastavljencev sploh. Ako bi se uresničila ta namera, bi bil tak zakon v velikansko oviro in škodo vsem, onim ki imajo stanovske organizacije, da z njimi pospešujejo svoje stanovske koristi, ker bi se jim vzela takorekoč vsa svoboda.
In socialno zavarovanje! Ali ni prav za občine, kakor za nje prebivalstvo, važno tako zavarovanje? Napram vsem tem vprašanjam more le socialistični poslanec zavzeti tako stališče, ki je potrebno, da ga zavzame zastopnik tistih slojev, ki so danes najbolj obremenjeni. Slovenci nismo ne aristokratski ne bogat narod, za-raditega so za nas vobče važna vsa njena vprašanja.
MAKSIM G OB KIJ :
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Bog s teboj ! Živi, kakor ti je drago, ne bom te. motila. Le eno te prosim, — kedar govoriš z ljudmi — boj se jih! Bati se je treba ljudi — zakaj drug drugega sovražijo, lakomni so in zavistni. Vsi so škodoželjni . . . Že jih boš tožil in sodil — te -bodo sovražili in uničili!
Sin je stal pri vratih in je poslušal njene' žalostne besede; ko je mati končala je sheh-ljaje dejal:
— Ljudje so slabi, to je res . . . Odkar pa vem, da je resnica na svetu — so se ljudje poboljšali! . . .
Smehljal se je in nadaljeval:
Sam ne vem, kako to 1 Kot otrok sem se vseh bal . . . ko sem doraščal — sem jih začel sovražiti . . . nekatere zavoljo podlosti, druge, sam ne vem, zakaj ... A sedaj so zame vsi drugi . . . zato ker se mi smilijo, ali zakaj ? Nerazumljivo mi je ... ampak srce se je omehčalo, odkar vem, da niso vsi sami krivi svojega blata.
Na to je za hip obmolknil, kakor da bi poslušal samega sebe, potem pa je potiho in zamišljeno nadaljeval:
— Glej, kakšno moč ima resnica!
Mati se je ozrla nanj in zamomljala:
— Opasno si se izpremenil . . . moj bog !
Ko se je vlegel in zaspal, je mati oprezno
vstala s svoje postelje in šla k njemu.
In če hočejo naši poslanci imeti kaj vpliva v parlamentu, morajo imeti tam tudi oporo, zanesljivo, stanovitno oporo, ki je doslejšnji poslanci niso imeli. Dostikrat smo v tem pogledu doživeli velika razočaranja. Slovenske poslance so zunaj pravzaprav bojkotirali, to pa preneha, čim pride v državni zbor socialni demokrat, ki bo imel ob strani lepo število tovarišev, in sicer odločnih, na katere se lahko vedno zanaša. Razne slovanske enote v parlamentu so bile le lestev, po kateri so hoteli meščanski poslanci priti do opliva, toda ne v naš prid.
Spričo tega dejstva priporočamo, da glasujete jutri v torek za naše kandidate. Samo ti nam jamčijo, da bo naše zastopstvo v parlamentu res dobro!
Zoper militarizem in za socialne reforme.
Na milijone d e 1 a v s t v a , k i na ka-pitalitalistično komando razsipava in zapravlja svojo delovno silo in svojo življensko moč po fabrikah in pa železnicah, po plavžih in v kamnolomih, po delavnicah in v rudnikih, ubija črna skrb, kaj potem, ko opešajo sile, ko odpovedo roke, ko pridejo leta s svojimi posledicami.
Ogromne množice državnih uradnikov, in uslužbencev, ki puščajo svoje življenje po zatohlih kancelijah, strahoma pričakujejo zadnjo tretjino v mesecu, ko je treba potegniti jermen okrog pasu iu ko je treba na razne načine motiti otroke, da se premočno ne oglaša zahteva po kruhu.
Davčna reforma, ki bi snela neimetnim slojem najtežjo butaro z ramen, ostaja lepa misel! za cena stanovaja se nihče resno ne briga; železnice, ki bi nove krvi vlile v gospodarsko življenje, se ne grade.
Za vse pojave tega socialno-političnega in gospodarsk’ ga zastoja zna vlada in tiste stranke, ki odločajo v državi, en sam odgovor : Denarja ni! Ampak ta odgovor je treba malo popraviti!
Državni dohodki se množe od leta do leta — brez novih davkov. Avstrijsko prebivalstvo naraste vsako leto približno za 250 000 duš, in ti ljudje plačujejo hišno-najemninski
Pavel je ležal vznak in od bele blazine se je ostro odražalo njegovo rjavo, kljubovalno in strogo obličje. Z rokami na prsih je stala mati, bosa in v sami srajci, poleg njegove postelje, ustni sta se ji tiho pregibali in iz oči so se ji točile enakomerno drnga za drugo debele, kalne solze . . .
V.
In zopet sta molče živela, daleč drug od drugega in vendar blizu.
Ko je nekoč sredi tedna, na praznikov dan odhajal Pavel z doma, je dejal materi:
,— V soboto pride k meni nekaj ljudi...
— Kakšuih ljudi? — ga je vprašala.
— Nekaj tukajšnjih . . . drugi pa iz mesta.
— Iz mesta? ... je ponovila mati, zmajala z glavo in vzdihnila.
— Zakaj, mama? — je nezadovoljno vzkliknil Pavel. — Zakaj ?
Mati si je s predpasnikom otrla obraz in odgovorila tiho:
— Ne vem . . . Kar tako ...
Šel je po sobi semintja in ustopivši se pred njo jo je vprašal:
— Ali se mar bojiš?
— Bojim se 1 . . . — je priznala. Kdo jih pozna, te ljudi iz mesta?
Sklonil se je k njenemu obrazu in srdito, kakor oče njegov je dejal:
— Strah nas vse uuičuje! In ti, ki nam ukazujejo — izrabljajo strah in nas 6e bolj
davik, ti ljudje pivo in žganje, vživajo kavo in cuker, žgo petrolej in kade tobak; s tem pa mečejo ogromne davke.
Ampak vse hitrejše kot prebivalstvo, vse hitrejše kot davčni dohodki države, narašča brezmejna in neskončna požrešnost militarizma. Denarja ni za socialne reforme in za gospodarske naprave, ker ga požro nove barke.
Pred nekaj tedni je izdelal odsek poslanske zbornice postavo, da se izboljšajo' p i-sarniškim pomočnikom nesramno nizke plače. Vsa ta reforma bi ne veljala niti celili 4 milijonov — pač smešen drobiž, če pomislimo, da razpolaga država z milijardami. Ampak vstal je finančni minister in dejal: Za pisarniške pomočnike ni denarja. To se je zgodilo 17. februarja 1911. Dan pozneje, 18. februarja so dvorni lakaji avstrijske delegacije — v Budimpešti — in med njimi je bil dr. Šušteršič — dovolil tristolndvaj* set milijonov za nove barke.
Ker hoče vlada, ker hočejo meščanske stranke za 312 milijonov bark, in 4 milionov za najslabše plačano kategorijo uradništva.
Socialno demokratičen poslanec dr. E 1 -lenbogen je predlagal, da se povoli kredit 20 milijonov za železničarje; ampak vlada in meščanske stranke so predlog odklonile, ker hočejo za 312 milijonov novih bark, ni 20 milijonov za železničarje.
Ti kričeči zgledi bi se dali poljubno nadaljevati. Ker hočejo vlada in meščanske stranke za 312 milijonov novih bark, ni denarja za najnujnejše socialne reforme in za najkoristnejše gospodarske naprave.
In prav sedaj pripravlja vlada nov atentat: z mršavo dveletno vojaško službo je zvezala ogromne stroške za novo orožje in za pomno-žitev vojske. In že govorijo vladni hlapci, da se je treba odločiti: ali za triletno službovanje ali pa za nove davke. Ampak vprašanje se ne glasi tako! Poslanci, ki se niso na slepo zapisali molohu, naj zagrme vladi: Ne moža iu ne groša militarizmu, dokler se ne uvede dveletno službovanje brez novih davčnih bremen.
Komur so pri srcu socialne reforme in gospodarske naprave, se mora brezpogojno postaviti proti požrešnim in predrznim zahtevam moloha. Pri jutrišnjih volitvah se morajo volilci odločiti:
Ali za socialne in gospodarske reforme ali pa za militarizem!
NOVICE.
* Iz spominov Luegerjeve ljubice Beskibe. Mi nismo sicer nikaki oboževalci Luegerja, končno je pač vsak človek iz ognja
plaše. Vedi — če se ljudje boj«, zgnijo kakor breze na močvirju . . . Osokoliti se moramo, čas je že!
Odšel je v kot in tam ji je dejal:
— Vseeno ... pri meni se zbero!
Mati je zaplakala:
— Ne togoti se! Kako naj se ne bojim? Vse svoje dni sem preživela v strahu ... vsa duša ga je polna!
Potiho in mečje je dejal:
— Oprosti mi . . . ne morem drugače!
Nato je odšel.
Tri dni ji je trepetalo srce in zastalo je, kedar se je spomnila, da pridejo v hiši tuji ljadje. Ni si jih mogla predstavljati, ampak dozdevalo se ji je, da so grozni. Ti so pokazali sinu pot, po kateri hodi . . .
V soboto zvečer se je Pavel vrnil iz tovarne, se umil in preoblekel, nato pa odšel rekoč, ne da bi se ozrl na mater:
— Ge pridejo, jim povej, da se takoj vrnem . . • Počakajo naj me. Prosim te, ne boj se . . . Ljudje so, kot drugi ljudje.
Onemogla se je sesula na klop. Sin jo je čemerno gledal in ji predlagal:
Morda odideš . . .
To jo je užalilo. Zmajala je z glavo in dejala:
— Ne . . . vseeno je! Zakaj pa?
Koncem septembra je bilo. Po dnevi je
na zmrzlo zemljo padel suh, mehak sneg, in slišalo se je, kako je škripal pod nogami od* hajajočega sina. Na okna se je naslonila gosta prežeča tema. Mati se je podprla z rokami
in blata ustvarjen, toda Luegerjeva ljubica nam v svoji 150 strani obsezajoči knjigi „1 z mojih spominov na dr. Karla Luegerja" pravzaprav docela ničesar ne opiše Luegerjeve ognjevitosti, izvzemši če se smatrajo poltene ekscese, ki jih Beskiba opisuje, kot ognjevitost. Priletno Beskiba priobčuje brez sramu in radi tega prav neokusno odkritosrčno vse svoje ljubezenske odnošaje in prinaša tudi Luegerjeva pisma; v teh pismih ta znani nasprotnik „proste ljubezni" Beskibi naznanja, da jo obišče prihodnji teden in da se bodeta tedaj „poljubovala, ali še kaj druznga delala." Drugih dvoumnosti iz teh pisem raje ne prinašamo, ker so preveč nevžitne. Gdč. Beskiba pa najbrž tudi ni posebno zanesljiva v svojih poročilih. Tako se zdi nekam neverjetno njeno pripovedovanje, da je rajni Lueger imel lju-bavno razmerje z neko nuno. Prav tako neverjetno se nam zdi, da bi bil dr. Lueger imenoval ženska krščanska društva svoj harem, radi katerega da je ostal samec. Beskiba mnogo pripoveduje o Luegerjevi umazanosti. Tako ji ni hotel ničesar prispevati za stanurino; tudi sa pritožuje, da ji kot slikarici ni dajal nobenih obč. naročil, kar je seveda docela korektno. Besede pa, ki jih Beskiba na jezik polaga dr. Luegerju glede njegovih pristašev, so pa prav verojetne, kajti nihče ni dunajskih krščanskosocialnih voditeljev hujše sovražil, kakor dr. Lueger sam.
* Bdeči nagelj In politika. Bdeči na-geljček ima kot politični znak svojo zgodovino; Ludvig II. burbonski (1621 do 1686) je napravil rdeči nagelj na Francoskem zelo popularnim. Vojaki so ga nosili in Ludvig sam si je v ječi preganjal čas s tem, da je gojil in zalival lonce z nageljni. Njegova žena je med tem zanj zbirala upornike. Ludvig je dejal svojemu zdravniku: „Kdo bi si mislil, da se moja žena vojskuje in zmaguje, ko jaz gojim in zalivčm nageljne." S tem je nagelj postal za Burbonce najljubša cvetka. V času francoske revolucije od leta 1793 dalje je igral rdeči nagelj zelo važno vlogo. Na poti k guillotini so nosili na smrt obsojeni rdeče nageljne ^nageljne strahu," (oellet d’ Lorreur). Ko so pro-gnanci zapuščali svoje domove, so jim dekleta pripenjala pri odhodu rdeče nageljne, katere so si shranjevali kot znak hrabrosti in simbol ljubezni. Zaljubljenci so si dajali šopk9 rdečih nageljnov na plesih. V znamenju rdečega na-geljna je Napoleon I. leta 1802 izbral rdeči obesek za častno legijo. Kakor Francozom tako se je tudi Belgijcem ta cvetka zelo priljubila, toda le med delavskim ljudstvom. Na umotvorih inozemskih umetnikov vidimo ženske z na-geljčkom v roki. — Na Gorenjskem so prav posebno rudniški delavci ponosni na svoje nageljne, ki vise z oken lesenih hiš. Z marsikaterega okna vise po cel meter dolga stebla
ob klop, sedela in se pričakujoče ozirala k vratom . . .
Zdelo se ji je, kakor da bi se v temi z vseh strani oprezno plazili k hiši sklonjeni in plašno se ozirajoči tuje, čudno oblečeni in molčeči. Kakor da nehdo že hodi okrog hiše in šari z rokami po steni.
Zaslišal se je pisk. Kakor tenak curek se je vil v tišini, otožno in blagoglasno je stikal po pusti temini in se približeval . . . Naenkrat je pod oknom izginil, kakor da bi se bil pogreznil v leseno steno.
V veži so zaškrtale noge, mati se je stresla, napela obrvi in vstala.
Vrata so se odprla. Najprvo se je v sobi pokazala glava z veliko, kosmato kučmo, nato pa je prilezlo dolgo sklonjeno telo, ki se je zravnalo, počasi povzdignilo desnico in z gostim globokim glasom dejalo:
— Dober večer!
Mati se je molče priklonila.
— Ali Pavla še ni domu?
Človek je	počasi	slekel svoj kožuh, privzdignil eno	nogo,	s kučmo	otepel	sneg s
čevlja, potem ponovil to proceduro na drugi nogi, vrgel kučmo v kot in zibajoč se na svojih dolgih	hogah	vstopil v	izbo.	Pristopil
je k stolu, ga	pogledal, če je	dosti	trden in
sedel: nato je pokril usta z roko iz zazeval.
Glava njegova je bila pravilno okrogla in gladko ostrižena, lica obrita, brki pa bo mu viseli navzdol.
(Dalje.)
polna rdečih cvetov. (Eugadinski nagelj). Taki nasadi so prava dragocenost v družini iu se podedujejo od roda do roda. Pred leti, ko je prestolonaslednik Fran Ferdinand želel iraeti tak nasad iz rdečih nageljnov, je dolgo časa trajalo, predno ga je bil v stanu dobiti. Tudi po Nemškem je med delavstvom zelo razširjena ta cvetka, na Španskem pa je rdeči nagelj narodna cvetka. Cesar Viljem II. je tudi rad im*4 rdeči nagelj, priljubljen pa je bil prav posebno predseduiku ameriških držav Mal Kin-leyju. Po njegovem umoru je celo predlagal nek ameriški poslanec v parlamentu, naj se proglasi rdeči nagel kot oficielen znak države Ohio. — Sedaj pa nosi rdeči nagelj delavstvo vsega sveta — kot znak razvedne zavednosti.
DOMAČE TESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
Voiiici! So dr ugi!
Jutri v to rt k pokiižLtao, kako nejevoljni smo nad politiko naših mcŠfian-skUi strank ter volimo po vseh volilnih okrajih le kocialjiodemokratične kandidate ! Stranka smo, strank.-* bodočnosti, stranka svobode in napredka! Noben gl#s se ne sme Izgubiti!
Ljubljanskim volilcem!
Jutri boste volili državnozborskega poslanca za Ljubljano.
Štiri stranke se udeleže te volitve in tri med njimi imajo bistveno enake programe. Naprednjaki kot politična stranka., klerikalci iu Nemci so'Strogo protisocialistične Stranke; strogo proti vsakršnim svoboščinam, ki jih zahtevajo, privatni in javni uslužbenci: tvorniški delavci, drugi delavci, uradniški in vsakršni nastavljenci, torej tudi mestni, deželni, državni in trgovski, ker ne marajo, da bi ti sloji odločevali v občini deželi in državi
Vaš kandidat torej ne more biti ne mož, ki kandidira kot naprednjak, ne moč ki kandidira kot klerikalec, ne nemški konservativec, ampak le socialnodemokratični kandidat;
Saj nas uči zgodovina: saj poznamo ves ostudni politični in osebni boj teh strank, ki jim gre le z v prvenstvo in nadvlado, ne pa ra enakopravnost. Saj vendar nismo sužnji, da bi morali vedno lizati pete ljudem, strankam, ki po bistvenosti svoje politike ne morejo in ne mar.ija.io zastopati naših interesov.
Zafaditega volite vsi našega kandidata! Sockdnod m jkratični kandidat za Ljubljano je sodrug
Elbi n Kristan,
p i s a t e 1 j v L j u b I j a ri i.
Volilni lokali socialnodemo-krationo stranke v Ljubljani
pri volitvah so:
Za I.. vol i 1 ni o k r a j v poljan-s k o p r e d m e s t j e , ki voli v . Mestnem domu — Fabjanova vinska klet, Mestni dom na cesarja Jožefi trgu.
Z a	II.	i u	lil volilni	okraj,
š	e n t j a	k o	b s k	o p r e d m e s t j	e , ki Voli
v	dekliški	šoli	pri	Sv. Jakobu — gostilna pri
Pocku v Florijauski uiici.
Z a IV. volilni o k r a j , Kralj o v o in T r n o v o , ki vol i v stari trnovski vojašnici — gostilna pri Krakovčanu na Krakovskem, nasipu,
Z a	V.	i n	- VI. volilni	okraj,
dvorski del, ki volita v Soli ua Cojzo-vem grabnu (V.) in v realki (VI) — gostilna pri Erbežniku (Štajerska klet) in Valvazorjevem (Križevniškem) trgu.
L a VII. i u VIII. volilni okraj, k 1 o g v o r s k i del, ki volita v I. državni gimnaziji poleg Narodnega doma (VII.) in v Unionu (VIII.) — gostilna „Pri Levu“ na Marije Terezije cesti.
IX. v o 1 i 1 n i okraj, kolodvorski del, ki voli v šoli na Ledini — gostilna »Bela Ljubljana11 v Komenskega ulici.
X Volilni okraj, V o d m a t, ki voli v mestni ubožnici — gostilna g. Babnika na Zaloški cesti št. 3.
XI. volilni okraj, II r a d e c -kesa vas, Dolenjska cesta, Karolinška zemlja itd. — gostilua g, Pu-tricha na Dolenjski cesti.
Sodrugi so naprošeni, da se zglase v svojem volilnem okraju, preduo gredo na volišče. Bavnotako naj se vrnejo nazaj v volilni lokal, ko so oddali glasovnico. Vsi sodrugi, ki bodo v torek 13. junija službe prosti, se po-zivljejo, da se stavijo na razpolago zaupnikom v volilnih lokalih.
Glavni volilni lokal stranke bo v Šelenburgovi ulici št. G, drugo nadstropje, levo, kamor se je obračati in sporočati vse važnejše dogodke.
Šušteršičeve ježice.
Marsikdo se je že izpodtaknil nad oranžno jupino in dr. Šušteršiču je spodrsnilo nad drobno,
mastno ježico. Oe zajdeš med hudomušne okoliške kmetje, se ti muzajo in takoj uganeš, da jim nekaj leži na srcu in — jeziku. In če jih povprašaš, odkod zadovoljni smeh na njihovih razoranih obrazih in kaj njih šepet, ki izbruhne zdajpazdaj v nespšotljiv krohot.
Nekoč Je prišlo nekaj mož svojega poslanca dr. Šušteršiča vprašat za svet, kako bi prodali ježice, češ da jih imajo v izobilju. a jih ne morejo spraviti v denar. In dr. Š u š t e r š i č , ki so ga častili kot preroka, jim je salomonsko odgovoril: „Zakaj pa sejete toliko ježic?“ Nič več ni govoril; ni jih vprašal, kolikšna je posetev, kolikšna žetev, kdo žene kal: sv. Servacij ali sv. Juri, če gloko orjejo ježici iu kako ji gnoje; ni mu bilo mar, če se vrsti za deteljo, ali če pobira ostanke za strnjo. Kmetje pa so bili zelo poparjeni — kakor varan mož, če znsači svojo ženo . . .
Velikodušni so kmetje ljubljanske okolice in plemeniti! In krščanskega usmiljenja polni! Odpustili so mu da z njihovimi tolarji po Budimpešti in Dunaju velike vojne barke gradi, ki v morju trohne, brez očitka, fajfa tobaka — dražja bo. Naj bo v božjem imenu! Požirek žganja le še ob velikih praznikih in ob kolinah in ob sejmih. Kar je storjeno, pozabljeno je! Ampak sejane ježice — nak, teh ne prenese užaljeno kmečko srce! — Ob čisto drobno, kilavo ježico (niti semenska ni bila!) se je izpodteknil kmečki general dr. Šušteršič in je telebnil ob tla . . Včeraj slavljen, danes odstavljen! In kamor se prikaže, povsod ga pozdravlja kmečki krohot . . .
Zamišljen iu molanhonlčen hodi dr. Šušteršič naakoli. O belem dnevu in po noči v sanjah, m shodih in pred sodnijo povsod se mu zdi, kakor da bi hodil po širokem, neskončnem polju . . . Sama ježica vse naokoli . . .
Komaj zasejana, že kali iu vihra kvišku, in vidno raste in ga prerašča in mu zakriva obzorje . . . Izgubljen je, zadušen — in ni ga pota iz ježice. Na nebu pa pošastne prikazni — -kmečki voiiici, in za njim in pred njim grmeč krohot — kakor huda ura . , .
Danes ob 8. liri zvečer
t ® is
N,ai
v ljubljanskem Mestnem domu
Poroča kandidat za mesto Ljubljana so-drug Etbin Kristan.
Udeležite se shoda polnoštevilno!
— I/bVraipi L:s:.;diiiUt TrJb«4 v M-.j-
:,t.ili. Prav prijetno zabavo so ijneli naši sodrugi včeraj dopoldne na liberalnem shodu v Modah. Srnejalj so se prav od srca nazorom g. Tribuča,; ki jih je razvijal.pod zaščito predsednika Lavtarja, Na shodu je b.lo tudi nekaj klerikalcev, ki so delali tako neslane in bedaste medklice, da jih še nismo slišali takih, čudo Su je pa zgodilo, ko je pričel govoriti 3. Anton Kristan. Komandant klerikacev je zakričal habtaht iu marš, pa so odšli. Naši sodrugi so jih vabili naj počakajo, da bodo obračunali z njimi in liberalci, a vse, ni nič pomagalo, odšli so. Kolovodje so se zbali, da bi naše resnične besede koga ne pohujšale, pa so odvedli svoje backe. Omenjamo le še, daje predsednik Lavtar konec shoda priporočal in predlagal liberalno kandidaturo, ki pa ni dobila niti deset glasov od okolo 40 navzočih. Socialistični kandidat je sodrug Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani, ne pa liberalec, ki ga je predlagal Lavtar.
— Iz Bizovika. Tudi pri nas jo volilno gibanje zelo živahno in navdušenje za socialno demokratičnega kandidata se bo 18. junija iz-premenilo v impozantno število glasov. Razmero so se od zadnjih volitev v državni zbor pač temeljito izpremenile. Ne le delavstvo, temveč tudi kmečko ljudstvo spregledava, kako nesramno so ga klerikalci vlekli za nos; v državnem zboru namesto da bi se bili brigali za ljudske koristi iu zahteve, pa so tekali za veliko g spodo in plesal tiko, kakor je piskala. Bizovičanom zlasti la lumparija ne gre v glavo, da je klerikalni poslanec dr. Š isteršič tako navdušeno se potegoval za vojaške reči in za barke, ki požro milione in milioue ljudskega denarja. Vojaštvo ne le da pobira naše fante, temveč nam naklada neznanske davke: če sol-rlat vse vzame, potem seveda ni nikoli denarja za potrebne in koristne reči, ki jih delavci iu kmetje zahtevajo. Dr. Šušteršič nam je zavoljo prijazne cosarske besede pokazal na Dunaju figo; 13. junija pokažemo mu figo mi in bomo volili socialno demokratičnega ljudskega kandidata Antona Kristana, ravnatelja v Ljubljani.
— Iz Tržlda. V nedeljo, 4. t. m. smo imeli v gostilni pri Pelarju dobro obiskani shod, na katerem nam je sodrug dr. Dermota jasno očrtal vzroke draginje in hinavsko politiko meščanskih strank. Prišel je pa na shod tudi kaplanova desna roka, g. Gregorc, ki je hotel pokazati, da je dober učenec „Slovenca" in „Domoljuba“. Na žalost pa je moral spoznati,
da med zavednimi voiiici s klerikalnimi argumenti nič ne opravi, ker so se njegovim kolobocijam vsi posmehovali, mu je postalo vroče ter jo je hotel popihati, da bi se tako odtegnil neprijetni lekciji. Asistiral mu je poveljnik čukov A. Mežek, ki pa ni mogel g. Gregorcu prav nič pomagati, G. Gregorcu svetujemu, da naj proda vsa svoja šila iu kopita, pa naj kupi puške iu kanone ter jih razdeli med Marijine device in Jožefovke, da bodo ž njimi streljale hudobne socialne demokrate, ker so mu pripravili tako kislo grozdje. Sodrug dr. Dermota je dobro okrcal bedarije tega najnovejšega klerikalnega junaka, na kar je predsednik sodrug Bukovnik zaključil lepo uspeli shod.
— Iv. Sv. Trojice pri L0Ž11. (Župnikov teror raz lece.) Tukaj pašuje župnik Ludvik Bajec, zagrizeni sovružnik vseh župljanov, ki ne trobijo v njegovo kb‘rikaluo trobento. Osobito zdaj v času občinskih in državnozborskih volitev nedeljo za nedeljo rentači proti naprednim volilcem. Na binkoštuo nedeljo je med drugim pozival župljane v cerkvi rac leco, naj volijo same klerikalce v občinski svet, češ da bo itak spoznal druge hinavce; šel da bo od hiše do hiše in vsacega hinavca vpisal v posebne bukve, katere bo zapustil tudi svojemu nasledniku. Kogar bo v te bukve vpisal, ta ne bo nobene podpore dobil. Župnik pa je svoje agitatorje, katerih imena za sedaj zamolčimo, prev posebno poslal nad občane v Zalesu z grožnjo, da če ne bodo volili klerikalno, bo povzročil, da ne bo šla cesta, ki se ima v kratkem graditi, čez Zales, ampak čez Kitejino. — Taka agitacijska sredstva so vse obsodbe vredna in po zakonu tudi kaznjiva. Gospod župnik, ali mislite, d a s o take grožnje Vam dovoljene; kaj pa, če bi ž e v e n d a r en k r at d r ž a v n i p r a v d n i k tudi klerikalce malo potipal i n j i h povabil na ričet ?
— Iz dolskega okraja. V našem okraju smo imeli biukoštni pon.deljek tri lepe shode iu sicer v Zavratcu, Veharšu in Doleh V prvih dveh krajih je bila udeležba voiilcev prav lepa, zlasti v Zavratcu, da si je župiik še vnaprej „p ('povedal,*, skod. Poročal je sodrug Štraus iz Idrije o pomenu državnozborskih Volitev za kmečko ljudstvo. Priporočal je volilcem kandidata socialno demokratične stranke sodniga A. Kristana iz Ljubljane, kar so voiiici skoraj soglasno odobrili. Za Sicherla se je trudil na prvih dveh shodih niš občinski sluga P-der Kunc. Ker pa je bil mož le preveč 'nadležen, povedal mn j-' sodrug Štraus, kar mu je šlo,
111 mož je utihnil, dasi je bil nalašč, najet in platan, oa ugovarja. -Na zadnjem shodu v Doleh je. bil poslan načelnik klerikalne posojilnice i?. Gor.. vda dela zgago. Možice',j 83 ima le >•;-drnga Sfrališu zahvaliti, da ni bil postavljen na ?r '. m da se mu ni vrtelo po g!, vi. Mi Do-lj:t ;; sim- na teh shodili veliko naučili in bomo 13 jnaija volili so'cinl.10 demokratično.
— Sloparšll	r,-.i	Vojf-
fikem. Z Vojskega nam poročajo: Naš župnik je poklica' prod par dnevi k sebi trojico svojih podložnikov in jim razvil sledeči načrt: V naši občini se je bati, da dobi socialni demokrat pri državnozborski volifvi 10 do 15 glasov. To bi bilo za nas sramota, to ne sme biti. Zapovedal bom, da morajo vsi voiiici prinesti meni glasovnice v podpis. Kdoj pa ne more v določenem času v firovž, mora glasovnico izročiti učiteljici. Popisane glasovnice se lahko nidomeste, imamo jih dovolj; na delo torej! Gostinčarja moramo spraviti „nf.‘t;iL‘. Ali ni ta načrt najnesramnejša sleparija katoliškeda duhovnika. S tem bo .treba ternJjito obraču ati, če je še kje kaka pravica,
— Državnozborskim volilcem za mesto Idrijo se naznanja, da so lokali volilnega odbora socialno demokratične stranke v „Ob-čnem konsumnem in rudarskem društvu", kjer posluje odbor ua dan volitve 13 junija od 0. do 2. popoldne, col čas volitve. Vsi voiiici naj se tam zglašajo.
Štajersko.
— Brežice. Benkovič se poslužuje skrajnega sredstva. Njegovi agitatorji so 'popolno ma zdivjali. Tista ponosna kmečka zveza in njen pobožni kandidat dr. Benkovič ne more prirejati nikjer več javnih volilnih shodov. Povsod ga zapodijo kmečki voiiici. V občini Za-kot, ki je bila pred štirimi leti njegova glavna postojanka, ne opravi pri možeh-volilcih ničesar več Začel pa je sedaj svoje delo pri ženskah. Sklical je za nedeljo dne 4. t. m. v Narodnem domu ženski shod. Na shodu je prosil žene za božjo voljo, naj izpreobrnejo svoja moze, da ne bodo volili socialnega demokrata Cobala. Žugal jim je z razporoko in drugimi lažnjivimi obrekovanji, da je vera in cerkev v nevarnosti. Ali tudi pri ženskah ni bilo veliko uspeha. Par dni popreje, in sicer 2. t. m. sta skušala Šetinčev Janže in dr. Benkovič sama vandrati od soseda do soseda ter beračila za glasove, Kmetje pa so se norčevali, da vodi Šetinčev Janže klerikalnega kandidata okolo po vaseh, kakor Dalmatinci kamele, opice in koze; ker pa sta bila brez godbe, so jima baje kmetje ponujali orgljice, en volilec celo meh s piščalko; dr. Benkovič je takoj uvidel, da tudi s tem ne bo uspeha. Proti zadnjemu je ostajal že za
oglom. Vrata pa je olpiral Šetinčev Janže ter prosil v imenu Kristusovega trpljenja, da bo izvoljen dr. Benkovič. Na binkoštno nedeljo popoldne, ko je popreje v Narodnem domu poizkusil svojo srečo pri ženskah, je sklical shod ob 5. uri popoldan na Crniču pri Fran-čaku, ali na tem shodu se je zopet grozno zmotil. Ob svojem prihodu ni našel na volilnem shodu nobenega volilca, Milo so se gledali gospodje govorniki v praznih prostorih. Benkovič in g.v kaplan sta bila bleda in tiha. Spremljevalec Žebot pa je mrmral: »Zgubljeni smo“. Kje si, ponosna kmečka zveza? Benkovič pa ga svari, da naj ne žaluje tako, saj je dal nekemu brezznačajnežu cvenka, da mu nabere nekaj ljudi po vasi, samo počakati .je treba malo. Med tem pa je prinesla natakarica precej veliko steklenico vina. Šetinec pa vlival tako, da se je kaplanu začelo gabiti, ter je dejal: „Ni čuda, da si zapravil celo svoje posestvo, ko tako vlivaš." Setinec pa se odreže: „Ja, ja, B.mkovič pa'mandat kmečki zvezi", Po dolgi uri pa so spravili celih 18 ua volilni shod. Med njimi seveda več ženskih 11 otrok kakor voiilcev. Potem pa je pripovedoval g. kandidat o kugi, ki baje grozi, če bo izvol.en socialnidemokrat iu da pogine po Avstriji živina in druge take neslanosti. — Tudi v Artičah, kjer je pred enim mesecem moral pobrati kopita, je poskusil svojo srečo, ali tudi brez uspeha. Njegovi agitatorji pa obrekujejo socialdemokrate po celem brežkem okraju tako, da se človek sploh čudi, da je kaj takega mogoče. Po nekaterih občinah občinski sluge sploh iiečejo dostavljati izkaznic in glasovnic. V Pišecah so tamoŠnji trgovec Ge-reu in občinski sluga iu župan sklenili, da ne dostavijo socialdemokratom dokumentov, češ da naj pridejo ponje šele 1 ž. junija v občinsko pisarno. Tudi drugim nezanesljivim volilcem, ki bi utegnili voliti socialdemokratko, se ne d stavljajo volilni dokum nti.
Koroško.
— Borovlje. Na biukoštni ponedeljek, dne 5. t. m. smo imeli pri nas izborno uspel volilni shod socialnodemokratične stranke. Shod sa je pričel ob 10. uri dopoldan in trajal prečo pol.ineva, udeležba pa je bila impozantna. Prostorni salon v hotelu g. Justa je b;l do zudujega kotička poln samh zavednih voiilcev. Predsedoval je. shodu sodrug Veit, ki je kazal na razliko med .našimi, shodi iu shodi nasprotnikov, zlasti nemških. naciooaic-.; v,- ki s« sploh ,nc upajo prirediti J..vm g;i shoda, t&mveč povsod slepomišijo samo za zaprtimi	mi
pa igramo z odprtimi kartami, ker nuj Cisto vest in ker ho stranki s poš. ni mi nameni sploh 11 i treba : krhati pred ljudstvom. Nato je sodrug Mrak v slovenskem jeziku Jraz-jal delovarje m- ščan-.kih strank .vseh.. barv v zadnjem parlament-:, po;: snoval je pa tudi peliRevattja sočialuod-vo':.-, atienih poslariffef, da bi se storilo kaj v prid ljudstva. Da pa ves ta trud ni rodil tistih uspehov, ki bi jih socialni dcmokralje radi, ni sevodi krivda U-h poslednjih, ki žal, ne. morijo preprečiti, da meščanska večina glasuje sploh proti vsem, ljudstvu koristnim predlogom ali euo dobro stran imajo tisti soCiJuodeiuokratiČsi predlogi, ki jih inešču ,-;ke Iranke odklanjajo, to namreč, da ljudstvo po takem postopanju lahko spozna svoje prijatelje iu neprijatelje.' Saj ljudstvo ima proti svojim sovražnikom močno orožje, ki la dene sigurno, iu to je — glasovnica! Blagodejne sadove politične demokracije bo ljudstvo uživalo še le takrat, kadar bo to ljudstvo znalo tisto orožje, ki mu jo daje pol;lična demokracija v obliki splošne iu enake, volilne pravice v roke, tudi p r a v u p o rabi j a t i. Naša naloga pa jo, da ljudstvu brezobzirno razkrivamo igro njegovih nasprotnikov, da jih spozna do dna in potem voli take poslance, ki se mu ne bodo samo prilizoval s sladkimi besedami, ampak bodo z dejanji delali v njegovo korist. — Z drastičnimi zgledi je sodr. Mrak osvetlil tudi taktiko naših nasprotnikov, ki izrabljajo vsa mogoča sredstva, samo da namečejo ljudstvu peska v oči, ki grozijo ljudstvu s peklom in hudičem, samo da ljudstvo ne bi volilo po svoji vesti in svojem prepričanju.
„Morda bi socialisti na Slovenskem že davno zmagali", je rekel govornik, „če bi nam klerikalci iz svoje velikanske črede posodili vsaj enega hudiča". Ali mi imamo samo eno orožje in to je odkrita in poštena beseda. Gromovito ploskanje in vzklikanje je opetovano prekinilo izvajanja govornika, zlasti pa na koncu kar ni hotelo ponehati glasno in navdušeno odobravanje^ zbranih voiilcev, med katerimi je vodja tukajšnjih nemških nacionalcev dr. Maurer delal za oknom prav kisle obraze. Ob prepevanju delavske pesmi se je zaključil ta impozanten shod. — Popoldan pa smo priredili shod v G 1 i n j a h , ki je bil ravno tako dobro obiskan, ki je bil pa tem zanimivejši, ker se ga je udeležilo tudi precejšnje število Grafenauerjevih pristašev, med njimi boroveljski podjetnik gosp. Plischinger, ki je skušal zagovarjati Grafenauerja. Mož je nastopil fino, to mu moramo priznati, ali brezdvomno bi bil bolje storil, da se ni oglasil. Rekel je, da je sicer nasprotnik dr. Šušteršiča, da se mu zdi pa vendar prav, da je glasoval za zahteve vojnega ministra, češ, da je s tem preprečil veliko kravjo kup-
čijo vladne večine. Za Grafenauerja da bo glasoval kot naprednjak sicer težko, vendar bo volil njega, ker veudar ne gre, da bi izgubili edini slovenski mandat na Koroškem. No, so-drug Mrak ga je v obširnem odgovoru tako temeljito zavrnil, da mu je na zadnje g. Pti-sehinger očividno v srcu celo sam pritrdil. Vsa zgodovina nam pač kaže, da lakajski in klečeplazki poslanci od avstrijskih vlad še nikoli niso nič dosegli. Kar se tiče pa koroškega slovenskega mandata, bi bilo ravno s slovenskega stališča umestnejše, da preide v roke slovenskega socialnega demokrata, kakor pa da ostane v rokah moža, ki je delal samo politično štafažo kranjskim klerikalcem. Obširno je sodrug Mrak razložil tudi naše stališče do narodnostnega problema, s posebnim oziioin na Koroško in s tem razpršil marsikak predsodek, kar nam je dokazovalo celo odobravanje nasprotnikov. — Oba shoda sta bila naravnost imenitna. Gotovo nam ne prepreči nobena sila na svetu, da tudi ta okraj postane prej ali slej - rdeč . .
Trst.
Socialno - demokratični kandidati v
Trstu in okolici so:
I. volilni okraj: Valentin Pittoni;
11. volilni okraj: Rudolf Cerniutz;
III. volilni okraj: dr. Edmund Peueker;
IV. volilni okraj: Ivan Oliva.
V. v o 1 i 1 n i o k r a j (okolica): Etbin Kristan.
Sloveuski razredno zavedni delavci, glasujte in agitirajte za imenovane socialno demokratične kandidate, zakaj samo, ako pošljete v državni zbor svoje socialno-demokra-ticne kandidate, smete pričakovati, da bodo v parlamentu resno varovane in zastopane vaše delavske koristi. Vsi torej na, delo za zmago socializma 1
— Shod nn Katiuari je sklicala naša naša stranka v nedeljo 4. t. m. Udeležba je bila izredno velika. Takoj ko je stopil naš so-drug E. Kristan na vrt, so ga volici pozdravili z burnim aplavzom in živio-klici. Navzoči narodnjaki so pa začeli žvižgati in peti »Hej Slovani". In narodnjaki so razgrajali dalje. Zahtevali so, naj se prcdsedništvo voli, pa komaj je hotel sodr. Regent otvoriti shod, so že znova,-vpili. Končno j** sodr. Regent posredoval iu so se nekateri resni narodni vo-lilci izjavili, uaj shodu predseduje sodr. Regent sam. Shod se je oboril, ampak bilo je takoj videi i. da je bilo motenj:; organizirano. Komaj je podrl sodr. R' ge at našemu kandidatu E. Kri-: - nu besedo iu je ta prič. 1 s svojim po-
j že nad .1 pri narodnjakih nemir, ki so .,<■ povečal do hrupa, ko je začel sodrug Kristan tolmačiti razredni boj. Poleg omenjenih narodnjakov soje zbralo na vrtu nad zbo-rfevaiuim- prostorom mnogo žen iu deklet iz Lonjerja, ki jih je bil baje domači dušni pastir. Stržinar uašuntu! zoper socialiste. Te so ha. vsako znamenja začele kričati Ko pa je za-če!o zvoniti poldne, so so narodnjaki odkrili, pii o i vseh navzočih zahtevali, da snamejo klobuk ter z narodnjaki vred molj o. Naši so se jim seveda smejali, ker jo bilo očividno, da so narodnjaki molili ne zato, k.r je bila to njihova duševna potreba, temveč zato, kor so bili trudni od vpitja, pa bi bili radi nagajali z molitvijo. Ko so se naši naveličali narodnjaških komedij, jo sodrug E. Kristan končal svoj go-vm iu sodrug Regent jo s kratkim nagovorom poživljal naše sodruge na delo in zaključil ta shod. O shodu pa lahko povemo, da nam je koristil, kakor da bi se bil vršil dotela. Samo po sebi se razume, da je prišlo med našim: -odrugi iu narodnjaki do burnih prizorov, sev,.da samo z besedami. Ampak da je bilo že vnaprej sklenjeno preprečiti socialistom shod je bilo tako očitno, kakor beli dan.
— Sv. M. Magdalena spodnja. Pri nas smo imeli v nedeljo ob 4. pop. volilni shod v gostilni „pri Baketu". Prostrani vrt je bil polu zavednih volilcev. Bilo jih je preko 400. Shod je otvoril sodr. Regent. Poročal je obširno in aplavdiran sodr. E Krista n, ki je jasno dokazal, da je izdajalec delavskih interesov, kdor bi dne i-3. junija volil za narodnjaka. Shod pa je pokazal, da bo pri Sv. M. Magdaleni spodnji zavedno delavstvo glasovalo socialistično.
Narodnjakarji so rekli, da postavljajo v mestu slovenske kandidate le zaradi tega, da štejejo slovenske glasove. Ko smo jih vprašali, kam bodo vtaknili tiste glasove slovenskih delavcev, ki bodo po svojem prepričanju volili socialnodemokratične kandidate, so nam odgovorili, da mislijo sploh le na narodnjake, kadar govore o Slovencih. Kako se neki vjema s tem, da hodi gospod Johann Škerjanc nemške železničarske glasove lovit ? Ali se tudi to pravi šteti slovenske glasove ?
— Kandidirati za državni zbor je
sramota po naukih »Edinosti". Jokava tetka namreč poučuje sodruga Etbina Kristana, da bi bil kot slovenski pisatelj moral varovati ) svoje dobro ime, ne pa kandidirati. Čudno da nobenemu narodnjaškemu kandidatu ni prišlo kaj takega na misel. Pa človek res ne ve, kako bi ustregel narodnjakom. Pri drugih prilikah so nam očitali, da kandidiramo ljudi, ki so bili — seveda po njihovi, ne po naši
sodbi! — premalo sposobni. Pa smo si topot mislili: Kandidirajmo našega sodruga Kristana, kateremu je »Edinost" samo priznala izredne sposobnosti. Pa zopet ni prav. Kako naj torej ustrežemo? Spominjamo se, kako je „Edinost“ časih imenovala Kristana najboljšega slovenskega govornika; rekli amo si, da bi moral biti najboljši slovenski govornik v parlamentu. Ko je pri nas predaval o Tolstem, je imela „Edinost“ navdušeno poročilo in je rekla, da je govoril, kakor zna samo on. Pa smo si mislili, da bi bilo koristno, če bi se enkrat tudi na Dunaju za Slovence- govorilo, kakor zua samo Kristan! Iu zopet ni prav. Iz vsega tega sledi, da pri »Edinosti" sploh ni dobiti pametnega sveta in zato bi bili tudi mi neumni, če bi se ravnali po njenih zahtevah Naši oko-ličaneki delavci ne bodo več vprašali za njen svet, ampak bodo v torek možato volili sodruga Kristana in s tem bodo storili prav.
— Nemškonacioualnn kandidatura v Trstu je ob vsej svoji smešnosti simptomatična in če bi meščanske stranke ne bile tako zaslepljene, kakor so, bi imele ob tej kandidaturi dovolj povoda, da bi razmišljali. Gospod inženir Schnabel ne bo dobil veliko glasov, to je res. Ali kadar sklepajo Nemci kandidature v mestu, ki nikdar ni bilo nemško, tedaj je jasno, da imajo namene. Za sedaj seveda ne morejo nič drugega kakor šteti glasove in — demonstrirati. Štetje glasov pa bi bilo brez pomena,- če no bi imeli političnega ozadja iu ciljev za bodočnost. Politična kandidatura kaže n a politično organizacijo iu potrtujejo nacionalistične namene. Obenem ima služiti agitaciji za te namene, torej povečanju politične moči. Gospodje pan-gvrinani za sedaj najbrže ne bodo priznali vseh svojih namenov. Ali njihov nastop sam je dokaz, da hočejo več kakor priznavajo. Ce. se temu nastopu prišteje očitno naraščanje nemškega kapitala, tendenca vlade, da namešča v vseh strokah vedno več Nemcev, potem razširjanje germanizma v Pulju, v Gorici in po drugih krajih, tedaj ni nobenega dvoma o zadnjih ciljih te agitacije. Znani „uiost do Adrije" ni nobena bajka. Njegove gradnje pa ne pospešuje nihče lako kakor italijanski in slovenski nacionalisti sami, ki vežejo vse svoje moči v medsebojnem boju, ko niti ne opažajo, kako se tretji smeje ob njunih prepirih. Ali kdo naj upa, da najdejo nacionalistični Italijani in Slovenci modus vivendi? Samo socialni demokraciji, stoječi na podlagi mednarodnega načela, to se pravi na podlagi narodne enakopravnosti, hi bilo mogoče ustvariti razmere ?.a prijateljsko živij nje obeh domačih narodov in tako preprečiti potujčevanje, ki se vrši tem bolj gotovo, čim bolj je neopaženo. Pospeševati socialno demokracijo in množiti njeno moč, se pravi v našim Primorju varovati obstanek domačih narodov.
— Tržaško „Edlnbsl“ vznemirja naraščajočo število naših agitatorjev. Za njo je še vedno naroden greh, ako se kdo predrzne povedati, da’je socialni demokrat in da so dosledno svojemu prepričanju peča s socialuode-mokratičuo agitacijo. In proti takim rieStevil-uim našim sodrugom se »Edinost" ne sramuje poseči po najbolj odio.nih sredstvih. Še vsem je v.živem spominu kako je »Edinost* ovadila javno gimnazijskega dijaka Sedmaka, češ da se bavi s socialistično agitacijo. Kar je bilo med Slovenci pametnega, se je takrat zgražalo nad takim ostudnim, ovaduškim postopanjem »Edinosti*. Toda kljub temu si »Edinost* s; ni odvadila svojega nečednega posla in je v svoji številki od pretečene srede ovadila našega sodruga Popolarija, poštnega uslužbenca, češ da agitira v uradu in med uradnimi urami, za socialnodemokratično stranko in njene kandidate. Namen »Edinosti" je očividen. Rada bi, da bi naš sodrug gmotno trpel, da bi zaradi svojega poštenega socialističnega prepričanja izgubil službo. Poleg tega pa očita temu so-drugu, ki vživa pri nas vseobče spoštovanje, da je bil svoj čas na Koroškem nemškutar, in da je bil narodnjak v Trstu. Sodrug Popolari nam je povedal, da je »Edinost" napisala debelo laž. Povedal nam je, da ni bil nikdar v svojem življenju nemškutar pa tudi ne narodnjak take sorte, kakršni so tržaški narodnakarji. Sodrug Popolari je za svojo protinemškutarsko delovanje trpel in so mu koroški nemškutarji od-jedli kruh. Toda »Ediuosti" mora biti prokleto malo mar, kaj so bili svoj čas naši sodrugi. Povedali smo to samo zaradi tega, da izvedo Slovenci, da se moramo tržaški slovenski socialni demokratje že od nekdaj bojevati zoper sovražnika take sorte, kakršni so tržaški »Edinjaši“, ki se v boju proti nasprotniku ne sramujejo niti ovaduštva. Zato bo dne 13. junija vsak pošten Slovenec glasoval proti ovaduštvu za socialnodemokratične kandidate.
— Narodnjaška narodnost je čudovita reč! Naj se skrije Protej, uaj gre za peč Fre-goli — toliko talenta za izpreminjanje nima niti kameleon, kolikor ga ima narodnjakarstvo narodujakarskih narodnjakarjev. Belo in črno, zeleno in rdeče, to se vse preliva in meša, obrisi se raztezajo in razvlačijo, predmeti iz-preminjajo svoje oblike kakor pri predstavi „ čarodej nika" ali pa kakor v sanjah. Plemenito delo je hipoma zločin, hudodelstvo postaja zaslužno dejanje in če se vse to godi v dobi
volitev, tedaj je res čudež, ako se narodnjaškim volilcem ne zmeša v glavi. Pred kratkim so zagnali v »Narodnem domu", v »Edinosti", po vseh narodnjaških shodih hrup in krik, kakor da se je zgodila nezaslišana nesreča in historično hudodelstvo, ker je sodrug Etbin Kristan na nekem shodu pri železničarskih hišah nemškim železničarjem nemško govoril. Dekretirali so, da ni več Slovenec, očitali so mu zatajevanje materinskega jezika, nazaduje ga je dr. Wilfan celo za božjo voljo prosil, da naj ne piše nič več slovensko. Lahko si je torej misliti, kako smo osupnili, ko nam je prišel v roke sledeči narodnjakarski letak: Wahler 1 Eisenbahner!
Ain 13. Juui gebet eu-re Stimmen un-serem Kollegen
Johann Škorjanc,
Bahumeister der k. k. priv. Sudbahn in Triest, der im Falle der Envahlung gauz besonders unsere Staudesinteressen vertreten wird. Wer nicht Verrat tlbeu will an seinen Interessen, wird ohnevveiters seinen Kollegen wiihlen.
To vabilo ni morda dvojezično, ampak je sestavljeno izklj čuo v nemškem jeziku, dasi-ravno se papir ne utrudi toliko, če se nanj natisne dvojezičen oklic kolikor govornik, če mora pod milim nebom govoriti v dveh jezikih. Ali nič se ni treba čuditi. To je enostavno narodujakarska logika. Kar ni dovoljeno Et-binu Kristanu, to sme storiti Herr Johann Škerjanc.
Istra.
— V čem sc razlikujejo od socialistov? Tik pred volitvami postanejo pu-I j s k i n a r o d n jaka i j i zmerom »socialisti “ ; delavstvo smatra ta velika narodna gospoda, ki se sicer vsakega delavca na deset kia-fter izogiblje, za tako neumno in zabito, da zadošča ena sama lažnjiva beseda, ena sama hinavska kretnja, pa jim bodo delavci poljub-Ijtli podplate. Delavci pa vedo predobro, da razen jezika nimajo s sumljivo to družbo prav nič skupnega: tam malikovalci zlate kapitalistične »malhe", tukaj bojevniki za Vsakdanji kruh; tam v besedah krščanski, v dejanjih pa klerikalni poneumnjevalei ljudstva — tu prijatelji resnične in proste ljudske izobrazbe. Delavci pa vedo še nekaj več: da je vsa m o č istega prebivalstva v delavstvu i u kmet u. Iu ravno vsi od lega je te zajedavce, ki pijo ljudsko kri, strah pred vstajajočim delavstvom iu kmečkim ljudstvom, kor se zavedajo, da jih bo ta prebujajoča se' moč neusmiljeno treščila ob tla. 13. junija se vrši med ljudstvom in njegovimi narodnjaškimi in komunističnimi škodljivci prva bitka. Delavstvo bo kakor en mož volit« kandidate sj-sialno demokratične stranke, katera ne bo miru vab. prej, dokler ne užene ljudskih izkoriščevalcev in dokler ne dovojuje svojega zmagoslavnega boja za ljudske pravice.
Dr. Šušteršič v senci bajonete v.
»Ljudski ■ karidld&t sramotno beži pred ljudstvom l.i« so skriva pred volil«! 35» zaklenjenimi vratovi. — Pogorišče dr.
Šušteršiča.
Z a včeraj popoldne je sklical klerikalni general kandidat dr. Šušteršič volilni shod v Žg. Šiško. Cel teden so bobnali iu segao.fali klerikalci svoje pristaše, razpošiljali so eirku-larje, v katerih so rotili pristaša po vsej ljubljanski okolici, da se shoda udeleže. »Da dokažemo", pravijo v eni svojih okrožnic, „da nimamo strahu pred našimi nasprotniki in da tudi v teh občinah vedno boljiubolj prodirajo načela mogočne in velike V. L. S., sklenil je zbor zaupuikov, da se vrši ravno v eni izmed teh občin volilni shod naših somišljenikov. Gotovo je, da bodo. si nasprotniki prizadevali, da razbijejo ali nam vsaj onemogočijo mirno zborovanje ravno v njih osrčju. Treba je torej, da preprečimo vsako nasilje naših nasprotnikov in da se vsi do zadnjega moža udeležimo tega shoda. To nam veleva naše krščansko iu narodno prepričanje.
Posebno Vas, somišljeniki sosednih občin, vabi s tem zbor zaupnikov Sp. in Zg. Šiške, da se udeležite in v strnjenih vrstah prihitite na ta shod. Tako, da bo že pričetkom udušen vsak upor naših nasprotnikov."
Shod je bil napovedan za 4. uro, ampak že ob 3. uri so se zbrale
ogromne množice dolarskega ljudstva,
ki je hotelo jasnih računov od dosedanjega okoliškega poslanca dr. Šušteršiča. Izvedeti je hotelo, kako zagovarja ta ministrski „štreber“ svojo izdajalsko politiko, katera je vrgla ogromne milione krvavo pri-služenega ljudskega denarja militarističnemu molohu v žrelo.
V Imenu stradajočih žena in lačnih otrok,
ki bodo na svojem telesu posebno bridko občutili protiljudsko izdajstvo klerikalnega poslanca, so zahtevali delavci, da zagovarja dr. Šušteršič svojo zločinsko politiko.
Vzlic velikanski agitaciji in vzlic vsemu bobnanju se je iz vseh sosednjih občin nabralo komaj par desetin klerikalnih backov, ki slepo drve za svojim kozlom čez drn in strn. Sklicateljem je že pred pričetkom shoda vroče prihajalo in nervozno so stikali, kje bi našli kotiček, da se skrijejo pred zavednim ljudstvom, da se umaknejo ljudskemu sodišču.
Kako sodi zavedno ljudstvo o dr. Šušteršiču ?
Ko se je pripeljal dr. Šušteršič v spremstvu ljubljanskih adjutantov na zborovališče, mu je zbrano ljudstvo priredilo odkritosrčen sprejem. Urnebesni fej-k iei so zagrmeli, ko so množice ugledale ljudskega izdajalca, in le kdor pomisli velikost gorja, ki ga provzroča brezvestna, hinavska politika tega moža, bo razumel elementarni izbruh ljudske duše. Vzlic temu, da se ni nihče dr. Šušteršiča niti dotaknil, vzlic temu. da so mu zborovalci zagotovili svobodno besedo, da opraviči svoje dosedanje delovanje v dunajskem parlamentu, vzlic temu se je
klerikalni kandidat iz strahu pred volilcl
skril za zaklenjene duri. Slabo vest je imel dr. Šušteršič. Spoznal je, da ne more oprati svoje izdajalske politike in ni se upal pogledati iz oči v oči, iz obraza v obraz volilcem, ki so terjali račun od njega.
In četudi teče kri . . .
Surovo in oblastno je nahrulil orožnike, ščuval jih je na zbrano ljudstvo in zahteval je, da razžeuo zbrane volilce, če drugače ne gre, z bajoneti. Ker se je zbrano ljudstvo vzlic žaljivemu in izzivajočemu nastopu dr. Šušteršiča mirno in dostojno obnašalo, ker je vzlic insultom klerikalnega generala ohranilo hladno iu trezno kri, ni imelo orožuištvo najmanjšega povoda za intervencijo iu je insinuacijo dr. Šušteršiča odklonilo.
Dr. Šušteršič grozi šišenskemu župann.
Ker mu je .pri orožnikih izpodletdo, se je spravil nad župana iz Zg. Šiške, g. Zakotnika, in mu zagrozil, da bo odstavljen in občinski odbor razpuščen, če ne razžene ljudstva. Z iz-s.lstvom jo hotel vplivati na župana, da zlorabi svojo uradno oblast.
. Med tein, ko je zbežal dr. Šušteršič s svojo gardo za zaklenjena vrata, je sodrug A. Krist, a n v svojem nagovoru ob viharnem pritrjevanju razkrinkal protiljudsko politiko klerikalne stranke in do nagega slekel klerikalnega kandidata. Vzlic temu, da so zbrani volilni ponovno zahtevali od dr. Šušteršiča, da položi račune o svojem protiljudskem posianče-vanju in da opraviči svoje glasovanje za 312 milijonov novih vojaških davkov, se kandidat ni upal iz svojega zaklenjenega, z orožniki zastraženega brloga, ni imel korajže, da bi z vedrim čelom stopil pred volilce. Z nepopisnim navdušenjem pa jo tisočgiuva množica pozdravila socialno demokratično kandidaturo sodruga Antona Kristana.
25 bojoneti nad ljudstvo!
Dr. Šušteršič je poslal na deželno vlado pismo, v katerem je zahteval, da pošlje cel orožniški oddelek nad ljudstvo in da mobilizira vojaštvo.
Kmalu je prihitelo v »laufšritu" iz Ljubljane 25 orožnikov pod načelstvom orožniškega ritmojstra in policijskega kaucelista Finka. Z nasajenimi bajoneti so začeli razganjati ljudstvo, iu zgodila bi se lahko katastrofalna nesreča, ker se ljudje v velikanski gneči — bilo je takorekoč na kupu do tri tisoč zborovalcev — niso mogli dosti hitro umikati pred bajoneti.
Šušteršičev« garda psuje zbrano ljudstvo z »delavskimi barabami".
V tem trenptku, ko je bila situacija nad vse kritična, ko se je bilo bati jda se razjarjena množica upre orožniškemu povelju, zaluča eden iz Šusteršičeve okolice zbranemu ljudstvu podlo psovko v obraz. Podla duša iz'Šu-steršičevega spremstva je skozi okno, za hrbtom orožnikov zaklicala ljudskim množicam :
»delavske barabe!"
Nepopisua razkačenost se je polastila ljudi vsled te krvave žalitve, in le posredovanju mirnejših sodrugov je pripisati, da lump za zidom ni na mestu prejel pravičnega plačila.
Z viharnimi in ogorčenimi klici na Šušteršiča, ki je pognal bajonete proti ljudskim volilcem, so se množice razhajale.
Štiri aretacije.
Orožniki so med tem aretirali štiri osebe, po pričah se bo dokazalo, da se aretiranci niti najmanj niso pregrešili.
V rertge vklenjene kot morilce in požigalec
so odgnali orožniki štiri poštene delavce, med njimi delavca I. P., ki se je utrujen od dela vračal ravno iz delavnice.
Shodek v senci bajonetov.
Ko so se množice razšle in ko se je klerikalni general vsled cele kompanije orožnikov začutil varnega pred ljudstvom, je Šušteršič
Pf/;
govoril 30 do 40 backom io izlival žolč nad socialno demokracijo, ki je brezobzirno potegnila temu političnemu glumaču in ljudskemu izdajalcu hlače in srajco s telesa in pokazala tega moža okoliškemu ljudstvu v popolni nagoti.
*
* *
Sramotni fiasko, ki ga je doživel klerikalni general v Zg. Šiški, je temeljito omajal Šusteršičevo kandidaturo v okolici. Ljudstvo je spregiedalo skozinskoz tega štreberja in bo obračunalo z njim.
Konstatiramo le, da se vzlic temu, da mu je ponovno bila zagotovljena svobodna beseda, dr. Šusterčič ni upal pred ljudstvo ; zbežal in skril se je pred njim za orožniške bajonete in za zaklenjene duri. Kakor je na Dunaju s svojim glasovanjem dokazal, da se mu prav nič ne smili z žulji zaslužen ljudski denar, prav tako je včeraj pokazal, da se mu ne smili delavska kri, ki bi bila kmalu namočila šišensko zemljo.
Z delavskimi barabami je zmerjala klerikalna svojat pošteno ljudstvo, ki je terjalo račun od klerikalnega poslanca.
Delavci, ki imate kaj ponosa v svojih srcih, zapomnite si kruto to žalitev I
Odgovor okoličanskega ljudstva je jasen : Treščimo ob tla na dan volitev klerikalnega kandidata! Volilni dan bodi zanj plačilni dan!
Ljudski kandidat je:
Anton Kristan, ravnatelj v Ljubljani. Opomba. Posamezne podrobnosti objavimo jutri.
Nesmrtna blamaža, ki so jo včeraj v Zg. Šiški doživeli klerikalci s svojim komandantom dr. Šušteršičem na čelu, jih je oblil kakor curek vode. Cvilijo kakor pes, ki mu stopiš na rep. Danes so izdali posebno številko „Slovenca“, ki je od konca do kraja tak nesramen švindel in tako podla laž, da celo v zgodovini te sleparske, na laži zgrajene in od goljufije živeče stranke ni primere. Namen je jasen: Ogoljufati hočejo okoliško prebivalstvo, ki ni bilo priča ko-losalnemu klerikalnemu polomu v Zg. Šiški. Ampak tritisoč živih prič je, tri-tisoč živih ljudi je videlo popolno brez-pomembnost klerikalcev in nesmrtno blamažo njihove vrhovne sirovine dr. Šušteršiča! Sodrugil S podvojeno silo na delo! Lumparijam, goljufijam in sleparijam, ki jih uganjajo klerikalci z okoliškim ljudstvom, mora biti in bo konec! Šušteršiča je treba vreči ob tlal
Natančnejši odgovor na klerikalno varanje javnosti, ki jim bo kakor kladivo padel po glavi, objavimo v jutrišnji „Zarji“!
Polom „Glavne posojilnice“ pred poroto.
Peti in zadnji dan razprave.
Dr. Hudnik obsojen na tri leta. — Fr. Jošt na dve leti težko ječe. — Ostali obtoženci oproščeni.
Na početku razprave čita predsednik razne listine. Nato pridejo na vrsto generalije obtožencev.
16 vprašanj porotnikom.
Po desetminutnem posvetovanju senata se razglase vprašanja na porotnike in sicer se jim je stavilo 16 vprašanj. Prvih šest vprašanj se peča z zadevo, čevso dr. Hudnik, Maček, Turk, Čad, Putrich, Ro-g e 1 j krivi, daje prišla „Glavna posojilnica" v konkurz. Šesto vprašanje : Alije dr. Hudnik kriv svoje o s e b n e krivde. 8, 9, 10 in 11 vprašanje daje porotnikom v razsodbo, če so dr. Hudnik, Rogelj, Knific in Jošt skušali zvijačno podaljšati k r e d i t „G 1 a v n i", ko jim je bila njena prezadolženost že znana ter so na ta način povzročili 2000 K presegajočo škodo. 12. in 13. vprašanje: Ali sta dr. Hudnik in Rogelj kriva, da sta si prisvojila 3000 K. 14. in 15. vprašanje: Ah je Rogelj kriv, da si je prisvojil 200 K od Mačka in 200 K od Zalaznika. 16. vprašanje pa je zvezi z 12. in 18. in se tiče Jošta, če je on Hudnika in Roglja k dotičnemu hudodelstvu s pismi napeljal.
Državni pravdnlk govori.
Državni pravdnik dr. Neuberger, ki bi pač lahko govoril bolj mirno in ne tako nervozno, kar bi bilo razjasnitvi celega slučaja gotovo le v prid, smatra dr. Hudnika za glavnega in največjega krivca. Zapravil je okrog 2 milijona s krvavimi žulji prisluženega denarja ubogega delavca ih obrtnika. Omenja Hudnikovo umazano perilo kot odvetnika izza
časa tozadevne disciplinarne preiskave in afere z dr. Furlanom. Hudnik je na
zvijačen način podaljševal kredit „Glavne posojilnice",
da je tako vzdrževal svoj ugled in socialno stališče. Delal je na svojo roko in za hrbtom upravnega sveta. Prizadete posojilnice denarja ne bodo izgubile, pač pa bodo trpeli škodo zadružniki.
Nesrečni svetovalec
dr. Hudnika, Leon Rogelj je s svojimi zvitimi dejanji premotil upravni svet in je na podlagi krivih bilanc sestavljal napačna poročila ter je v družbi z dr. Hudnikom skušal zvijačno podaljšati kredit „Glavne“.
Franjo J o š t je dobil 19.000 K nepoštene provizije iz denarja ubogih delavcev in obrtnikov.
, Knific — nedolžen.
O Knificu pa se je državni pravnik tekom obravnave prepričal, da je nedolžen. Ni imel nikakega hudobnega namena
O ostalih obtožencih se izrazi, da so sicer strogo po zakonu kot upravni svetniki sokrivi krivde „Glavne“, iz človeškega stališča pa jih krivda ne zadene.
H koncu pravi, da se ne misli zavijati postave, ampak da se bori le za pravico in za goljufano ljudstvo.
Dr. Novak kot Hudnikov zagovornik
skuša oslabiti obtožbo, ki obremenjuje dr. Hudnika. Vsa dvorana ga posluša z veliko pozornostjo. Med drugim izvaja: Pred našimi očmi se odigrava kos zgodovine našega narodnogospodarskega življenja. Večkrat tudi dobra volja in poštenost privedeta človeka od trg. sodišča pred kazensko. Tega gospodarskega poloma niso zakrivila kaka zločinska dejanja ampak neizkušenost in pomanjkanje tozadevne potrebne izobrazbe, časih mala napaka utegne privesti človeka v velike katastrofe. Eden takih nesrečnikov je dr. Hndnik, kateremu grozi totalno uničenje njegove eksistence. On je eden tistih ljudi, ki so v življenju od usode vedno le tepeni.
Boli ga lastna nesreča, še bolj ga pa teži nesreča drugih. Imel ni niti najmanje hudobnega namena. Vsemu je kriv le njegov naiven optimizem, prevelika dobrotljivost in zaupljivost. On je hotel slabi položaj „G!avne“ le sanirati, padal pa je pri svojih podvzetjih iz ene nesreče v drugo.
Hudnik je živel vedno v dobri veri, da dela tako, da bo „Glavni“ koristil, toda razmere so bile močnejše kot njegove želje in on je podlegel kot žrtev teh razmer,
Dr. Ravnihar zagovarja Roglja.
Najprej se peča z oktožnico državnega ki je na početku razprave rezala kakor britev, tekom obravnavanja pa je zado-)ila marsikako škrbino in pokazalo se je, da sloni na lončenih nogah. Smatra za dobro in koristno, da. je ves ta polom prišel pred sodnijo, ker tako se je tekom razprave čisto jasno pokazalo, da pri celi nesreči ni nikake goljufije ali sleparije. Ovrže iz pravniškega stališča obtožbo, kjer ona dolži Roglja, da je sokriv kride ,,Glavne", kar pa je po zakonu nemo goče, zakaj on je le uradnik in ne član čelstva.
Dr. Frlan zagovarja Jošta.
Kar se tiče provizij, jih je Jošt sprejemal kot ravnatelj celjske zveze, ne pa kot revizor Radi tega to ni kaznjivo. Porotniki si lahko mislijo, da je to ali lepo ali grdo, toda kaznjivo ni.
Knifičev zagovornik dr. Saboty.
je imel pač lahko stališče, ker je državni pravd nik sam izjavil, da Knific ni kriv.
Dr. Triller
zagovarja Čada, Mačka, Putriha in Turka radi dozdevne krivde na kridi »Glavne posojilnice". Pravi, da bodo njegovi klienti odšli iz dvorane z vzdignjeno glavo, da so nedolžni ne le iz stališča postave, ampak tudi morale. — Drž. pravdnik je na napačni poti, ako išče leka za ta gospodarski polom pred poroto. To je le en slučaj in bo tudi ostal osamljen. Slovensko za družništvo je drugače na zdravih nogah. Drž. pravdnik zida obtožbo proti omenjenim gospodom na to, da so preveč zaupali dr. Hudniku. Zaupanje samo na sebi ni nikak greh in se brez njega v trgovskem svetu absolutno ne bi moglo izhajati.
Sicer pa dr. Hudnik ni bil nikak tat, sle par ali goljuf. To je razprava jasno poka:
To zadoščenje moram dati dr. Hudniku kot tolažbo na njegovo težko pot. Lojalno se mora priznati, da je razprava nad vse jasno dokazala, da dr. Hudnik niti vinarja ni dal v svoj žep.
Zagovornikom je na kratko še odgovarjal državni pravdnik.
Samozagoror dr. Hudnika.
Za njim govori glavni obtoženec dr. H u d-n i k sam:
Tako sem dospel danes na svojem križe vem potu na Golgato, Dvomi se o moji dobri veri. Vodil sem pa „Glavno“ vedno le v naj-
boljši veri in zavesti, da se jo da rešiti in da jo bom saniral. Goljufal nisem, imam popolnoma čiste roke, pač pa sem goljufan jaz. Gospodje porotniki, pričakujem od vas. da boste sodili po svoji vesti in srcu. Glede goljufije sem popolnoma nedolžen. Niti vinarja si nisem pridržal, skušal sem delati vedno le v korist Glavne". Ako odgovorite na 8 in 11 vprašanje z „da“, bi to bila ns le moja moralična, ampak tudi fizična smrt.
Izrek porotnikov.
Porotniki odidejo v posvetovalnico. Po dolgem posvetovanju se vrnejo v razpravno dvorano in njih predsednik razglasi med napeto pozornostjo občinstva izrek o krivdi in nekrivdi :
Dr. Hudnika so soglasno obsodili, da je kriv konkurza .Glavne posojilnice". Maček, Turk, Čad, Putrih, Rogelj pa so bili z ozirom na ta pregrešek so-plasno priznani kot nekrivi.
Na deveto vprašanje, ki se tiče krivde Hudnikovega osebnega konkurza, so porotniki soglasno odgovorili, da je tudi tega pregreška kriv. N a d a 1 j e j e bil dr. Hudnik spoznan, da je zakrivil hudodelstvo goljufije. In sicer so na to osmo vprašanje odgovorili porotniki: 8 za krivdo, 4 ne.
Rogelj je bil tega hudodelstva oproščen in sicer je glasovalo pri njem 7 porotnikov za nekrivdo', 5 pa za krivdo.
Knific je bil tudi glede hudodelstva goljufije soglasno oproščen.
Na enajsto vprašanje, če je namreč obtoženec Franjo Jošt k hudodelstvu goljufije priliko dajal in sredstva pripravljal, je odgovorilo 9 porotnikov z d a in trije n e. Tako je
bil Franjo Jošt spoznan krivim tega hudodelstva.
Vsa druga vprašanja pa so porotniki soglasno zanikali. Tako so bili dr. Hudnik, Rogelj in Jošt oproščeni glede 3000 kron. In istotako Rogelj glede 200 kron od Mačka in 200 kron od Zalaznika.
Tako so spoznali porotniki bot krlTa dr. Hudnika iu Franja Jošta.
Državni pravdnik za milostno kazen.
Državni pravdnik je priporočal oba milostni sodbi in nizki kazni. Njemu so se pridružili v tem oziru tudi g. zagovorniki.
Razglasitev razsodbe.
Sodni senat je po kratkem posvetovanju razglasil kazen.
Dr. Hudnik je obsojen na 3 leta težke ječein vsako četrt leta na temnico, trdo ležišče in post.
Fran Jošt na 2 leti težke ječe in vsako četrtletje temnico, trdo ležišče in post.
Tako je končala petdnevna tragedija pred poroto. Trdo besedo je govorila justica in marsikateremu se je utrnila solza, ko Jso se zaprla vrata za Hudnikom in Joštom. Dvema človekoma je strla tilnike ta porotna razprava, ki ima poleg te bridke, sočutje vzbujajoče strani, tudi svojo zdravo plat, da je kakor solnčni žarek posvetila v temna brezna kapitalističnega denarnega gospodarstva in da je za hip privzdignila zastor nad nelepimi in brezvestnimi kupčijskimi manipulacijami naše meščanske družbo.
na-
Listnica uredništva.
G. Anonimus! Vašega poziva v tej obliki žalne ne moremo objaviti, dasi se v oceni razmer pri omenjenem zavodu vjemamo z Vami. — Sodr. P. iz J.: Menimo, da je boljše de Vaša stvar izostane, ker bi napihujoči se žabi le utrdili bero, da je velika kakor vol.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Velecenjenim prijateljem in slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem izstopil kot večletni poslovodja vinotoča tvrdke Br. Novakovič v Sodni ulici in se popolnoma preselil v
v svojo hišo na Tabor 4 (na Škofovem)
kjer z največjo pozornostjo, dobro pijačo, kuhinjo in
= prenočiščem =
v
postrezam cenjene goste. Za gg. „ Cvička rje" imam starega pristnega dolenjca. Čez ulico znižane cene.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam J. Bole, gostilničar in posestnik.
Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo priporočamo
gostilno Pavla Sanzin
v Škednju štev. 294.
! VESELO POROČILO !
posebno onim,
ki se čutijo onemogle in slabotne.
|/rj I in okusni zajtrk ima-■VI1 • tisti, ki ne pijejo dru-
Moč! ® JUi
Zdravje! imenujemo
.S 1 a d i n *. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/4 kg vefia 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah T r n k o c z y: Dunaj, Josefstttdterstrafle 20, Radetzkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko.— V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljaui se tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski SO uradne ure za stranke ob sobotah in v dnevih pred prazniki od 8. dopoldne do 1. pop., sicer pa od 8. do 12. dop. in od 3. do 4. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih se sploh ne uraduje.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Kavarna Leon
se priporoča ter je navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem	L.	J?	Pogačnik.
Delavska hranilnica in posojilnica ^
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.)	^
v Ljubljani, Stari trg št. 30, I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 V.0/..	1	tiENe^vaak	ietrtek od 2. do>
Sprejema vloge na tekoči račun.
Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-"■ nem času.	—