delegatska tribuna 5 _ ŠTEVILKA IX. LETO 11. MAJ 1983 GLASILOSKUPŠCINEOBCINEINSAMOUPRAVNIHINTERESNIHSKUPNOSTIOBCINELJUBLJANAMOSTE-POLJE SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE DNE 24. MAJA 1983 1 m | Im mn Problemi poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja str. 4 LOČENE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE DNE 26. MAJA 1983 Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 str. 19 Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine V, vobi Ugotovitve, stališča in sklepi o delovanju delegatskega sistema V v (jfcčini Ljubljana Moste—Polje str. 27 str. 32 str. 55 Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE, (14. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 13. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in 13. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA) ki bo / .v torek, dne 24. maja 1983 ob 16.30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupne seje skupščine občine z dne 20.4. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Problemi poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja 5. Predlog dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje, dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja političnega sistema in osnutek odloka o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO Žito Ljubljana, TOZD Pekarne 7. Poročilo o stanju v Samskem domu Zakotnikova 1, Ljubljana 8. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti v občinah Laško in Šmarje pri Jelšah 9. Predlog sklepa o soglasju k statutu Srednje šole za elektroenergetiko Ljubljana 10. Predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1982 ter analiza o delovanju in izvajanju davčnega sistema in davčne politike v občinah in mestu Ljubljani Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane, ki bodo dne 2. junija 1983 11. Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani v letu 1983 12. Predlog odloka o zakloniščih na območju ljubljanskih občin 13. Predlog sprememb družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programov izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane za obdobje 1974-1983 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ Niko LUKEŽ 1. r. GRADIVO: - za 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za 10., 11., 12. in 13. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML - zaključke k 4. točki dnevnega reda prejmejo vodje delegacij (ciklostil). Delegate obveščamo, da bosta v mesecu maju dve seji občinske skupščine. Ker sta med obema sejama le dva dneva (24. in 26. maj), priporočamo, da se delegacije in konference delegacij sestanejo in obravnavajo gradivo za obe seji skupaj ter po možnosti za vsako sejo delegirajo drugega delegata. DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT—DOMA, Erika RAČIČ—ŠlFT in Milan ŠTRUC. Glavni in odgovorni urednik: Erika RAČIČ-ŠIFT.Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1./II, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik - IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 8. 6. 1977. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sklicujem IS. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v četrtek, dne 26. maja 1983 ob 16,30 uri v mali sejni dvorani Kulturnega dorrra ..Španski borci1*, Ljubljana, Zaloška 61 (kletni prostori) Predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 12. seje zbora združenega dela z dne 20. aprila 1983, potrditev predloga ugotovitev, stališč in sklepov medzborovske komisije sprejetih ob obravnavi pregleda enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste—Polje in potrditev zapisnika 13. seje zbora združenega dela z dne 26. aprila 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 5. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1982 in OZD na meji rentabilnosti 6. Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 7. Poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti 8. Poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 9. Položaj in razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ, 1. r. GRADIVO: - za 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točko je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI — za 9. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana sklicujem 14. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v četrtek, dne 26. maja 1983 ob 16.30 uri v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij, Ob Ljubljanici 42, soba št. 7. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 12'. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 20. 4. 1983 in potrditev ugotovitev, stališč in sklepov medzborovske komisije, sprejetih ob obravnavi Pregleda enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 5. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti 6. Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 7. Poročilo o delu Razvoj no-gospodarske skupnosti 8. Poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 9. Položaj in razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR Marica RIHAR, 1. r. GRADIVO. - za 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za 9. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št. 12 Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 14. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v četrtek, dne 26. maja 1983 ob 16,30 uri v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti . 2. Potrditev zapisnika 12. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20. aprila 1983 ter ugotovitev stališč in sklepov o delovanju delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 5. Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1982 in OZD na meji rentabilnosti 6. Analiza zunanjetrgovinske manjave gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 7. Poročilo o delu Razvoj no-gospodarske skupnosti 8. Poročilo o delovanju sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 9. Položaj in razvoj drobnega gospodarstva v Ljubljani 1 PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA FRANJO VINKO, 1. r. GRADIVO: - za 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točko je objavljen v tej Delegatski tribuni — za 9. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML k. GRADIVO ZA SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE DNE 24. 5. 1983 PROBLEMI POSLOVANJA GRADBENIŠTVA V ZAOSTRENIH POGOJIH GOSPODARJENJA V_____________ UVOD Za izdelavo posebne analize p9 slo vanj a gradbeništva smo se odločili zaradi stagnacije oz. upadanja gospodarske rasti v gradbeništvu in tudi nekaterih drugih panogah, ki so vezane na gradbeništvo. Stagnacija je predvsem rezultat spremenjenih pogojev gospodarjenja - zmanjšanja investicijske dejavnosti, odraža pašev zmanjšanem obsegu poslovanja (realno manjši celotni prihodek in dohodek), poslovanju z izgubo oz. na meji rentabilnosti ter v zmanjševanju števila zaposlenih. O problematiki poslovanja gradbeništva v Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ne razpolagamo z zadovoljivimi podatki, zato smo bili prisiljeni organizacijam združenega dela posredovati vprašalnik. O vsebini vprašalnika smo se predhodno dogovorili na sestanku, na katerega so bili vabljeni predstavniki OZD. Na predlog vprašalnika predsedstva OZD niso imeli bistvenih priporno. Kljub temu je bil na vprašalnike odziv slab. Zato smo v večjih organizacijah združenega dela ponovno organizirali razgovore o problematiki poslovanja in razvoja gradbeništva. 1. ANALIZA STANJA IN VZROKOV POSLABŠANJA POLOŽAJA V GRADBENIŠTVU Področje gradbeništva je v gospodarstvu občine Ljubljana Moste—Polje v letu 1982 ustvarilo 19 % dohodka in zaposlovalo 23 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. V gospodarstvu SR Slovenije pa je gradbeništvo ustvarilo (v letu 1981) bistveno manjši delež dohodka, 10% in je predstavljalo 11,5% vseh zaposlenih, v Ijubljani je delež dohodka gradbeništva 10 %. Če pogledamo lokalizacijske kvociente (ki pokažejo razmerje med deležem posameznih področij v celotnem gospodarstvu občine in istim deležem v celotnem gospodarstvu Slovenije) vidimo, da je lokalizacijski kvocient po obeh kazalcih družbenem proizvodu in zaposlenih za podro^e gradbeništva največji: Področje lokal. kvoc. družb.proizv. lokal.kvoc. zaposleni industrija 81,4 84,7 kmetijstvo in gozdarstvo 34,2 33,3 gradbeniBvo 191,8 238,7 promet in zveze 161,6 212,2 trgovina 103,9 96,9 ' gostinstvo in turizem 75,9 48,3 obrt 76,4 54,2 stanovanj sko komunalna dejavnost 5,0 106,2 finančne in poslovne storitve 169,0 92,5 Iz zgornje ugotovitve sledi, da bodo tudi posledice in problemi, ki izhajajo iz poslabšanja pogojev gospodarjenja v občini Ljubljana Moste-Polje bistveno obširnejši kot v drugih občinah, ki imajo v gospodarstvu manjši delež gradbeništva. Če gledamo rezultate poslovanja po drugih kazalcih, ki so razvidni iz tabele 1, vidimo, daje občinsko gradbeništvo v vseh kazalcih razen deleža akumulacije v dohodku, reproduktivne sposobnosti in neto osebnih dohodkov na zaposlenega slabše kot pa gradbeništvo SRS v povprečju. Delno bi to različno uspešnost gradbeništva lahko razložili z nekoliko različno strukturo po panogah: delež dohodka v skupnem dohodku panoga gradbeništva v % SRS občina visoke gradnje 50,1 58 nizke gradnje 23,8 33,1 instal. In zaključna dela 26,1 8,9 gradbeništvo skupaj : 100 100 V letih 1979 -1981 je gradbeništvo občine sicer dosegalo nižje stopnje rasti dohodka kot gradbeništvo Slovenije, vendar pod ugodnejšimi pogoji saj so v treh letih v povprečju porabljena sredstva ras tla za malenkost počasneje kot pa celotni prihodek, v republiki pa je bilo ravno obratno, saj so porabljena sredstva rastla za skoraj štiri indeksne točke hitreje kot celotni prihodek, kljub temu je gradbeništvo občine doseglo nižje stopnje povečanja dohodka kot slovensko gradbeništvo. Slovensko gradbeništvoje tudi povečalo del čistega dohodka za izboljšanje materialne osnove dela od leta 1979 do 1981 za 132%, medtem ko gaje občinsko gradbeništvo povečalo le za 65 %. Delež akumulacije v dohodku je sicer v občinskem gradbeništvu nekoliko boljši 17,3 kot v slovenskem 17, vendar je slovensko gradbeništvo ta delež bistveno povečalo, občinsko pa v treh letih samo za 2%, v letu 1982 pa je ta delež celo padel. Za republiko podatkov za leto 1982 še nimamo. Kazalci dohodek na delavca in čisti dohodek na delavca so v občini nekoliko slabši kot v republiki kar izvira tudi iz že zgoraj omenjene bistveno večje ekstenzivnosti zaposlovanja v občini kot pa v republiki. (To se vidi tudi iz podatkov, da gradbeništvo občine realizira 19 % dohodka in zaposluje 23 % vseh zaposlenih, v SRS pa gradbeništvo ustvarja 10 % dohodka in 11,5 % zaposlenih.) Tabela 1 : Rezultati gospodarjenja v gradbeništvu SRS In občin« Ljubljana Moste-Polje ta ohdobjo 1979 - 1982 KAZALEC SRS občina Ljubljane Moste-Polje 1979 1980 IND 1961 IND 1979 1980 ND 1981 IND 1982 IND M9, . CP 53.480.829 67.611.483 126,4 66.624.75C 131,1 165,7 4.791.309 6.138.019 128,1 7.191.097 117,2 8.610.795 119,7 179,7 150,1 porabljena sredstva 36.046.439 45.739.408 126,9 61.017.071 133,4 169,3 3.232.660 4.196.732 129,8 4.841.228 115,4 6.005.773 124,1 185,7 149,7 dohodek 17.432.369 21.926.537 125,6 27.607.679 125,9 158,3 1.558.649 1.941.267 124,5 2.349.666 121,0 2.605.022 110,9 167,1 150,7 tlel čist.doh.za posl.sklad In tzbolj. mal .osn.dela 1.459.665 2.579.539 176,7 3.363.953 131,2 231,7 133.813 148.016 1» f6 220,691 149,1 206.350 44,4 155,7 164,9 delež a k um. v doh.(v%) 13,2 16,8 127,3 17,0 101,1 128,6 17 15,8 92,9 17,J. . 109,5 134 77,4 78,8 101,7 akum spos. 7,6 9,2 121,1 6,9 96,7 117*1 6 8 100 7.6 96,1 1.4 68,4 67,5 23,8 reprod. spos. 10,9 12,3 112,6 € 12,0 »7,1 110,1 15 15 100 15 100 13,8 92,0 92,0 100,0 povp. št. r.aposl. 77.920 76.677 98,4 74.107 ,96,6 95,1 6.267 6.525 103,6 6.087 93,3 5.772 94,8 91,8 96,8 doh. na del. 223.722 285.960 127,6 372.538 130,2 166,6 235.960 284.229 120,4 370.233 130,3 451.321 121,9 191,3 156,6 čisti dohodek na del. 169.521 216.179 127,5 267.714 123,8 157,9 e 163.991 198.355 121 252.046 127,1 300.887 119,4 183,5 153,7 neto Izplač. OD/del. 7.181 6.526 118,7 11.143 130,6 155,2 7.057 8.111 114,9 11.228 136,4 13.572 120,9 192,3 159,1 stopnja odpis. osn. sred. 52,77 56,34 106,8 59,10 104,8 112,0 63 66,7 105,9 71, 107,6 74,4 104,3 118,9 114,0 stopnja odpis, opreme 69,74 72,93 104,6 77,20 105,6 110,7 31 72,6 234,2 76, 107,6 61,4 104,9 264,2 251,9 delež traj.virov v skup. virih poslov, sred. 33,21 33,41 100,6 36,56 109,4 110,0 29 32,6 112,4 34, 106,7 35,5 102,0 122,4 120,0 Opomba: Za republiko podatkov ta leto 1962 Še nimamo. Če gledamo problematiko gradbeništva nekoliko širše vidimo, daje na razvoj gradbeništva vezanih več OZD in sicer: V področju gradbeništva v občini Ljubljana Moste-Polje dela 16 organizacij združenega dela: - Gradis TOZD Strojno-prometni obrati - SCT TOZD Tesarska dejavnost - Gradis TOZD Železokrivnica - Obnova TOZD Montažna gradnja - Obnova TOZD Gradbeni obrati — Gradis TOZD Gradbena enota Ljubljana okolica ' - Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana — SCT TOZD Železokrivska dejavnost - ŽG Gradbeno podjetje TOZD Visokogradnje - Obrtna zadruga GIKOS - ŽG Gradbeno podjetje TOZD Nizkogradnje - SCT TOZD Mehanizacija - SCT TOZ D Elektroobnova - Zagrad TOZD Obloga slikoplastika - Staninvest TOZD Gradnja in vzdrževanje objektov - izolirka TOZD Tectum Na dejavnost, stanje in problematiko gradbeništva pa je vezana tudi industrija gradbenega materiala in industrija gradbene mehanizacije: - Gradis TOZD Obrat gradbenih polizdelkov - Gradis TOZD Kovinski obrati - SCT TOZD Mehanični obrati kakor tudi dejavnost nudenja strojnih uslug, ki spada »v področje prometa: - Obnova TOZD Strojni obrati — Ingrad TOZD Prevozi Najprej pa recesija na področju investicijske dejavnosti zadene projektantske in inženiring organizacije, ki jih je v občini: - IBT Trbovlje TOZD Projektivni biroji Ljubljana - SCT TOZD Strojni inženiring - Gradis TOZD Biro za projektiranje. Skupaj je torej na težko situacijo v gradbeništvu v občini vezanih najmanj 24 organizacij združenega dela in 111 proizvodnih OZD v občini, po dohodku pa bi to pomenilo 23 % vsega dohodka gospodarstva občine, ter 6.800 delavcev kar je 27% vseh zaposlenih v občini. Poslovanje organizacij združenega dela smo primerjali s povprečnimi rezultati gradbeništva v občini (akumulativna in reproduktivna sposobnost, delež akumulacije v dohodku, dohodek, cisti dohodek in povprečne neto osebne dohodke na delavca, od pisanost osnovnih sredstev in opreme ter delež trajnih virov sredstev v vseh virih), izpostavili smo le največja odstopanja na Posameznih področjih gospodarjenja, drugi kazalci oz. podatki za eto 1982 in indeksi 1982/1981 so razvidni iz tabele 2, podatki za ysa leta nazaj do 1979 pa so na vpogled na Komiteju za družbeno Planiranje in družbenoekonomski razvoj. Zavedamo se, da bi bilo boljše primerjati kazalce poslovanja s povprečnimi kazalci za področje ali dejavnost v republiki, vendar v času priprave te analize, kazalci za republiko še niso bili objavljeni. Gradis TOZD Strojno prometni obrati je v letih 1980 in 1981 >n tudi 1982 realiziral manj dohodka kot v letu 1979, dohodek je upadal s povprečno stopnjo 1,3%, število zaposlenih pa s Povprečno stopnjo 6,4%. Kljub temu so rezultati na področju uelitve dobri, akumulativna sposobnost je vetja kot v gradbeništvu, Predvsem na račun nižjih osebnih dohodkov kot so bili v povprečju v občini in republiki v zadnjih dveh letih. V letu 1982 so rezultati Ugodnejši predvsem zaradi manjšega obračuna amortizacije kot pa Je predpisana minimalna. Kritično področje v tej TOZD je torej upadanje rasti dohodka, zaposlenih in nizki osebni dohodki, pozitiven pa je velik delež •rajnih oz. lastnih sredstev v vseh virih sredstev, v prihodnjih treh *etih pa bo kritično tudi dejstvo, da bo potrebno upoštevati poleg 'uinimalne amortizacije še poravnavo premalo obračunane v letu SCT TOZD Tesarska dejavnost je v letih 1979—-1981 poslovala y izredno slabih razmerah, sq so stroški naraščali dvakrat hitreje kot pa celotni prihodek. Rezultat tega je velik upad akumulativ-n°sti in reproduktivne sposobnosti v letu 1982. Delež trajnih virov v vseh virih poslovnih sredstev je manjši kot v povprečju v občini. Gradis TOZD Železokrivnica. Kritično je izredno nizko doseganje dohodka, v štirih letih je nominalno letno porastel za 6%, kar pomeni realno upadanje, število zaposlenih je za 22% uranjše kot v letu 1979. Stopnje akumulativne in reproduktivne sposobnosti upadlo. Obnova TOZD Montažna gradnja je v štirih letih poslovala pod °kaj ugodnimi pogoji (če gledamo na rast celotnega prihodka. porabljenih sredstev in dohodka), kljub temu ima izredno slabe rezultate, če gledamo na akumulacijo, ki je ni v nobenem letu (razen 1981 in malenkost 961 tisoč din v letu 1982), akumulativna in reproduktivna sposobnost sta globoko pod povprečjem gradbeništva, prav tako so povprečni osebni dohodki na zaposlenega nižji od povprečja v občini. Kritičen je izredno nizek delež trajnih virov sredstev v vseh virih (15% v TOZD, v gradbeništvu 35%), vzrok temu je prvič nedoseganje akumulacije ter visoke obresti za najete kredite. Obnova TOZD Gradbeni obrati. Rezultati so na vseh področjih slabši kot v povprečju gradbeništva (razen nekoliko nižje odpisanosti osnovnih sredstev in deleža trajnih virov sredstev med vsemi viri sredstev). Kritično je nedoseganje akumulacije. V vseh štirih letih je TOZD le leta 1981 ustvarila za 16 mio din akumulacije. Gradis TOZD Gradbena enota Ljubljana okolica — izkazuje v vseh kazalcih slabše rezultate kot gradbeništvo v povprečju (razen dohodka na zaposlenega). Kritično je stalno upadanje dosežene akumulacije ter izredno nizek delež trajnih virov sredstev. Po obrazložitvi Gradisa so vzrok tako nizki akumulativni sposobnosti, visoka povprečno uporabljena poslovna sredstva (dvakrat večja kot v Gradisu v povprečju na zaposlenega). Visoka povprečna uporabljena sredstva ima zato, ker gradi stanovanjsko naselje Fužine za trg in ima v njej vezana visoka sredstva v obliki kreditov. Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana — poslovanje ocenjujemo kot kritično, vsi kazalci so slabši kot v gradbeništvu občine, v štirih letih je TOZD le v zadnjem letu dosegla za dva milijona din akumulacije, posledica je izredno nizek delež trajnih virov sredstev. SCT TOZD Železokrivska dejavnost — nekateri kazalci (akumulativna, reproduktivna sposobnost, odpisanost osnovnih sredstev ter opreme in delež trajnih virov sredstev) so sicer slabši kot v gradbeništvu, vendar položaja še ne ocenjujemo kot kritičnega. ŽG Gradbeno podjetje TOZD Visokogradnje — pogoji poslovanja (visok porast porabljenih sredstev) so bili slabi, vendar je poslovanje še vedno uspešno, saj TOZD dosega dovolj visoko akumulacijo, vendar delno na račun nižjih osebnih dohodkov. Obrtna zadruga GIKOS — ima kot obrtna zadruga v gradbeništvu specifičen položaj. Obseg poslovanja se je že v letu 1981 glede na leto 1980 večkrat povečal, prav tako se je obseg poslovanja celotni prihodek v letu 1982 dvakrat povečal. Opazno pa je dejstvo, da se je kvaliteta poslovanja (delež akumulacije v dohodku, akumulativna sposobnost, dohodek na delavca ter delež trajnih virov sredstev) zelo poslabšala. ŽG Gradbeno podjetje TOZD Nizkogradnje. Poslovanje TOZD ocenjujemo kot ugodno, čeprav dosega nižji dohodek, čisti dohodek in neto osebne dohodke na zaposlenega kot gradbeništvo v povprečju. Ugodni pa so kazalci akumulativna, reproduktivna sposobnost in delež trajnih virov sredstev v vseh virih sredstev. SCT TOZD Mehanizacija je imel predvsem v zadnjih dveh letih slabe pogoje gospodarjenja (stroški so rastli hitreje kot celotni prihodek), kljub temu pa je dosegal dobre rezultate. SCT TOŽD Elektroobnova poslovanje v primerjavi s povprečjem gradbeništva ocenjujemo kot ugodno. Obloga-slikoplastika TOZD dosega nižji doliodek in čisti dohodek na zaposlenega kot gradbeništvo, nekoliko slabša je reproduktivna sposobnost, vendar položaj ni kritičen. Staninvest TOZD Gradnja in vzdrževanje objektov: poslovanje ocenjujemo kot ugodno. Izolirka TOZD Tectum: poslovanje ocenjujemo kot izredno ugodno, čeprav je v zadnjih dveh letih nekoliko padla akumulativna sposobnost, ki pa je še vedno izredno visoka 17,5 %. V področje industrije sodijo tri TOZD: Poslovanje Gradisa TOZD Obrat gradbenih polizdelkov ocenjujemo kot slabo predvsem realno upadanje dohodka -nominalno je dohodek v letu 1982 narastel za 3%. Vsi kazalci poslovanja razen odpisanosti osnovnih sredstev, opreme in deleža trajnih virov sredstev, so slabši kot v industriji v povprečju. SCT TOZD Mehanični obrati: na področju doseganja akumulacije je poslovanje slabše kot v industriji v povprečju, vendar položaj še ni kritičen. Gradis TOZD Kovinski obrati — Kritično je premajhno povečanje dohodka v letu 1982. Kazalci poslovanja so se v letu 1982 poslabšali, vendar v primeijavi z industrijo še vedno niso bistveno nižji. V letu 1983 se končuje izgradnja tovarne gradbenih strojev, za katero se nam v tej gospodarski situaciji postavlja vprašanje zasedenosti kapacitet. V prometu poslujeta dve TOZD, ki sta ozko vezani na gradbeno operativo: Ingrad TOZD Prevozi: značilna je izredno visoka odpisanost opreme -95% ter nizka akumulativna sposobnost, kritično je upadanje dohodka v letu 1982 za 23 %. Obnova TOZD Strojni obrati: vsa leta razen v letu 1981 ne ustvarja sredstev za izboljšanje materialne osnove dela, akumulativna sposobnost je izredno nizka, leta 1982 je bila 1,9, v prometu kamor ta TOZD spada je bila 6,0. Tudi povprečni neto osebni dohodki na zaposlenega so nižji kot v povprečju prometa in gradbeništva. Menimo, da TOZD posluje na meji rentabilnosti. Na področju finančnih in poslovnih storitev poslujejo tri organizacije združenega dela: IBT Trbovlje TOZD Projektivni biroji Ljubljana je v letu 1982 dosegel nižji dohodek kot v preteklem letu, dosega tudi nizko stopnjo akumulativnosti, ima pa nadpovprečno visok delež trajnih virov sredstev v celotnih virih sredstev. Poslovanje bo kritično, v kolikor se bo tendenca nižanja dohodka oz. celotnega prihodka še nadaljevala. SCT TOZD Strojni inženiring je sicer v letu 1982 dosegel za 25 % večji dohodek, vendar dosega izredno nizke stopnje akumulativne in reproduktivne sposobnosti, izredno nizek paje tudi delež trajnih virov sredstev v vseh virih sredstev (8,7% v področju finančnih in poslovnih storitev pa je 20 %). Gradis TOZD Biro za projektiranje - rezultati poslovanja so zaenkrat še izredno ugodni, tako na področju doseganja akumulacije kot osebnih dohodkov, delež trajnih virov je izredno visok 80,4 %. Kljub temu OZD opozarja na pomanjkanje dela, ki se v letošnjem letu že kaže. V kolikor se bo to nadaljevalo bo tudi tu položaj kritičen. Kot osnovni vzrok poslabšanja gospodarjenja gradbeništva vse organizacije navajajo zmanjševanje investicijske dejavnosti. Posledica tega je, da OZD prevzemajo dela v drugih republikah, kar zaradi oddaljenosti veča stroške. OZD prevzemajo tudi dela na manjših gradbiščih, kar slabša efekte mehanizacije zaradi neprestanega premikanja mehanizacije iz gradbišča na gradbišče. Povečanje stroškov povzroča tudi sezonski značaj dela. Ugotavljamo, da v gradbeništvu kot celoti v zadnjem letu (v republiki pa že več let) naraščajo porabljena sredstva hitreje kot celotni prihodek in dohodek. Na področju evidence in kontrole stroškov so organizacije združenega dela dosegle naj večji napredek pri kontroli porabe goriv. Preverjanje in zmanjševanje stroškov bi se moralo. razširiti še na druge stroške (poraba gradbenih, instalacijskih idr. materialov, kontrola efektivnosti strojnih ur). Organizacije združenega dela bi morale, evidence, kontrole in zmanjševanje stroškov poslovanja individualno opredeliti glede na strukturo stroškov v posamični OZD. Za zmanjševanje stroškov in prilagoditev sezonskemu značaju proizvodnje je potrebno v gradbeništvu v vseh OZD dosledno in v največi možni meri izpeljati prerazporeditev delovnega časa. Ugotavljamo, da so organizacije združenega dela: Obnova TOZD Montažna gradnja Obnova TOZD Strojni obrati Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana Ingrad TOZD Prevozi poslovale v kritičnih razmerah. Ocenjujemo, da se glede na tendenco poslabševala pogojev gospodarjenja v letu 1983 lahko pričakuje kvečjemu poslabšanje poslovanja. Zato bi morale zgoraj navedene OZD pripraviti programe ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje nastale v poslovanju. Za obe TOZD Obnove to ne pride v poštev, ker sta se s 1.1. 1983 priključili k Slovenija ceste-Tehniki. Za Ingrad TOZD Prevozi in Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana pa smo pripravo teh programov predlagali že v gradivu „Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1976-1982 in OZD na meji rentabilnosti11. V tem gradivu so kot OZD na meji rentabilnosti izpostavljene tudi: - Obrtna zadruga GIKOS — SCT TOZD Stroj ni inženiring - IBT Trbovlje TOZD Projektivni biroji Ljubljana, ki bodo prav tako predlagane skupščini, da pripravijo programe ukrepov. 2. ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA PROBLEMATIKA Zaposlovanje v gradbeništvu je bilo vse do leta 1980 ekstenzivno, kar je pogojevalo velik obseg investicijske dejavnosti ter lahko rečemo tudi slabše razvite tehnologije v gradbeništvu. Koncem leta 1982 je bilo po podatkih Zavoda SRS za statistiko (RAD - 1) v občini zaposlenih v gradbeništvu 4.747 delavcev, oziroma 468 delavcev manj kot koncem leta 1981. Primerjava povprečnega števila zaposlenih v letih 1981 in 1982 pa kaže na še večje zmanjševanje. Tako so bili v letu 1981 v gradbeništvu zaposleni povprečno 5.503 delavci, v letu 1982 pa 4.827 delavcev (indeks 87,7). Zmanjševanje števila zaposlenih v gradbeništvu je prisotno že več let, kar nam kaže podatek, daje bilo koncem leta 1980 zaposlenih v gradbeništvu 5.961 delavcev. Ustrezno temu se je zmanjšal delež zaposlenih v gradbeništvu znotraj družbenega sektorja. Glede na to, da je bilo v letu 1981 povprečno zaposlenih v družbenem sektorju (gospodarstvo in negospodarstvo) 27.991 delavcev je znašal delež zaposlenih v gradbeništvu 19,7 %, v letu 1982 pa ob skupno 27.938 zaposlenih delavcih le še 17,3 %. Zmanjšan obseg dejavnosti v Sloveniji so OZD nadomeščale s prerazporejanjem del v tujino (SCT, Gradis, SGP Pionir), zlasti v Iraku, ZRN in SZ. Na tuja gradbišča je tako v letu 1982 odšlo okoli 900 delavcev. Organizacije združenega dela s področja gradbeništva s svojimi načrti zaposlovanja za leto 1983 niso predvidele dodatnega zaposlovanja. Za nadomestitev odliva iz vrst zaposlenih (upokojitve in preselitve) pa predvidevajo zaposliti 251 delavcev za nedoločen čas ter 12 za določen čas. Razen tega načrtujejo zaposliti 15 pripravnikov za določen čas in 12 za nedoločen čas. Glede na strukturo zaposlovanja ocenjujemo, da bi morale OZD v gradbeništvu zaposliti več pripravnikov. Po podatkih iz letnih načrtov zaposlovanja je bilo v gradbeništvu koncem leta 1982 zaposlenih 25,1 % delavcev brez strokovne izobrazbe (I. in II. stopnja), III. stopnjo je imelo 23,3% delavcev, IV. stopnjo -30,9 % delavcev, V. stopnjo - 13,9 % delavcev ter 6,8 % z višjo in visoko šolsko izobrazbo (VI., VI/1., VII., VII/1 in VIII. stopnjo). Zadnja tri leta se je v Gradisu (Strojno prometni obrati, Ljubljana okolica in Železokrivska dejavnost) povečalo število nekvalificiranih delavcev, na račun kvalificiranih, število delavcev z vi|o in visoko šolo pa je ostalo isto ali pa se je celo nekoliko povečalo. V ŽG — Gradbeno podjetje TOZD Visokogradnje in TOZD Nizkogradnje sami ugotavljajo, da kvalifikacijska struktura ni ugodna in se je v letu 1982 še nekoliko poslabšala. V Pionirju TOZD Gradbeni sektor Ljubljana se kvalifikacijska struktura izboljšuje, v Ingradu TOZD Prevozi pa se je povečal delež delavcev z višjo izobrazbo, znižal pa se je delež kvalificiranih delavcev. Za konec leta 1983 načrtujejo OZD znižanje deleža kadrov z višjo in visoko šolo na 6,0 %. V občini se je zaradi stagnacije v gospodarstvu vključno v gradbeništvu število brezposelnih povečalo na 154 koncem leta 1981 na 265 koncem leta 1982. Med iskalci zaposlitve se vse pogosteje nahajajo tudi taki, ki imajo poklice primerne za gradbeništvo (zidarji, tesarji, gradbeni tehniki). V osmih mesecih 1982 je bilo v občini sklenjenih 1.204 pogodb o delu, od tega 33 (2,7 %) v gradbeništvu. V istem obdobju je bilo opravljenih 1.358.648 nadur, od tega v gradbeništvu 310.228 (22,8 %). Če povzamemo, potem v gradbeništvu na območju občine Ljubljana Moste—Polje v prihodnjem obdobju ni pričakovati večjega razmaha. Zaradi tega bo ena izmed usmeritev prav gotovo v dvig kvalitete storitev, k čemer pomembno prispeva izobrazbena struktura zaposlenih. Po drugi strani pa bodo perspektive v gradbeništvu še nadaljnji integracijski procesi in prevzemanje zahtevnih del na gradbiščih v tujini. Organizacije združenega dela s področja gradbeništva stalno opozarjajo na dejstvo, da za poklice gradbene stroke med mladino ni več zanimanja zaradi položaja tega poklica v življenju (osebni dohodki in tudi družbeni status). Drug problem pa je v usmerjenem izobraževanju, saj mladi, ki začnejo šolanje v veliki večini že p° prvem letu odstopijo, OZD menijo, da odstopijo predvsem zaradi vetje zahtevnosti kot je bila prej v ..poklicnih11 šolah. Po ..Smernicah za razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala do letaa 2000“, ki jih je izdelalo Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, se bo v Sloveniji delež zaposlenih v gradbeništvu zmanjšal od 14,4% leta 1981 na 10,4% leta 2000, vendar to še vedno pomeni povečanje števila zaposlenih v dvajsetih letih za 7 %• V strukturi zaposlenih pa se bo zmanjšalo število gradbeništva domicilnih poklicev, povečalo pa število strokovnjakov za informatiko, računalništvo, ekonomistov, strojnih in elektro strokovnjakov ter kemikov. V tej smeri pa je potrebno načrtovati tudi izobraževanje. 3. DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV TER PROBLEMATIKA OSEBNIH DOHODKOV V gradbeništvu Nobena OZD s področja gradbeništva ni predlagana skupščini, ^982 *CtU povrne preveč izplačane osebne dohodke v letu Že v prvem delu smo ugotovili, da je osnovni problem gradbeništva pomanjkanje del in kot posledica tega nezadostna zasedenost kapacitet. Ob takih pogojih gospodarjenja pa je jasno, da je zelo vprašljivo zagptavtjanje tako visokega dohodka, ki bi omogočal delitev osebnih dohodkov vsaj v skladu s povprečnim porastom v gospodarstvu in hkrati taka delitev ne bi pomenila kršitve dogovora. Povprečni neto izplačani osebni dohodki v gradbeništvu so v letu 1982 porastli za 21 % in so znašali 13.572.- din, v gospodarstvu občine pa so čisti osebni dohodki porastli za 24 % in so znašali v letu 1982 14.462,- din kar je za 7 % več kot v gradbeništvu. Problematično in vredno vse pozornosti v smislu dobro Preti.' —iiMU-. ^plitve za naprej, pa je dejstvo, da je v g,»v--.«.Mervii v,e veštevilo delavcev, ki prejemajo minimalno -ugotovljene osebne dohodke. V Slovenija ceste-Tehniki je v TOZD-u Tesarska dejavnost 65 (oz. 20%) delavcev, v TOZD-u Železokrivska dejavnost 78 (oz 37 %), v TOZD-u Mehanizacija 18 (oz. 2 %) in v Elektroobnovi 4 (oz. 3 %) delavcev, ki prejemajo manjše OD kot 10.000.- din. V Gradisu kot delovni organizaciji je 349 (to je 5,3%) delavcev, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek od tega jih je v TOZD-ih v občini Ljubljana Moste-Polj e 91 oz. 5,6 % vseh zaposlenih. V Pioniiju TOZD GS Ijubljana pa je bilo v februarju 1983 -92 (oz 15 %) delavcev, ki jim j e bilo potrebno doplačati vetji ali manjši znesek, da so dosegli minimalno zajamčeno višino OD. Zgornja problematika povzroča dve posledici oz. dilemi: ' že z zagotavljanjem višine minimalnih zajamčenih osebnih dohodkov in drugič z nujnostjo, da se tem delavcem glede na resničen padec življenjskega standarda dvigne raven osebnih dohodkov se približujemo uravnilovki v delitvi osebnih dohodkov, rušimo načela delitve po delu, kar vsekakor negativno vpliva na produktivnost dela, itd. ~ s politiko zaustavljanja nadaljnega večanja razlike med povprečnimi osebnimi dohodki v gradbeništvu in gospodarstvu pa se OZD ne bi mogle izogniti kršitvam dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 4. VKLJUČEVANJE V ZUNANJETRGOVINSKO MENJAVO Večino izvoza (fizični izvoz blaga) gradbeništva, kar 97% realizirajo temeljne organizacije Slovenija-ceste-Tehnike, temeljne organizacije Gradisa realizirajo 3,3% izvoza gradbeništva občine. Podatki o zunanjetrgovinski menjavi po posameznih OZD so razvidni iz analize zunanjetrgovinske menjave. TOZD-i Slovenija ceste-Tehnike, ki so v ob'čini Ljubljana Moste-Polje so v letu 1982 izvozili za 1.474 mio din blaga, k ar j e za 60% več kot v letu 1981 in za 84% več kot so planirali. Delovna organizacija ima delež izvoza v celotnem prihodku 17%, TOZD-i, ki so v občini pa skupno 26 %. Delovna organizacija Slovenija-ceste-Tehnika izvaja investicijska oz. gradbena dela predvsem v Iraku delno pa tudi v Nemški demokratični republiki, na tujih gradbiščih ima zaposlenih 1957 delavcev. V Iraku izvaja dela na šestih projektih, od tega na treh samostojno, na drugih treh pa sodelujejo še druge OZD: Gradis, SGP Primorje Ajdovščina, Konstruktor Maribor, SGP Grosuplje, Ingrad Celje in Graditelj iz Gornjega Milanovca. Skupno izvajanje del poteka na dohodkovnih odnosih, kar je Urejeno s samoupravnimi sporazumi. Po teh sporazumih so organizacije udeležene pri doseženih pozitivnih oz. negativnih poslovnih rezultatih sorazmerno z vloženim delom. V letu 1982 se nova dela v tujini niso pridobila, večinaje bilo pridobljenih v letu 1981. Za leto 1983 TOZD-i, ki so v občini Planirajo za 52% nižji izvoz kar je predvsem posledica zaključevanja gradbišč. V kolikor bo SCT pridobila dela v Iraku na gradbišču KOL 204 bo obseg izvoza v letu 1983 približno enak tistemu iz leta 1982, pogajanja za pridobitev tega gradbišča so že v teku. Gradisovi TOZD-i, ki so v občini Ljubljana Moste-Polje so v letu 1982 realizirali za 50 mio din fizičnega izvoza blaga, ker je za 4,4 % več kot v letu 1981 in za 22 % manj kot je bilo planirano za leto 1982. Gradis kot delovna organizacija izvaja investicijska dela v Zvezni republiki Nemčiji in v Iraku. V tujini ima zaposlenih 833 delavcev (214 v ZRN in 619 v Iraku). Delež izvoza v celotnem prihodku je v delovni organizaciji 5 %, v TOZD-ih, ki so v občini Ljubljana Moste-Polje pa prav tako 5 %. Za leto 1983 planira Gradis pove Čarge zaposlenih v tujini od 11% na 17% vseh zaposlenih v Gradisu oz. na 1000 - 1200 delavcev v tujini. TOZD-i Gradisa, ki so v občini planirajo povečanje izvoza za 75 %. Delovna organizacij a je oddala ponudbo za izgradnjo ene črpalne postaje za Uralom plinovoda Sovjetska zveza - Zahodna Evropa, ter ustanovila mešano jugoslovansko nigerijsko družbo prek katere namerava v prihodnje izvajati investicijska dela v tujini. Tekoče spremljajo tržišče za investicijska dela v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, za ta tržišča sestavljajo vse več ponudb. Nasprotno pa delovna organizacija planira, da se bo zmanjšal obseg del ali pa se bo celo ukinila investicijska dejavnost v ZRN v Frankfurtu zaradi investicijske politike Zvezne republike Nemčije. Gradis kot problematično oz. že kar kritično izpostavlja vprašanje deviznih prilivov iz Iraka. Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana se v izvajanje investicijskih del v tujini vključuje posredno preko svoje delovne organizacije. Delovna organizacija Pionir Novo mesto je 1977. leta skupaj z Rudisom iz Trbovelj prevzela izgradnjo objektov v Libiji. Na tem gradbišču so izvajalci imeli izredno veliko problemov zaradi sprememb na strani investitorja, menjalo se je tudi ministrstvo, ki je projekt financiralo, zaradi enoletne prekinitve dela po krivdi investitorja ter predvsem zaradi neplačevanja. Ta projekt bo končan aprila 1983. V letu 1980 je TOZD Gradbeni sektor Ljubljana prevzel adaptacijo Gosbanke v Moskvi, ki j o je končal 1982. leta, leta 1982 pa je začel še z adaptacijo menze Gosbanke. Leta 1982 je Pionir preko Smelta prevzel izvajanje del v Libiji za leta 1983-1985 v skupni vrednosti 17 mio dolarjev, pretežen del teh del naj bi prevzel TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Pri tem projektu pa se že sedaj pojavljajo veliki problemi, saj dela ne morejo začeti. Zvezna direkcija za rezerve in promet proizvodov posebnega pomena seje namreč dogovorila, da se za ta dela namesto avansa v dolarjih pridobi avans v obliki nafte. Ta nafta je bila sicer že uovžena, vendar Pionir ni dobil deviz, ker jih kupci nafte niso združili. Brez sredstev pa Pionir dela ne more niti začeti, kar pa pomeni, dajim grozijo podražitve in penali. Ugotavljamo, da bo v naslednjih letih v gradbeništvu še boj povdatjena nujnost vključevala v izvoz glede na pomanjkanje dela doma. Iz podatkov v gradivu „Analiza zunanjetrgovinske menjave" in tudi iz tega gradiva je razvidno, daje Slovenija ceste dosegla že dokaj visok nivo vključevanja za DO 171 %, za TOZD-e v občini 26%, veliko nižjega pa Gradis 5 %, zato ocenjujemo, da bi Gradis moral na tem področju narediti bistven napredek za kar ima pogoje z ustanovitvijo predstavništva v Bagdadu, mešane nigerijskojug-oslovanske družbe in z organizacijsko spremembo z ustanovitvijo TOZD-a Inženiring. Za uspešnejše vključevanje gradbeništva v izvajanje investicijskih del v tujini bo potrebno zagotoviti: - organizirano, celovito nastopanje na zunanjih trgih, — sodelovanje z inženiring organizacijami ter povezovanje gradbeništva s projektantskimi in raziskovalnimi organizacijami daje realne osnove za usmerjanje vseh razvojnih nalog v izvoz kompletnih investicijskih del (ne pa samo gradbenih del). Na ta način bo omogočeno povečanje izvoza blaga (materiala, strojne opreme) ter v končni fazi predvstehnologije oz. domačega znanja. - sistemsko urediti financiranje izvajanja investicijskih del v tujini, — za uspešno nadaljevanje dela v tujini in pridobitev novih tržišč pa je nujno potreben enoten in celovit pristop na republiškem in zveznem nivoju, — vključevanje širše družbe pri reševanju problematike neplačevanja izvedenih del (v zadnjem času predvsem Irak in tudi Libija), - urediti je potrebno tudi vprašanja, ki so sicer kratkoročnega značaja so pa tudi sistemske narave. Ta vprašanja smo že izpostavili v gradivu .Analiza zunanjetrgovinske menjave" in sicer: uvoz nafte za izvoz, zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje določenih izdatkov, vprašanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za delavce v tujini, ter vprašanja plačevanja stimulacij. S. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST Kot je napisano že v prvem poglavju »analiza staija“ je v področju gradbeništva 16 OZD, v drugih področjih, ki so ozko vezana na gradbeništvo pa še 8 TOZ D. V občini ima sedež DO Gradis in sicer s sedmimi TOZD-i. Zaradi bolj še organizacije oz. predvsem organiziranega nastopa v tujini je bil ustanovljen TOZD Inženiring. V preverbi so možnosti tesnejšega povezovanja oz. integracije med TOZD-i: Gradbena enota Ljubljana, GE Ljubjjana - okolica, Obrat Gradbenih polizdelkov in Železokrivnica. Podobna preverba je tudi za TOZD-e v Mariboru. Slovenija ceste-Tehnika ima v občini šest TOZD-ov. Po letu 1978 je izvedla več integracij in sicer z GP Tehnika, Gradnjami Postojna, PKM Brežice ter konec leta 1982 z Obnovo. Leta 1981 se je izločil IGK Trebnje in šel v Novoles Novo' mesto. S spremembami v samoupravni organiziranosti se je delovna organizacija organizirala v štiri proizvodne smeri visoke gradnje, nizke gradnje, strojegradnja, industrija gradbenega materiala ter v TOZD-e skupnega poihena. Osnovni cilji teh integracij so bili zagotovitev ekonomske in socialne varnosti delavcev, racionalnejša organizacija proizvodnje, krepitev strokovne in materialne baze ter vključevanje v mednarodno delitev dela. Sama delovna organizacija ocenjuje, daje bil od vseh ciljev najmanj dosežen cilj racionalnejše organizacije proizvodnje. V to področje se delovna organizacija namerava vključiti v tem obdobju. V smislu celovitega nastopa pri izvedbi del je potekala tudi integracija med Izolirko, Obrtnim podjetjem Moste in Tectumom. Delovna organizacija Obloga slikoplastika' se je v letu 1982 priključila kot TOZD v delovno organizacijo Zagrad-zaključna in instalacijska dela v gradbeništvu. Konec leta 1980 je bil sprejet sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v SGP Zidar Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, v letu 1981 je bil predlagan in izpeljan stečajni postopek. Druge OZD v občini so manjše in se povezujejo predvsem v okviru svoje DO oz. SOZD-a kot npr. ŽG Gradbeno podjetje ter Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, ki se povezuje z drugimi OZD (Smelt, Rudis) predvsem pri nastopu na tujih trgih. Organizacijsko gledano je povezanost gradbeništva na dovolj visoki ravni. Vsebinsko gledano paje jasno, daje v preteklosti kljub temu prihajalo do: - neusklajenega razvoja - podvajanja kapacitet - neizrabljenih zmogljivosti - nelojalne konkurence v SR Sloveniji in SFRJ — ter neenotnega nastopanja v tujini. Zato bi bilo potrebno v prihodnjih letih tem organizacijskim oblikam združevanja dati tudi vsebino: - z vzapostavitvijo dohodkovnih odnosov na relaciji industrije gradbenega materiala, strojne opreme, gradbene operative ter strojnih kapacitet z vzpostavitvijo realnejšega načrtovanja skupnega razvoja gradbeništva „ - z opredelitvijo skupnega dohodka bo omogočeno racionalno planiranje in izkoriščanje kapacitet ter skupen nastop na tujih trgih - s povezovanjem z raziskovalnimi ter inženiring organizracijami dolgoročno pripravljati pogoje za nudenje kompleksnih in celovitih izvedb investicijskih del v tujini (domače znanje, tehnologija, material, oprema ter gradbena dela) s povezovanjem in združevanjem sredstev zagotoviti pogoje gradbeništva in OZD, ki so vezane na razvoj gradbeništva za uveljavitev razvojno raziskovalnega dela. 6. PROSTOR - PROBLEMATIKA, REŠITVE Zaradi odločitev, da se v dani situaciji zadrži čimveč prvovrstne kmetijske zemlje za pridelovanje hrane, posegi v prostor industrijske cone MP 6/1 - Zalog niso možni.3 Nadalje, zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti4 nalaga družbenopolitičnim skupnostim da že sprejete družbene plane vključno s prostorskim delom uskladijo s določili tega zakona. To pomeni, da je že izdelano kategorizacijo kmetijskih zemljišč® potrebno preveriti oz. dopolniti, ter na podlagi tega opraviti uskl^evanje družbenega plana vključno s prostorskim delom glede posegov v prostor. Z vskladitvijo rabe prostora za posamezne namene bo podan eden osnovnih elementov za pripravo dolgoročnih prostorskih planov ter za dolgoročno planiranj6 razvoja kmetijstva, proizvodnje, stanovanjske gradnje, komunalo6 gradnje in v končni fazi ocena dolgoročnih možnosti razvoja gradbeništva. Izvajanje družbenega plana se lahko prične, ko občina oceni, da je izvršila ustrezno uskladitev, kar je po mnenju sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja možno opraviti v 1. polletju. Glede na dejstvo, da so OZD s področja gradbeništva6 že z Dogovorom o temeljih družbenega plana7 že zadolžene za pripravo skupnega programa razvoja dejavnosti v okviru občine, ki bo skupen vsem gradbenim organizacijam, je to nalogo nujno realizirati, nakar se bo ta skupni program vključeval v program gradbeništva v mestu Ljubljani, na osnovi katerega bo določena primerna skupna cona za potrebe gradbeništva v Ljubljani. Realizacija teh nalog bo torej možna po uskladitvi družbenega plana občine, vključno s prostorskim delom z določili cit. zakona oz. v sklopu izdelave dokumentov »Ljubljana 2000”. 7. PLANIRANJE RAZVOJA Organizacije združenega dela s področja občine za obdobje 1981--1985 niso planirale novih kapacitet oz. širjenja kapacitet (razen nove tovarne gradbenih strojev Gradis TOZD Kovinski obrati) v glavnem bodo nadomeščale oz. modernizirale strojno opremo in na ta način posodabljale predvsem tehnologijo. Slovenija ceste-Tehnika ugotavlja, da srednjeročnega načrte investicij glede na obstoječe in pričakovane gospodarske razmer6 ne bo mogoče uresničiti. Zaradi velikega padadca akumulativnosti je vprašljiva celo realizacija letnih planov, za plane za leto 1983 se pripravlja rebalans po katerem bodo sredstva v glavnem porabljena za najnujnejšo obnovitev dotrajanih delovnih sredstev.. Gradis v letu 1983 zaključuje izgradijo tovarne gradbenih strojev v coni MP 3. Dokončuje se tudi modernizacija TOZD-a j Obrat gradbenih polizdelkov. Planira še odprtje gramoznice v občini Grosuplje ter vlagane sredstev v obnovo gradben6 mehanizacije. Ocenjujemo, da bo izredno težavno realizirati vse cilje iz investicijskega programa za izgradnjo tovarne gradbenih strojev glede na bistveno spremenjene pogoje gospodarstva. Ingrad STOZD Prevozi načrtuje v letu 1983 preselitev »a lokacijo v Šiški. Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ijubljana pa v letu 1983 načrtuje nakup zemljišča za gradijo železokrivskih i'1 tesarskih delavnic ter centralnega skladišča, vendar vprašanj6 lokacije za to investicijo še ni rešeno. Kapacitete gradbeništva so za gospodarsko situacijo, ki traja ž6 približno dve leti in bo še trajala, dejansko predimenzioniran6' Zato je za planiranje ukrepov za sanacijo stanja in za planiranj6 razvoja nujno upoštevati: - tudi dolgoročneje v gospodarstvu SRS in SFRJ ne moremm0 pričakovati veliko investicj v velike industrijske objekte-energetske, infrastrukturne ter negospodarske objekte. Del6'; investicj v družbenem proizvodu se bo znižal na 18 - 20 % 0 . sedanjih 23 %, znižal pa se bo tudi delež gradbenih del v celotni investicijski vrednosti od sedanjih 45 % na predvidoma 25 " Za nujne potrebe gradbeništva v občini, katero se mora zaradi Nujna je priprava skupnega programa razvoja. Delno se to različnih konfliktov s sedanje lokac je preseliti drugam je »Odlok o oprav ja v splošnem združenju gradbeništv in gradbeneg spremembah in dopolnitvah GUP-a in UP-a”r rezerviral del mat.eunala' *rc*en ra2,vq> pa je Potrebno povezovanje sam>u zazidalnega otoka MP 6/1 - Zalog,2 katerega osnovna ^ra eni 1 OZD ter realna ocenitev možnosti razvoja in na te) namembnost pa je živilska industrja. Takšno opredelitev je kot ----------------------;--- dolgoročno rešitev upošteval tudi osnutek novega urbanističnega 3 Predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine, str- 'j* načrta UN »Ljubljana 2000”. 4 Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembno« (Ur. list SRS, št. 44/82) t ---------—--------- 5 Odlok o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Ljubija1 Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 30/76) 1 Uradni list SRS, št. 7/80, 29/82 6 CIP Gradis, Slovenija ceste-Tehnika, GIF Obnova, SGP Pionir 4 2 Družbeni plan občine za obdobje 1981 1985, str. 53, str. 63 7,8 Predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine, čl. * J ► :=•£ 3? « 2 O «- C o O) .D o N •p <0 o." ^ :=• o .2J.ro ■n O) o ro > 0) -- TJ .2.0 2JF a o o > V) c o ro CL o ro «/> »n " 3 ro 4= «> n ‘-5 O) v- o o o ? t»n o- ro N = ro .* CL n ro š-l$o^S &g liiisiil §^s '9',5’o « c g -s ‘e* •Si. 2 8 .S >•1 = 1 «9 2 •" °- |-§i& C eo O *<-> "Š K o p N g -,g.x) v S - = 1|M§I š ‘ 1 ?!:::! p Sli.6, •g o| = g.a|5r| ° o = •g' a O a> 75.0 g*o 1ŠT-2 lis.: •S - 5,-S 1 »S'« fl:=2 . O ^ ro c/3 -S 2 3-g o g 9 5 ^g-S-i-F'5 J4 ?°z Is Tl 1^*12 hlllSžslali" | E |t. £| S e S S «' & S & K. S S: B. c ? £ $ S S? s £ s > 'o • i "c .- f. - '■: '. >. c. ^ “ *. “-. * -. r. s - * • . .- . i- P R' S-£J2Ssr $ l? P [-, p «S t S? Z. ?; $ p. / f/ «' t S*5Ž£a5aSSS Ž ž SŽgg sss ž ž? nw.>: N K R* 8 8 S R f S $R*2 2 S s ? $' R- & f$' ; ££ f > ) / /* O. ?.ž 8t *» O O £*2a8a£ž!&I$ * s ? I S a s p = % c; -??•?.• s j t i nmnTimtti 1, 11 . « i i i i i i l 1 i i iiii i ii 1 i i i 1 i » l §SŠ353$5fSE 5 S^EE H t s* ’ c n ** o i g; m §8 «5 s * *Saga ?n ? *?s? ss s šaišsaa asa š a sss^ ssi s ssss s« s š* „ « 2Jir ^ rr t? " -Rj« »<« = ~_H~ » -s .f *^v>s PfHRSS ~SK h a i a o v jra" a r y' = jt s j 5 y S X $ ? V ?R R / S Jfi ? 1 K !X S J « -j P RS R <2 R R S R 1 K S ? R 0 O^iA C^- .A © s s » s ^ ^ s * s s a b s i “ a r r’ i s k av ^ ^ t ? » (S R S S { ,S«^ - !US 'JSK 2 J. *S ? K r-i %j) a- w ift ©^Jh ° H M 2^3*»' « Sa 5s a a £ a S 5 SS a 5 S* K J} * i' S i l ffmlilip 15 ššii ž’h 1 |e -Z ^ ~ ^ “ I S IX isR R S<š i $ i - 2 a s?;? r t s r aa sr&. ?| § 2 E 5 sBB^HSiS S | SHS |*S $ 5$ $|§|t H*SSSESB-SS 5 S 5s-2 ;aS S.BS -* • © tv h 1 4 « s*sm uys 2 r s i f j nt R 55 & £3!až rl r* r* •-* r-i r-t r-< f-4 r-t (\ ^ ^ M ^ H ^ rir-.r-.r-. 1 BiimiSZtl S š 5155 J = 5 S ES ESIEs iiiiiuini i t. ms ****$.*$* e r4 K; rv © s 8 A 1 2 S . . 5 11 a Uftums 1 in ti miš-1 • ijsivji”! i 15|si ,|8 j ' a i f«= iiilii h 1 i i n 1 tli i iž 1 |iN IhIIIIIsUs x S S s 2 a 21 Z S ll 1 s E S u PREDLOG V skladu z zakonom o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih (Ur. ust SFRJ, št. 34/79) in zakonom o družbenih svetih (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 217. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje sklenemo: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, OK ZKS Ljubljana Moste-Polje, OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje, OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, 00 ZZB NbV Ljubljana Moste-Polje, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste -Polje, Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Moste-Polje, Občinska kulturni skupnost Ljubljana Moste-Polje, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje, Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje, Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna komunalna skupnost Ljubljana Moste-Polje, (v nadaljnem besedilu: udeleženci) DOGOVOR katero se svet ustanovi, udeleženci pri delu družbenega sveta in način njihove udeležbe pri delu sveta, način zagotavljala sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnega in administrativno tehničnega dela za svet ter druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. 4. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določimo v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegate in uredimo način delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za ijihovo delo v družbenem svetu. Delegati so odgovorni organom oziroma telesom udeleženca pn delu sveta, ki jih delegirajo in sojih dolžni obveščati o svojem delu v družbenem svetu. 5. člen Družbeni svet bo svoje delo uredil s poslovnikom. Z rjim b° podrobneje določil organizacijo in »način dela sveta, način uresničevanja javnosti dela ter druga vprašanja pomembna za delo sveta. , 6. člen Pri delu družbenega sveta lahko v skladu z delovnim * programom sveta sodelujejo znanstvene in strokovne organizacije ter skupnosti, ki niso udeleženci pri delu sveta kot tudi družbenopolitični, znanstveni, strokovni in javni delavci kot posamezniki. 7. člen Pri delu družbenega sveta lahko v skladu z delovnim o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje občine Ljubljana Moste—Polje 1. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: družbeni svet) ustanovimo družbeni svet za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvijanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvaijalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kakor tudi za čim širši družbeni vpliv na uresničevanje funkcje oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev. Družbeni svet bo obravnaval vprašanja družbenoekonomskega razveja v občini in druga vprašanja pomembna za določanje in izvajanje ekonomske politike, določarje skupnih planskih ciljev razveja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Družbeni svet bo pri tem: - zagotavljal demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč med organi in organizacijami ter skupnostmi v občini, - dajal pobude in obravnaval načelna vprašanja v zvezi s pripravljanjem odlokov in drugih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter dajal pobude za proučitev oziroma rešitev pomembnih gospodarskih in drugih vprašanj pri izvajanju družbenoekonomske politike v občini, - obravnaval druga pomembnejša vprašanja oziroma probleme, ki se nanašajo na družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko v občini. 2. člen Družbeni svet bo deloval po načelih svobodne ustvaijalne in demokratične izmenjave stališč. O obravnavanih vprašanjih bo oblikoval mnenja in predloge, ter jih posredoval pristojnim organom in organizacijam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, katere posamezno vprašanje zadeva. 3 3. člen Na podlagi tega dogovora bo občinska skupščina z odlokom ustanovila družbeni svet. V odloku bo določeno področje, za programom sveta sodelujejo tudi organi, organizacije in skupnosti, ki niso udeleženci pri delu sveta, če obravnavajo sveti vprašanja, ki so neposrednega pomena za delo in uresničevanje njihovih funkcij- 8. člen Predsednika družbenega sveta izvoli svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta in z aktom o izvolitvi določi tudi čas trajanja njegove funkcije. Predsednik družbenega sveta ima namestnika, ki ga izvolijo udeleženci pri delu sveta na enak način kot predsednika. 9. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci pri delu sveta o pripravah sej sveta, o udeležencih pri delu sveta, o sestavi sveta za obravnavanje posameznih vprašairj; skrbi za pripravo sej sveta, za izvršitev sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti. Koordinacijski odbor sestavlja 5 stalnih delegatov in sicer delegirajo po enega delegata naslednji udeleženci tega dogovora: - Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje - Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje - Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje - OK ZKS Ljubljana Moste-Polje - Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje Delo koordinacijskega odbora vodi predsednik družbenega sveta. 10. člen Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja lahko družbeni svet zaupa strokovno znanstvenoraziskovalnim organizacijam ali pa tudi posameznim strokovnim delavcem. Svet lahko oblikuje tudi komisije oziroma druga telesa za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja sveta. 11. člen Družbeni svet dela po programu dela. 12. člen Predlog za obravnavanje posameznih vprašanj v družbenem svetu dajejo udeleženci pri delu sveta. Drugi organi, organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani dajejo družbenem svetu pobudo za obravnavo posameznih vprašanj. O teh pobudah sklep® koordinacijski odbor sveta. Če koordinacijski odbor, ne sprejme predloga oziroma pobude za obravnavo predlaganega vprašanja na seji sveta, obvesti o svojem sklepu predlagatelja in svet ter svoje stališče obrazloži. Za obravnavanje vprašanj s svojega delovnega področja dajejo občinski upravni organi pobude izvršnemu svetu občinske skupščine, kijih predlaga družbenemu svetu. V okviru smernic in načelnih stališč izvršnega sveta občinske skupščine lahko pristojni občinski upravni organi dajejo svoje pobude družbenemu svetu neposredno. 13. člen Družbeni svet pošilja svoja mnenja in predloge udeležencem pri delu sveta in drugim organom ter organizacijam, ki so odgoovrni za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo. Če ne sprejmejo mnenj oziroma predlogov družbenega sveta, so udeleženci pri delu sveta in organi ozrioma organizacije iz prejšnjega odstavka dolžni o svojem stališču obvestiti družbeni svet. 14. člen Izvršni svet občinske skupščine in drugi pooblaščeni predlagatelji ter občinski upravni organi so pri predlaganju oziroma izvajanju politike ter pripravi odlokov ter splošnih aktov s tega področja in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta. Če izvršni svet oziroma občinski upravni organ pri predlaganju Oziroma izvajanju politike ter pripravi odlokov ter drugih splošnih aktov ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje izvršni svet o tem pisno obvestilo z navedbo razlogov občinski skupščini in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta, upravni organ pa izvršnemu svetu občinske skupščine in preko njega drugim udeležencem pri delu družbenega sveta, če gre za zadevo iz pristojnosti občinskih upravnih organov. 15. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, v katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, se udeležuje dela družbenega sveta in v njem enakopravno sodeluje. 16. člen Upravni organi občine, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, kakor tudi strokovne službe udeležencev pri delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovna dela za družbeni svet in mu preskrbeti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo. Ce upravni organ občine ne more opraviti strokovnih del za družbeni svet, je dolžan razloge za to sporočiti izvršnemu svetu skupščine občine, ki izvedbo potrebnih strokovnih del zagotovi na drug način. 17. člen Z dnem sklenitve tega dogovora preneha veljati Dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje z dne 22. 2. 1979. 18. člen Ta dogovor je sklenjen, ko s pismenimi igavami k njemu pristopijo udeleženci pri delu sveta. PREDLOG z----------------------------------------------------\ V skladu z zakonom o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih (Ur. list SFRJ, št. 34/79) in zakonom o družbenih svetih (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 217. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje sklenemo: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, OK ZKS Ljubljana Moste-Polje, OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje, OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, 00 ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje, 00 ZRVS Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: udeleženci) DOGOVOR o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja političnega sistema občine , Ljubljana Moste-Polje J * * * * * * * * * * 1. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta za vprašanja političnega sistema občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: družbeni svet) ustanovimo družbeni svet za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kakor tudi za čim širši družbeni vpliv na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev. Družbeni svet bo v zvezi z uresničevanem celotnega družbenopolitičnega sistema obravnaval predvsem vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določil statuta občine, predloge odlokov in drugih splošnih aktov občinskih organov, s katerimi urejajo razmerja na tem področju. Družbeni svet bo pri tem: - zagotavljal demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordi- nacijo in oblikovanje stališč med organi in organizacijami ter skupnostmi v občini, - dajal pobude in obravnaval načelna vprašanja v zvezi s pripravljanjem odlokov in drugih splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov^ - zagotavljal demokratični družbeni vpliv na delo organov občine ter samoupravnih organizacij in skupnosti, — obravnaval druga vprašanja v zvezi z delovanjem in razvojem občine. 2. člen Družbeni svet bo deloval po načelih svobodne ustvarjalne in demokratične izmenjave stališč. O obravnavanih vprašanjih bo oblikoval mnenja in predloge ter jih posredoval pristojnim organom in organizacijam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, katere posamezno vprašanje zadeva. 3. člen Na podlagi tega dogovora bo-občinska skupščina z odlokom ustanovila družbeni svet. V odloku bo določeno področje, za katero se svet ustanovi, udeleženci pri delu družbenega sveta in način njihove udeležbe pri delu sveta, način zagotavljala sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnega in administrativno tehničnega dela za svet ter druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. 4. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določimo v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegate in uredimo način delegiranja ter postopek za oblikovanje smernic za njihovo delo v družbenem svetu. Delegati so odgovorni organom oziroma telesom udeleženca pri delu sveta, ki jih delegirajo in sojih dolžni obveščati o svojem delu v družbenem svetu. 5. člen Družbeni svet bo svoje delo uredil s poslovnikom. Z njim bo podrobneje določil organizacijo in način dela sveta, način uresničevanja javnosti dela ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta. 6. člen Pri delu družbenega sveta lahko v skladu z delovnim programom sveta sodelujejo znanstvene in strokovne organizacije ter skupnosti, ki niso udeleženci pri delu sveta kot tudi družbenopolitični, znanstveni, strokovni in javni delavci kot posameznik). 7. člen Pri delu družbenega sveta lahko v skladu z delovnim programom sveta sodelujejo tudi organi, organizacije in skupnosti, ki niso udeleženci pri delu sveta, če obravnavajo sveti vprašanja, ki so neposrednega pomena za delo in uresničevanje njihovih funkcij. 8. člen Predsednika družbenega sveta izvoli svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta in z aktom o izvolitvi določi tudi čas trajanja njegove funkcije. Predsednik družbenega sveta ima namestnika, ki ga izvolijo udeleženci pri delu sveta na enak način kot predsednika. 9. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redno dogovarjanje med udeleženci pri delu sveta o pripravah sej sveta, o udeležencih pri delu sveta, o sestavi sveta za obravnavanje posameznih vprašanj; skrbi za pripravo sej sveta, za izvršitev sklepov sveta in opravlja druge naloge, za katere ga svet pooblasti. Koordinacijski odbor sestavlja 7 stalnih delegatov in sicer delegirajo po enega delegata naslednji udeleženci tega dogovora: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, OK ZKS Ljubljana Moste-Polje, OK SZDL Ljubljana Moste-Polje, 00 ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje, OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje, Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje Delo koordinacijskega odbora vodi predsednik družbenega sveta. 10. člen Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj iz svojega delovnega področja lahko družbeni svet zaupa strokovno znanstvenoraziskovalnim organizacijam ali pa tudi posameznim strokovnim delavcem. Svet lahko oblikuje tudi komisije oziroma druga telesa za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja sveta. 11. člen Družbeni svet dela po programu dela. 12. člen Predlog za obravnavanje posameznih vprašanj v družbenem svetu dajejo udeleženci pri delu sveta. Drugi organi, organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani dajejo družbenemu svetu pobudo za obravnavo posameznih vprašanj. O teh pobudah sklepa koordinacijski odbor sveta. Če koordinacijski odbor ne sprejme predloga oziroma pobude za obravnavo predlaganega vprašanja na sqi sveta, obvesti o svojem sklepu predlagatelja in svet ter svoje stališče obrazloži. Za obravnavanje vprašanj s svojega delovnega področja dajejo občinski upravni organi pobude izvršnemu svetu občinske skupščine, ki jih predlaga družbenemu svetu. V okviru smernic in načelnih stališč izvršnega sveta občinske skupščine, lahko pristojni občinski upravni organi dajejo svoje pobude družbenemu svetu neposredno. 13. člen Družbeni svet pošilja svoja mnenja in predloge-udeležencem pri delu sveta in drugim organom ter organizacijam, ki so odgovorni za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo. Če ne sprejmejo mnenj oziroma predlogov družbenega sveta, so udeleženci pri delu sveta in organi oziroma organizacije iz prejšnjega odstavka dolžni o svojem stališču obvestiti družbeni svet. 14 14. člen Izvršni svet občinske skupščine in drugi pooblaščeni predlagatelji ter občinski upravni organi so pri predlaganju oziroma izvajanju politike ter pripravi odlokov ter splošnih aktov s tega področja in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta. Če izvršni svet oziroma občinski upravni organ pri predlaganju oziroma izvajanju politike ter pripravi odlokov ter drugih splošnih aktov ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, pošlje izvršni svet o tem pisno obvestilo z navedbo razlogov občinski skupščini in drugim udeležencem pri delu družbenega sveta, upravni organ pa izvršnemu svetu občinske skupščine io preko njega drugim udeležencem pri delu družbenega sveta, če gre za zadevo iz pristojnosti občinskih upravnih organov. 15. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, v katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, se udeležuje dela družbenega sveta in v njem enakopravno sodeluje. 16. člen Upravni organi občine, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, kakor tudi strokovne službe udeležencev pri delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovna dela za družbeni svet in mu preskrbeti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo. Če upravni organ občine ne more opraviti strokovnih del za družbeni svet, je dolžan razloge za to sporočiti izvršnemu svetli skupščine občine, ki izvedbo potrebnih strokovnih del zagotovi na drug način. 17. člen Z dnem sklenitve tega dogovora preneha veljati Dogovor o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje z dne 22 2. 1979. 18. člen Ta dogovor je sklenjen, ko s pismenimi izjavami k njemu pristopijo udeleženci pri delu sveta. # 1 OBRAZLOŽITEV Udeleženci pri delu družbenih svetov občine so obravnavali oba osnutka dogovorov o ustanovitvi družbenih svetov občine ter na njiju niso imeli pripomb, razen skupščine občine. Skupščina občine je predlagala naj se preuči obstoječa zakonodaja o družbenih svetih z namenom, da bi se, če je možno, stališča, mnenja in pobude družbenih svetov bob' upoštevala ter da se pristojnosti družbenih svetov v zvezi s spremljanjem stanja in razmer na področju za katero je ustanovljen, ocenjevanjem razmer, dajanjem pobud in predlogov ter preverjanjem učinkovitosti ter predlogov bolj pricizirajo. Iz funkcije družbenih svetov izhaja, da se 'pripomba skupščine občine ne more upoštevati. Drubženi sveti so oblika demokratične izmenjave mnenj med najodgovornejšimi dejavniki v občini-Družbeni sveti ne sprejemajo nikakršnih odločitev, ampak samo predlagajo in dajejo mnenje. Družbeni sveti ne odločajo namesto drugega, npr. izvršnega sveta ali občinskih upravnih organov, temveč predlagajo celovite rešitve v zvezi z izvajanjem določene politike in s tem prevzamejo strokovno in predvsem politično odgovornost. • Ce organi oziroma organizacije, ki so pristojne za sprejemanje posameznih odločitev, ne upoštevajo predloga oziroma mnenja družbenega sveta, prevzemajo polno strokovno in politično odgovornost za sprejete odločitve. Nadalje je skupščina občine tudi predlagala, da se naj 11. člen osnutka dogovora oblikuje tako, da družbeni svet lahko obravnava aktualne, tekoče zadeve mimo programa dela, še posebej naj bi to veljalo za družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje. Ta pripomba se nanaša na vsebino programa dela in jo bo potrebno upoštevati pri oblikovanju programa in poslovnika o delu družbenega sveta. Predložena predloga dogovorov predlagamo skupščini občine v obravnavo in sprejem. Istočasno se ju predloži tudi vsem ostalim udeležencem v sprejem SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE OSNUTEK — Na podlagi 5. člena zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. S/80) in 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) ter dogovora o družbenem svetu za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje občine Ljubljana Moste—Polje in dogovora o družbenem svetu za vprašanja političnega sistema občine Ljubljana Moste-Polie je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne... „_, na seji zbora krajevnih skupnosti dne ..... in na sqi družbenopolitičnega zbora dne .... sprejela spremembe in dopolnitve odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 10/79) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi ODLOK o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje v_______________________________________________________/ . 1. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se v skladu z dogovoroma "udeležencev pri delu družbenih svetov ustanovita: - družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje občine Ljubljana Moste-Polje, — družbeni svet za vprašanja političnega sistema občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet). 2. člen Družbeni svet za. družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje bo obraval vprašanja družbenoekonomskega razvoja v občini in druga vprašanja pomembna za določanje in izvajanje ekonomske politike, določanje skupnih planskih ciljev razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter druga pomembnejša vprašanja oziroma probleme, ki se nanašajo na družbenoekonomski razvoj in ekonomsko politiko v občini. Udeleženci pri delu družbenega sveta za-družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje so: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 2. Izvršni svet skupščine občine Ljubjjana Moste-Polje 3. OK ZKS Ljubjana Moste-Polje 4. OK SZDL Ljubljana Moste-Polje 5. Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje 6. OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 7. 00 ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje 8. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 9. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 10. Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje 11. Občinska zdravstvene akupnost Ljubljana Moste-Polje 12. Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje 13. Samoupravna komunalna skupnost Ljubljana Moste-Polje 14. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje 15. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja 16. Razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje 3 3. člen Družbeni svet za vprašanja političnega sistema bo v zvezi z uresničevanjem celotnega družbenopolitičnega sistema obravnaval predvsem vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, izvajanje določil statuta občine, predloge odloka in drugih splošnih aktov občinskih organov, s katerimi urejajo razmeija na tem področju kakor tudi druga vprašanja s tega področja. Udeleženci pri delu družbenega sveta za vprašanja političnega sistema so: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 2. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 3. OK ZKS Ljubljana Moste-Poje 4. OK SZDL Ljubljana Moste-POlje 5. Občinski sindikalni svet Ljubljana Moste-Polje 6. OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje 7.00 ZZB NOV Ljubljana Moste- Polje 8. 00 ZRVS Ljubljana Moste-Polje 4. člen Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu. 5. člen Predsednika družbenega sveta voli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta. Predsednik sklicuje seje sveta, predlaga dnevni red sej in jih vodi, skrbi za izvajanje sklepov sveta in opravlja druge zadeve, za katere ga svet pooblasti. 6. člen Predsednik družbenega sveta ima namestnika, ki je izvoljen na enak način kot predsednik. Namestnik predsednika nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih. 7. člen Družbeni svet ima koordinacijski odbor. Delegate pri delu koordinacijskega odbora določijo udeleženci pri delu družbenega sveta v skladu z dogovorom. Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redna dogovarjanja z udeleženci o dnevnem redu sej sveta, o udeležencih pri delu sveta, o sestavi sveta za obravnavanje posameznih vprašanj, skrbi za pripravo sej sveta, za izvršitev sklepov sveta in opravlja druge organizacijske naloge, za katere ga svet pooblasti. Koordinacijski odbor določa po poprejšnjem mnenju udeležencev pri delu družbenega sveta, katere znanstvene, strokovne in druge organizacije in skupnosti in kateri družbenopolitični, znanstveni, strokovni in javni delavci naj se glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala na seji, sveta, povabijo, da se udeležgo dela družbenega sveta. 8. člen Družbena sveta občine sodelujeta med seboj zaradi medsebojne koordinacije dela in imata lahko skupne seje o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej sveta. 9. člen Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, sodeluje pri delu družbenega sveta kadar svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delovno področje organa, ki ga vodi. 10. člen Strokovne službe udeležencev pri delu družbenega sveta, kakor tudi občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki se obravnavajo na sejah sveta, morajo na zahtevo družbenega sveta opravljati zanj strokovno delo in preskrbeti za njegovo delo potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo. 11. člen Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavljajo v proračunu občine. Strokovno-organizacijska in administrativno-tehnična opravila za družbeni svet zagotavlja sekretariat skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 12. člen Ta odlok začne vejati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS. Datum: Predsednik Številka: skupščine občine Ljubljana Moste-Polje NEKO LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Zakon o družbenih svetih (Ur. list SRS, štev. 5/80) in dogovora o ustanovitvi družbenih svetov občine pooblaščajo občinsko skupščino, da z odlokom ustanovi družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter družbeni svet za vprašanja družbenega sistema občine Ljubljana Moste-Polje. Z njim se podrobneje določi področje, za katero se svet ustanov, udeleženci pri delu družbenega sveta in način njihove udeležbe pri delu sveta, način zagotavljanja sredstev za delo sveta in način opravljanja strokovnega in administrativno tehničnega dela za svet ter druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta. Odlok o ustanovitvi družbenih svetov v občini Ljubljana Moste-Polje, sprejet marca 1979 (Ur. list SRS, štev. 10/79) pred sprejemom zveznega in republiškega zakona o družbenih svetih, je bil v nasprotju s pozitivno zakonodajo. Zato je bilo potrebno odlok uskladiti s predpisi, vsebino dela družbenega sveta, razmerja med udeleženci pri delu sveta in do drugih organov in organizacij v občini ter odgovornost izvršnega sveta skupščine občine in občinskih upravnih organov pri upoštevanju mnenj in predlogov družbenega sveta pa prenesti v dogovora o ustanovitvi družbenih svetov. Odlok ureja predvsem organizacijsko tehnične zadeve v zvezi z delovanjem družbenih svetov občine. Zaradi preglednosti predlagamo skupščini občine v obravnavo osnutek prečiščenega besedila odloka. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE POROČILO o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO ŽK ŽITO Ljubljana TOZD Pekarna Ljubljana v_______________________ \. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 617. člena zakona o združenem delu in 193. člena statuta občine Ijubljana Moste-Polje na sejah vseh treh zborov skupščine dne 28. septembra 1982 na osnovi ugotovitve, da je v TOZD Pekami Ljubljana prišlo do izredno hudih motenj v samoupravnih odnosih sprejela sklep, ki določa šest mesečni rok za odpravo razlogov, ki so bili podlaga za začasne ukrepe v TOZD Pekarna Ljubljana. V tem šestmesečnem roku so bili delavci TOZD Pekarna Ljubljana dolžni predvsem: 1. Uskladiti samoupravne splošne akte TOZD s samoupravnimi splošnimi akti DO in zakonnskimi predpisi. Za odpravo oz. realizacijo tega so delavci TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana sprejeli Sporazum o združitvi v TOZD Pekarstvo in testeninarstvo ter Statut TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, ki sta v skladu s samoupravnimi splošnimi akti DO. V obravnavi pa so tudi spremembe in dopolnitve Sporazuma o združitvi v DO Žito in statuta DO Žito, o katerih se bodo delavci TOZD Pekarstvo in testeninarstvo odločali z osebnim izjavljanjem na referendumu dne 15.4. 1983. Prav tako je bil sprejet Sporazum o svobodni menjavi dela oz. samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih, odgovornostih in pravicah med TOZD v DO ŽK Žito in DSSS v DO ŽK Žito v katerem je opredeljeno, da finančno računovodske zadeve za TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana opravlja delovna skupnost skupnih služb. Delavski svet TOZD Pekarstvo in testeninarstvo je na svoji 2. redni seji dne 15. 3. 1983 sprejel tudi plan DSSS za leto 1983 in dal soglage k planu DO ŽK Žito za leto 1983. 2. Vskladili planske akte TOZD s sklenjenim dogovorom o preskrbi Ljubljane z osnovnimi vrstami kruha ter slednjega spoštovali in izvajali. TOZD Pekama Ljubljana je v letu 1982 pekla 26% osnovnih vrst kruha, kar je največ od vseh pekarn na območju mesta Ljubljane. V planu TOZD Pekarstvo in testeninarstvo za leto 1983 je planirano, da bo nova TOZD Pekarstvo in testeninarstvo pekla 35 % osnovnih vrst kruhov, kar je v skladu z dogovorom o preskrbi Ljubljane z osnovnimi vrstami kruha. Samoupravni organi TOZD Pekarstvo in testeninarstvo pa bodo po samoupravni poti sprožili pobudo za spremembo dogovora, v kolikor zaradi uredbe o izmeljavi Ur. list SFRJ, št. 8/83 delavci TOZD Pekarstvo in testeninarstvo ne bodo že preje dolžni spremeniti strukturo svoje proizvodnje. 3 3. Sanirati pomanjkljivosti in napake postopkov v zvezi z volitvami v samoupravne organe TOZD Delavci TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana so na referendumu za sprejem sporazuma o združitvi opravili tudi volitve v samoupravne organe nove TOZD. Tako so bili izvoljeni delavski svet TOZD, samoupravna delavska kontrola in komisija za varstvo delovnih dolžnosti. Konferenca osnovnih organizacij sindikata TOZD Pekarstvo in testeninarstvo pa je že sprožila postopek za evidentiranje možnih kandidatov za izvršilne organe delavskega sveta. 4. Opraviti postopek za imenovanje individualnega poslovodnega organa Delavski svet TOZD Pekarstvo in testeninarstvo je na svoji 1. redni seji imenoval vršilca dolžnosti TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, ki je že pričel opravljati svoje dolžnosti. Na 2. redni seji dne 15. 3. 1983 pa je delavski svet TOZD Pekarstvo in testeninarstvo sprejel tudi sklep o objavi razpisa za zasedbo del in nalog individualnega poslovodnega organa TOZD, njegovega pomočnika in vodij delovnih enot. 5. Opraviti postopek samoupravnega združevanja na področju pekarstva Ljubljana v skladu s sklepi Skupščine mesta Ljubljane in mestne organizacije ZSS Delavci TOZD Pekarne Ljubljana so se skupaj z delavci TOZD Pekarne Bežigrad in TOZD Pekarne Center iz DO Emona Merkur na referendumu dne 16. 11. 1982 z večino glasov odločili za združitev v novo TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana. Postopek vsebinskega združevanja poteka po predvidenem rokovniku in v skladu s smernicami iz elaborata o družbenoekonomski utemeljitvi združevanja pekarstva v Ljubljani. Že navedeni postopki in aktivnosti pa se opravljajo za dokončno konstituiranje nove TOZD. Delavci TOZD Pekarne Ljubljana so skupaj z delavci ostalih dveh TOZD v celotnem postopku združevanja pokazali veliko mero odgovornosti in visoko stopnjo samoupravne zavesti. II. Obrazložitev aktivnosti za odpravo razlogov za začasne ukrepe Delavci TOZD Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana imajo urejene medsebojne odnose v samoupravnih splošnih aktih v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v DO. V teh aktih ter v sporazumu o svobodni menjavi dela delavci TOZD Pekarstvo in testeninarstvo za odpravo podvajanja posameznih del in nalog in za uveljavitev načela racionalnosti, ustanovljeni delovni skupnosti DO Žito poleg ostalih del in nalog delovni skupnosti poverijo tudi opravljanje finančno računovodskih del ter plansko analitskih del. Tako temeljna akta TOZD Pekarstvo in testeninarstvo - sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in statut nista več v nasprotju s sporazumom o združitvi v DO Žito. Gospodarski načrt TOZD Pekarstvo in testeninarstvo za leto 1983 v skladu z dogovorom o preskrbi Ljubljane z osnovnimi vrstami kruha in z določili v elaboratu o družbenoekonomski upravičenosti združevanja pekarstva v Ljubljani predvideva za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov 35 % delež osnovnih vrst kruha glede na obseg proizvodnje oz. prodaje na področju ljubljanskih občin. Za zagotovitev rednega, pravočasnega, resničnega in popolnega obveščanja delavcev o delu in poslovanju TOZD je v delovni organizaciji Žito poleg mesečnega glasila „Glasnik“ uvedeno še dodatno sredstvo obveščanja „Mini Glasnik", ki izhaja periodično kot 14-dnevnik. Prav tako je za zagotovitev obveščanja v temeljnih aktih TOZD predvideno obveščanje na delnih zborih delavcev, kije izpolnjeno še z aktivnejšim delovanjem sindikalnih skupin v sklopu osnovnih organizacij sindikata oz. konference sindikata TOZD Pekarstvo in testeninarstvo. Vabila za seje samoupravnih organov prejemajo delegati najmanj 10 dni pred predvidenim sklicem skupaj z gradivom in predlogi sklepov o katerih se bo odločalo na sejah samoupravnih organov. Za pregled nad poslovanjem delovne organizacije se poleg redne obravnave gradiv za samoupravne organe DO uporabljajo tudi ostali postopki, predvsem sodelovanje veijega števila delavcev TOZD Pekarstvo in testeninarstvo na delovnih sestankih. Prav toje privedlo oz. omogočilo normalno sporazumevanje in dogovarjanje z delavci drugih TOZD. V delovni organizaciji Žito so bili osebni dohodki usklajeni med dejavnostmi že ob koncu preteklega leta, kar je zagotovilo predvsem to, da nagrajevale oz. razporejanje dohodka in razporejanje sredstev za osebne dohodke v TOZD Pekarstvo in testeninarstvo ni v nasprotju z nagrajevanjem v DO Žito. Trenutno pa se v delovni organizaciji pripravlja nov enoten sistem nagrajevanja, ki bo odpravil še vsa ostala morebitna neskladja. Delavski svet TOZD pekarstvo in testeninarstvo, kljub temu, da se je šele konstituiral uresničuje vlogo organa upravljanja, saj določa poslovno politiko ter ukrepe za njeno izvajanje kot tudi vse ostale naloge iz njegove pristojnosti. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo že pripravlja samoupravne splošne akte, predvsem pravilnike, ki bodo sprejeti po ustreznih postopkih oz. po poprejšnji obravnavi, kljub dejstvu, da jih bo potrebno sprejeti preko 50. programa v vseh TOZD v sestavi DO Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na sejah zborov skupščine dne 28. septembra 1982 v zvezi z odpravo razlogov, ki so podlaga za začasne ukrepe v DO Žito TOZD Pekarna Ljubljana tudi sprejela sklep, s katerim zadolžuje izvršni svet, da v roku 6 mesecev, ko bo poročal o odpravi vzrokov, ki so privedli do motenj v samoupravnih odnosih v TOZD Pekarne Ljubljana, poroča tudi o uresničevanju akcijskega programa v vseh TOZD-ih v sestavi DO -Žito s sedežem v občini Ljubljana Moste-Polje. Naloge, ki so si jih z akcijskim programom opredelili delavci DO Žito Ljubljana so predvsem naslednje: " pripraviti osnove za uresničevanje skupne poslovne politike, - dogovoriti in vskladiti skupen razvoj ih njegove prioritete, - opraviti potrebno združevanje sredstev, ~ izdelati predlog organiziranosti skupnih funkcij delovne organizacije. a) Osnove za uresničevanje skupne poslovne politike so delavci DO Žito vgradili v svoje srednjeročne planske akte TOZD in DO, ki so jih v letu 1982 tudi dopolnili s tem, da v materialih za II. problemsko konferenco ZK v DO Žito tudi ugotavljajo, da bo potrebno to nalogo še dopolnjevati. Osnove za to obsežno delo imajo že podane v „bohinjskih dogovorih'1, elaboratu o družbenoekonomski utemeljitvi reorganizacije TOZD Razvoj -inženiring, elaboratu o izvajalskih nalogah po poslovnih funkcij ali ter v srednjeročnih planskih aktih, tako daje k celotni realizaciji te naloge možno in potrebno v tem ktu pristopiti. b) Tudi na področju združevanja dela in sredstev za dolgoročno zagotovitev surovin so v Žitu že dosegli določene rezultate. Prav tako pa so se tudi dogovorili, da bodo nadaljevali z napori, da prioritetno sodelujejo pri investicijah v melioracije v Sloveniji, ter da bodo morali tuai v širšem jugoslovanskem prostoru pristopiti k sovlaganjem v večje projekte melioracij in sovlaganjem za zagotovitev sladkorja in ostalih surovin. ID. Uresničevanje akcijskega Žito POROČILO o stanju v Samskem domu Zakotni-kova 1, Ljubljana V_________________________________________________y Začasni kolektivni organ upravljanja, ki so ga imenovale 13. 12. 1982 OZD lastnice sob v samskem domu Zakotnikova 1, Ljubljana podaja v skladu s sklepom Skupščine občine z dne 23. 12. 1982 o svojem štirimesečnem delu naslednje poročilo: L STANJE NA DAN 23. 12. 1982 Informacija, ki jo je delegatom predložil v decembru družbeni pravobranilec samoupravljanja le nakazuje razmere v samskem domu, med tem ko je bilo zatečeno stanje v glavnem tako: - evidentirano je 182 oseb-uporabnikov doma; ~ od tega 31 otrok; ~ družin je evidentiranih 20; ~ 98 sob je v družbeni lasti pri 19 OZD; ~ 8 sob je v zasebnem lastništvu 7 občanov; — razen zgornjih registriranih 106 sob je zasedeno še 19 drugih c) V zvezi z realizacijo predloga organiziranosti skupnih tunkcij na ravni delovne organizacije lahko ugotovimo, da je delovna organizacija pristopila tudi k realizaciji te naloge. Predvsem velja omeniti nov Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD v sestavu DO ŽK Žito in DSSS DO ŽK Žito Ljubljana, kije bil sprejet v začetku letošnjega leta. V njem na novo opredeljujejo odnose oz. položaj DSSS do TOZD in obratno, prav tako pa je ta akt skupaj s planom DSSS za leto 1983 rezultat skupnih prizadevanj in naporov po ponovnem poenotenju oz. skupnem izvajanju posameznih za DO vitalnih poslovnih funkcij. Za uresničevanje že sprejetih dogovorov oz. doseganje zastavljenih ciljev pa so bila izdelana in že tudi obravnavana naslednja gradiva: - enotna metodologija analize doseženih rezultatov in letnega planiranja, - elaborat o stanju in bodoči organiziranosti ter vlogi maloprodaje, ter proučitev ekonomskih učinkov združenih maloprodajnih enot, - elaborat o možnostih trajnega koriščenja uslug TOZD Tehnični obrati. Vse te naloge v tem trenutku še niso realizirane in uresničene in jih bo zato potrebno realizirati v tem letu. Predvsem pa bodo prioritetne naloge v letu 1983 v IX) Žito: - za zagotovitev nemotene proizvodnje v vseh TOZD DO Žito bo njihova trajna usmeritev v izvoz, pri čemer se bodo zavzemali za višje oblike zunanjetrgovinskih povezav, - nadaljevali bodo z združevanjem dela in sredstev s sovlaganji v melioracijo v Slovenji in drugih republikah, za zagotovitev žita ter se zavzemali za dolgoročno zagotovitev sladkorja in ostalih surovin, - izgradili bodo sistem skupnega prihodka med proizvodnimi in prometnimi TOZDI v DO Žito, - prizadevali si bomo za izdelavo sistema nagrajevanja dela, ki bo upošteval ustrezno vrednotenje proizvodnega in ustvarjalnega dela ter temeljil na doseženih rezultatih dela. LV. Zaključki in ugotovitve Iz vsega navedenega izhaja, da so odpravljeni razlogi oz. da ne obstajajo več motnje v samoupravnih odnosih v DO ŽK Žito Ljubljana TOZD Pekarstvo in testeninarstvo ter so tako podani razlogi za prenehanje začasnih ukrepov družbenega varstva, saj so delavci TOZD Pekarne Ljubljana odpravili vzroke,»ki so bili osnova za sprejem sklepa na Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. Predsednica izvršnega sveta GABRIJELA JELEN skupnih prostorov v domu in to: 3 dvorane, 5 čajnih kuhinj in kletni prostor. Tehnično stanje objekta je bilo porazno: - s strani KEL, Ljubljana je bila izdana odločba vzdrževalcem s prepovedjo vstopa v toplotno postajo, zaradi nevzdržnega stanja; - električna instalacija je bila provizorična, življenjsko nevarna, nezaščiteni vodniki, svetlobni elementi oropani, varovalke pred ime nzionirane; - vodovodne instalacije in kanalizacija sta bili v okvari več mesecev zato je zamakalo v treh etažah, dve sobi sta bili uničeni, uničen parket v dveh hodnikih; - neuporabnih je bilo 42 radiatorjev; - v sanitarijah so manjkale ipe in tuši in oropan ostali inventar; - velika škoda je bila narejena na vratih in okenskih okvirih, ki so bili razbiti ali celo odstranjeni, razbitih je bilo večje število stekel; *- higienske razmere so. bile nemogoče, sanitarij in skupnih prostorov ni čistil nihče, razen v nekaterih redkih primerih uporabniki sami; - nesnaga, ki se je nabirala in je bila še posebno prisotna v kotlovnici in kleti je omogočila leglo ogromnega števila ščurkov, nesnaga je imela za posledico še garje in uši; - bivalne razmere so bile v domu iz prej navedenih razlogov skrajno težke, še posebej pa zaradi prepuščenosti uporabnikom, da počno kar hočejo. Nihče ni nadziral prihode in bivanje oseb v domu, plačilu za komunalne storitve (voda, elektrika, ogrevanje in topla voda) pa se je izogibalo več kot polovica uporabnikov. Stroška vzdrževanja objekta pa sploh niso poznali. Finančno stanje in obveznosti do dobaviteljev: Neporavnane obveznosti do KEL Ljubljana, DO Vodovod— kanalizacija in DO Hišne storitve v Ljubljani v znesku din 1,466.000. Odnos lastnikov sob do razmer v domu: Glede na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja se je interes lastnikov sob za ureditev razmer povečal in so zagotovili podporo sanacijskemu programu. H. STANJE NA DAN 30. 4. 1983 Začasni kolektivni organ upravljanja je izdelal okvirni sanacijski program doma in ga takoj, čeprav brez finančnih sredstev začel izvajati v tistem delu, kije zagotavljal nemoteno bivanje in uporabo domskih storitev. Tehnični del: Odpravile so se vse pomanjkljivosti za zagotovitev ogrevanja in dobavo tople vode; -> uredile so se sanitarije, vodovodna instalacija in kanalizacijski vod tako, da so v celoti uporabni in ne povzročajo več zamakanja; — zidarska dela so opravljena vsa, razen na ureditvi prezračevanja sanitarij, strešne kritine, krpanje fasade zaradi vremenskih razmer in pomanjkanja sredstev; - odpravljene so vse nevarnosti v zvezi z električno instalacijo, urejena je osvetlitev vseh prostorov; - mizarska dela in steklarska so opravljena v celoti, delno pa tudi pleskarska dela; — sanitarno higienske razmere so sedaj ustrezne; . - odpravljena so vsa zbirališča nesnage in legla ščurkov, izvedena je dezinsekcija, bo pa ta problem še nekaj časa prisoten, ker zahteva redno in večkratno dezinsekcijo; - bivalne razmere so se v tem času bistveno izboljšale kar je posledica prej navedenih tehničnih urejanj, stalne prisotnosti organa upravljanja, s 1. 3. 1983 zaposlitev hišnika ter uvedba vratarske-receptorske službe (24 ume); — organu upravljanja je uspelo v celoti realizirati finančna sredstva od uporabnikov sob uporabnino sobe na podlagi izdelane kalkulacije stroškov za leto 1983 in pokrivati naslednje stroške: • - 12 urno storitev varnostne službe; - tekoče vzdrževanje objekta in delno večja popravila; - materialne stroške za čiščenje in delavnice hišnika; - strpške administracije; - osebni dohodek hišnika doma in snažilk; - ostale obratovalne stroške. Za kritje ostale 12 ume varnostne službe in nadomestila za delo organov upravljanja pa so predvidena sredstva iz sanacijskega programa za leto 1983. V naslednjem letu ko ne bo več sredstev iz sanacijskega programa se bo izdelala nova kalkulacija stroškov po ležiščih. Uporabniki doma kot odjemalci komunalnih storitev v letu 1983 redno plačujejo, večinoma prek OZD z odtegnitvijo OD in je začasnemu organu upravljanja omogočeno nakazovanje dospelih mesečnih računov. Obveznosti do dobaviteljev za večja sanacijska popravila pa se krijejo iz sredstev sanacijskega programa, ki so ga predstavniki lastnikov potrdili na sestanku dne 17. 3. 1983. Na tem istem sestankuje bilo izpostavljeno vprašanje plačila terjatev (sodne izvržbe), ki se nanašajo na čas pred letom 1982. Predlog lastnikov sob je, da Skupščina občine Moste-Polje glede na neizterljivost terjatev od uporabnikov doma, ki v njem že dalj časa ne stanujejo ter glede na samoupravni organ, kije le formalno obstajal, predlaga dobaviteljem odpis terjatev do samskega doma v času do 31. 12. 1981. Z vsakodnevnim sprotnim urejanjem problemov so se odpravila vsa začetna nezaupanja v odnosu do začasnega organa upravljanja. V odnosih lastnikov ostaja odprt problem interes lastnikov, da rešujejo stanovanjske probleme svojih delavcev ne glede na status doma. Tako je v času, ko je uveden začasni organ upravljanja Univertizetni klinični center Lj. napotil v dom družino z dvema otrokoma in Toplarna Lj. delavko z otrokom. Takšni primeri se sicer ne bodo več mogli dogoditi, ker organ upravjjanja napotnic ne bo upošteval, so pa še drugi primeri, kijih ne more preprečiti in sicer: — dodeljevanje sob namesto ležišč, ker se pozneje izkaže, daje ena oseba preveč obremenjena s stroški doma; — dodeljevanje sob v uporabo samcem, ki pa niso v delovnem razmerju pri lastniku sobe (na primer SSS Bežigrad, SSS Moste-Polje in SOB Center služba za urejanje mestnega zemljišča) s tem, da v teh primerih ne gre za vidik začasnega bivanja, ampak za dokončno reševanje stanovanjske problematike predvsem ostarelih ljudi za katere je moral začasni organ upravljanja posredovati pri Centru za socialno delo v Ljubljani, kije že za hudo prizadete primere poskrbel oskrbo v domu za starce. ID. NADALJNJE NALOGE 1. Gradbena in instalacijska dela, ki po sanacijskem programu še niso opravljena bodo izvršena do konca leta pri čemer gre predvsem za remont toplotne postaje, prezračevanje sanitarij in ureditev hišniškega stanovanja. 2. Razrešitev terjatev dobaviteljev do uporabnikov doma pred L' 1. 1982. Predlagamo skupščini, da podpre predlog odpisa do dobaviteljev: KEL Lj., DO Vodovod-kanalizacija Lj. in OD Hišne storitve Lj. v skupnem znesku din 865.000. 3. Izdelati se mora kalkulacija stroškov za leto 1984 zaradi predvidene večje obremenitve nosilca stroškov to je uporabnika sobe in je nujno, da se v letu 1984 preide na obračun po nosilcu stroškov to je uporabniku ležišča. V ta namen morajo lastniki sob zagotoviti ustrezno opremo v sobah in oddajati delavcem le ležišča. 4. Skupščina občine Lj. Moste-Polje naj priporoči vsem lastnikom sob, ki nimajo potreb svojih samskih delavcev še posebno pa SSS Lj. Bežigrad, SSS Lj. Moste-Polje in Sob Center služba za urejanje mestnega zemljišča, da prenesejo lastništvo sob na delovne organizacije, ki imajo sedež v občini Moste in so že lastniki sob v samskem domu (Izolirka, LNDOS itd.). 5. Problem družin, ki stanujejo v samskem domu morajo rešiti delovne organizacije, kjer so člani družin zaposleni, tako, da jih uvrstijo na prednostne liste za pridobitev primernejših stanovanj do leta 1985. Le za tiste primere pri katerih se ugotovi, da ne bodo rešeni do tega časa naj prevzame obveznost razreševanja Skupščina občine in SSS Lj. Moste-Polje tako kot urejata zadeve v zvezi z barakarji. 6. Zasebno lastništvo sob v samskem domuje potrebno odpraviti. Glede na strošek, ki bremeni lastnika sobe bodo verjetno lastniki sami sprevideli, da nimajo nikakršne računice in bodo sobe prodali. Mnenja smo, da bi lahko Upravnf organ občine ukrepal v smislu preprečitve ponovne prodaje sob zasebnemu lastništvu. 7. Pravne in samoupravne odnose z lastniki sob v družbenem in zasebnem lastništvu je potrebno urediti na podlagi dogovora do najkasneje 31. oktobra 1983, ki bo vseboval predvsem: - način urejanja pravic in obveznosti lastnikov sob; - način upravljanja doma in temeljna izhodišča poslovanja; - zagotavljanje minimalnih bivalnih standardov (opreme sob za oddajanje ležišč itd.) 8. Ostale statutarne zadeve za registracijo doma je potrebno urediti do konca leta 1983. 9. Predlog lastnikov sob na sestanku 17. 3. 1983 je, da začasni organ upravljanja v samskem domu nadaljuje z izvajanjem sanacijskega programa in ukrepov za dokončno ureditev statusa tega samskega doma. Dodatno se imenuje v ta organ tov. Erčulj Branko. Ljubljana, 30. 4. 1983 Predsednik Začasnega kolektivnega organa upravljanja JOŽE GALUF K PREDLOG 'r-------------------------------\ Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/81) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1982 v______L_________________________ L * Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1982 se potrdi. II. Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1982 obsega: - obremenitev na davkih in prispevkih za leto 1982 500.565.545,40 dinarjev - obresti in stroški prisilne izterjatve 354.086,95 dinarjev ~ plačila davkov in prispevkov v letu 1982 459.887.759,35 dinarjev neporavnani davki in prispevki na dan 31. 12. 1982 41.031.873,00 dinarjev III. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \ številka: ' Predsednik skupščine občine Datum: Ljubljana Moste-Polje NIKO LUKE Z • •• Socialistična republika Slovenija • SKUPŠČINA OBČINE Ljubljana moste-poue Komisija za pregled zaključnega računa davkov'in prispevkov ZAPISNIK .0 PREGLEDU ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV ZA LETO 1982 opažena le s časovnega vidika samega knjiženja v smislu 18. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov iz že citiranega uradnega lista. Analitična evidenca posameznih davčnih zavezancev ustreza predpisom in stanju, prav tako pa je bil pravilen tudi prenos zbira podatkov iz analitične evidence na sintetično. Vsa knjiženja so bila opravljena pravilno preko ustrezajoče in predpisane dokumentacije (temeljnic), pravilno so bili prenešeni tudi saldi posameznih analitičnih kartic na zbirne, vsa ustrezajoča dokumentacija pa je tudi pravilno arhivirana. Pomanjkljivost evidence pa se v večji meri kaže pri obračunu zamudnih obresti, kar pa člani komisije menimo, da bo možno izboljšati šele s prehodom na računalniško obdelavo podatkov, kar pomeni, da bi to težko pripisali subjektivnim napakam, oziroma problemom saj je kadrovska zasedba za boj poglobljeno in časovno usklajeno evidenco prešibka. Pri tem pa bi glede na predvideni prehod na AOP opozorili, da tak prehod brez začasne evidence in knjiženj na obštoječi način ni priporočljiv. To omenja tudi že citirani pravilnik. Zbirni računi so se praznili po časovnih rokih, kijih predvideva sprememba pravilnika o knjiženju davkov (Uradni list SRS, št. 1/82). Komisija na osnovi opravljenega pregleda predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, da potrdi davčni zaključni račun za leto 1982 in o tem sprejme predloženi predlog sklepa. Ljubljana, dne 16. aprila 1983. Čtyni komisije: 1. Igor Jenko, predsednik 2. Mitja Dobnik, član 3. Franc Bogataj, član PREDLOG ---------------------- N Na osnovi sklepa 2. seje odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti 'za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji z dne 18. 2. 1983, predlagamo podpisnikom družbenega dogovora, da sprejmejo naslednji SKLEP o uporabi sredstev solidarnosti v občinah Laško in Šmarje pri Jelšah v______________________________________/ Pregled davčnega zaključnega računa je bil opravljen v dneh 13. do 16. aprila 1983 v prostorih uprave za družbene prihodke občine Ljubljana Moste-Polje v skladu s pravilnikom o knjiženju davkov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82). Komisija za pregled davčnega ZR je bila imenovana s sklepom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št.: 010-1/83 z dne 27. 1. 1?83 v sestavi: 1. Igor JENKO, predsednik 2. Mitja DOBNIK, Član 3. Franc BOGATAJ, Član Pri pregleduje sodelovala tudi vodja davčnega knjigovodstva tov. Marina Ižanec. Komisija je pregledala davčni zaključni račun: — bruto bilanco — obrazec KD-6 — bilanco -ZR - 1 — pregled skupno doseženega prometa — ZR—2 , — pregled dolgov in preplačil ZR-2 Sam pregled je bil opravljen po metodi na preskok, pri čemer smo pregledali sam izračun odmer davkov in prispevkov, in ni bilo ugotovljene napake. Prav tako ni bilo opaziti napak pri samem knjiženju obremenitev in plačil. Manjša neskladja s predpisi so bila V skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75) v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 33/80), ter skladno s sklepom 59. seje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 24. 3. 1983 (št. 402—04/82—1/7—1), se občini Laško in Šmatje pri Jelšah, za delno sanacijo škode, kije nastala zaradi neurja s poplavami v dneh 25. julija 1982 in 7. in 8. septembra 1982 in znaša skupaj 133.610.335,00 din, odobri uporaba sredstev solidarnosti v skupnem znesku 12.617.695,00 din in sicer: 1. 'Dovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združujejo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije v višini 12.617.695,00 din, kar predstavlja 7,2 vseh neporabljenih sredstev solidarnosti v letu 1983. 2. Sredstva solidarnosti se uporabijo v navedenih občinah v naslednjih zneskih: Občina Laško 5.605.200,00 din Občina Šmaije pri Jelšah 7.012.495,00 din 3. Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v navedenih občinah za naslednje namene: Občina Laško: za odpravo posledic škode v kmetijstvu 710.000,00 din za popravilo lokalnih in nekategoriziranih cest 4.757.840,00 din — za odpravo posledic škode na stanovanj skih objektih in vodovodnem omrežju Skupaj: Občina Šmaije pri Jelšah: - za popravilo lokalnih, regionalnih in nekategoriziranih cest - ~ , - za odpravo posledic škode na komunalnih in stanovanjskih objektih - za sanacij o zemelj skih plazov Skupq: sast 137.360,00 din 5.605.200,00 din 5.980.080,00 din 445.415,00 din 587.000,00 din 7.012.495,00 din Sredstva solidarnosti se lahko koristgo le za namene, ki so navedeni v sklepu pod točko 3. in v obrazložitvi tega sklepa. 5. V skladu z 9. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, morajo skupščine navedenih občin poročati o poteku odpravljanja posledic naravnih nesreč in o porabi sredstev solidarnosti po končani sanaciji."Nadzor nad porabo sredstev solidarnosti SR Slovenije izvajajo Republiški komite za varstvo okop in urejanje prostora, Republiški komite za kmetijstvo in" Republiški komite za promet in zveze. OBRAZLOŽITEV Odbor podpisnikov družbenega dogovora d načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih 'nesreč v SRS je na 2. seji dne 18. 2. 1983 sprejel sklep, da predlaga podpisnikom družbenega dogovora, da se za delno odpravo posledic škode, ki je nastala zaradi neurja s poplavami dne 25. 7. 1982 v občini Laško in dne 7. in 8. 1982 občini Šmarje pri Jelšah, uporabijo sredstva solidarnosti SR Slovenije v znesku 12.617.695.00 din. Povzročena škoda na območju prizadetih občin znaša 133.610.335.00 din Pristojne službe republiških upravnih organov so ocenjeno Škodo skupščine občine Laško korigirale v skladu z enotno metodologijo za cenitev škod od elementarnih nesreč (Uradni Ust SFRJ, št. 17/ 79). Skoda nastala v občini Šmarje pri Jelšah je bila ocenjena v skladu s predpisano metodologijo. V občini Laško pa je bila korigirana in znaša 70.090.000,00 din Odnos ocenjene in korigirane škode do. družbenega proizvoda v letu 1981 je razviden iz rezpredelnice: Otimje-Podčetrtek. Skoda na ;zavedenih vodovodnih omrežjih in napravah znaša 3.401.310,00 din Veliko škodo je neurje s poplavami povzročilo na lokalnih cestah (542 km) na katerih je ocenjena škoda v višini 47.224.000,00 din zaradi nanosov na vozišče, udorov cestnega telesa, porušenih mostov, odplavljenega gramoza, poškodovanih nasilnih ustrojev ceste in zamašenih oziroma uničenih propustov. Na regionalnih cestah v obsegu vzdrževanja CP Celje u/344, 11.338 in 11.346 znaša škoda 2.610.000,00 din, predvsem zaradi plazov na cesti, odplavljenih bankin in nanosov zemlje. Prav tako je neurje s poplavami povzročilo škodo na gozdnih oziroma nekategoriziranih cestah, ki so v upravljanju gozdnih gospodarstev GG Celje, TOZD Boč Rogaška Slatina in GG Brežice v višini 3.676.200,00din. Največjo škodo pa je neurje s poplavami povzročilo zaradi plazov, ki ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarske objekte. Na 9 stanovanjskih in dveh gospodarskih objektih znaša škoda 747.825,00 din. Plazovi večjega obsega na pobočju Brezovec pri Polju ob Sotli, Dobovec, Bistrici in Sotli pa so plazovi povzročili škodo v višini 5.8 70.000,00 diru Dne 25. 7. 1982 je območje občine Laško prizadela naravna nesreča neurje s poplavami, ki je zajelo pet krajevnih skupnosti s področja manj razvitega Kozjanskega. Naj večjo škodo je neurje s poplavami povzročilo na lokalnih in nekategoriziranih cestah ter mostovih. Poplave so povzročile več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske objekte in gospodarska poslopja. En stanovanjski objekt pa je plaz popolnoma uničil. S plazovi je bila povzročena velika Škoda na kmetijskih površinah in kmetijskih pridelkih in znaša 8.858.000,00 din v povprečju nad 50% poškodovanosti kmetijske proizvodnje. Povzročena Škoda v občini Laško na navedenih področjih ogroža izpolnjevanje planiranega razvoja občine v letu 1983. Za odpravo posledic škod v navedenih občinah je potrebno angažirati vse razpoložljive vire sredstev - samoupravnih interesnih skupnosti, poslovnih skupnosti, zavarovalnic in družbenopolitičnih skupnosti in gospodarskih organizacij združenega dela na prizadetem območju. Na osnovi usklajenih predlogov pristojnih republiških komitejev, obširne razprave na 1. seji dne 6. 12. 1982 in 2. seji odbora z dne 18. 2. 1983 in sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 24. 3. 1983 predlaga Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti predlog sklepa v sklepanje in potrditev. Predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora JOŽE KAVČIČ Občina DP v letu 1981 znesek ocenjene delež ocenjene ________ šk<»rlf* škode v DP Laško 2.440.198.000,00 70.090.000,00 2.87 % Šmarje pri Jelšah 2.411.206.000,00 63.529.335,00 2.63 % Iz predloženih podatkov izhaja, da škoda v občini Šmarje pri Jelšah presega 1J % družbenega proizvoda (občina Šmarje pri Jelšah se šteje po Odloku o območjih za manj razvito območje v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 10/81), ter se lahko skladno s 3. členom družbenega dogovora za delno odpravo posledic neurja s poplavami uporabijo sredstva solidarnosti SR Slovenije. V občini Laško znaša škoda v primerjavi z družbenim proizvodom 1981 leta 2,87 %. Upoštevaje dejstvo, daje bila škoda povzročena predvsem v manj razvitih krajevnih skupnostih Breza, Vrh nad Laškim in JurkloSter (geografsko območje Kozjanskega) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skladno s 3. odstavkom 3. člena družbenega dogovora na 59. seji dne 24. 3. 1983 sprejel sklep, da se v tem primeru izjemoma uporabijo sredstva solidarnosti SR Sloveniie. V dneh 7. in 8. septembra 1982 je območje občine Šmarje pri Jelšah zajelo močno neurje, ki je povzročilo veliko škodo zlasti na objektih komunalne infrastrukture, poplavilo dele naselij in povzročilo več zemeljskih plazov in stanovanjskih objektov. Posebej je potrebno opozoriti, da je neurje s poplavami po dveh mesecih od neurja s točo dne 29. 6. 1982 prizadelo pretežno že zasilno sanirane objekte in naprave, zlasti pa lokalne in nekategorizirane ceste. Veliko škodo je neurje s poplavami povzročilo tucli na vodovodnem omrežju v 6 oskrbovalnih zajetjih: Lastanič, Stojno selo, Kozje, Olimje, Studenice, Loka-Tinsko in trije napajalni vodovodi za naselje Pristava, Trebče-Bistrica, Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 52. seji 12. aprila 1983 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet na podlagi sklepa, da se občinama Laško in Šmaije pri Jelšah za delno sanacijo acode, ki je nastala zaradi neurja s poplavami, odobri uporaba sredstev solidarnosti v skupnem znesku 12.617.695,00 din, nima pripomb in ga posreduje v obravnavo skupščini občine. Predsednica izvršnega sveta GABRIJELA JELEN PREDLOG f N Na podlagi 155. člena Zakona o usmeijenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80) in V skladu s 194. členom Statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. I. SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti sprejela SKLEP o soglasju k statutu Srednje šole za elektroenergetiko Ljubljana, p. o. V-------------------------------------------/ Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k statutu Srednje šole za elektroenergetiko Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, Zaloška c. 49, ki je bil sprejet na referendumu 30. 3. 1983. številka: Datum: Predsednik skupščine občine NIKO LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Srednja šola za elektroenergetiko je vzgojnoizobraževalna organizacija v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki je posebnega družbenega pomena in izvaja dva vzgojnoizobraževalna programa (VIP): elektroenergetski in gimnazijski program Predhodnica sedanje šole je bila VI. gimnazija Ljubljana Moste-Polje, ki je izobraževala za gimnazijski program, ki pa izumira, saj sta v šolskem letu 1982/83 organizirana le še 3. in 4. letnik. Sedanje ime je šola prejela na osnovi določil Zakona o usmerjenem izobraževanju, sprejete mreže šol v juliju 1982 in vsebine vzgojnoizobraževalnih programov, ki jih šola izvaja. Občinski komite za družbene dejavnosti in Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Moste-Polje sta pregledala Statut Srednje šole za elektroenergetiko in ugotovila, da Statut ureja vsa vprašanja o notranjih razmerjih, ki jih v smislu 337. člena Zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/ 76) mora vsebovati. Obenem Občinski komite za družbene dejavnosti in Sekretariat za občo upravo ugotavljata, da so določbe Statuta v skladu z Ustavo in zakoni, zato predlagata skupščini, da sprejme sklep, s katerim daje soglasje k Statutu Srednje šole za elektroenergetiko. Ce se delegati želijo podrobneje seznaniti:,s Statutom, jim je le-ta na voljo v Občinskem komiteju za družbene dejavnosti. GRADIVO ZA LOČENE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE DNE 26. 5. 1933 ANALIZA POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V LETU 1982 Analiza je bila pripravljena z namenom prikazati poslovanje organizacij združenega dela v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1982. Analiza ločeno prikazuje poslovanje gospodarskih in negospodarskih organizacij, ker se pogoji delovanja obeh skupin organizacij zelo razlikujejo. Glavni vir podatkov so bili obrazci zaključnih računov za leto 1982 in poslovna poročila poslovodnih organov. Poleg tega smo uporabili še podatke Zavoda za statistiko SRS, mesečnega poročila OZD o industrijski proizvodnji (obrazci IND - 1) informacijo SDK 0 poslovanju gospodarstva občine v letu 1982. . V analizo je zajetih 132 organizacij s področja gospodarstva in 29 s področja negospodarstva. A. POSLOVANJE OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA Ocena poslovnih poročil Od 132 OZD v občini je do 11. 4. 1983 poslalo zaključne račune 121 OZD, poslovna poročila pa 102 OZD. 4 OZD niso poslale niti zaključnega računa niti poslovnega poročila: Mercator TOZD Slovenija sadje-Hladilnica Zalog, Komunalno podjjetje Ljubljana - DS Družbeni standard, Scena in Emona DO Inženiring. Pri poslovnih poročilih opažamo iste pomanjkljivosti kot v preteklosti. Preveč se omejujejo na navajanje številk in premalo na vsebinsko razlago. Poleg tega je često prisotno le razlaganje eventuelnih problemov, kriznih situacij, niso pa nakazani že možni ukrepi in poti za razreševanje le-teh. Po podatkih iz poslovnih poročil ima 27 OZD opredeljene varčevalne ukrepe, ki se največkrat nanašano na varčevanje z energijo m repromaterialom. Od teh 27 OZD jih ima le 5 natančno ugotovljene rezultate teh ukrepov (prihranke). Program aktivnosti v zoženih materialnih razmerah ima pripravljeno 14 OZD. V tej analizi nekatere problematike (OD, gradbeništvo, zunanjetrgovinska menjava) niso podrobneje ah sploh niso obdelane, ker so predmet posebnih poročil. Fizični obseg industrijske proizvodnje Indeks fizičnega obsega proizvodnje v letu 1982 znaša 101,6, kar pomeni, da so OZD industrije naredile realno za 1,6% več kot v prejšnjem letu. Ob dejstvu, daje bil še ob polletju indeks 108,4, je razvidno, kako je upadla proizvodnja v drugi polovici leta 1982. Vse mesece tega obdobja je bila proizvodnja manjša od mesečne proizvodnje istega obdobja leta 1981. Najbolj je v letu 1982 nazadovala proizvodnja reprodukcijskega materiala in blaga za potrošnjo (indeksa 97,6 in 98), medtem ko je proizvodnja sredstev za delo občutno porasla saj znaša indeks fizičnega obsega proizvodnje 122,7. Organizacije, ki so najbolj povečale fizični obseg proizvodnje so: Jugotekstil Julon (indeks 169 na račun proizvodnje v novem obratu), SCT TOZD Mehanični obrati (130), Emona Elektronski center (132), Pletenina TOZD Perilo (116), Tiskarna Jože Moškrič (116), Indos (115), Koto (112), KTM-Protektor TOZD GTI (109), UP Kolinska TOZD Tovarna hranil (105), Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir (104), BTC TOZD Pretovor (107), Perutnina Zalog TOZD Meso (104). Veliko pa je tudi organizacij združenega dela in panog v dejavnosti katerih seje fizični obseg proizvodnje zmanjšal. Nekatere izmed njih so: — kovinsko predelovalna dejavnost (Saturnus TOZD Tov. embalaže — indeks 73) — proizvodnja kemikalij (Arbo - indeks 94) — predelava plastičnih mas (Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas — indeks 86) — proizvodnja gradbenih predizdelkov (Gradis TOZD Obrat gradbenih polizdelkov - indeks 83, Izolirka TOZD Tov. izolacijskega materiala - indeks 86) — proizvodnja izgotovljenih tekstilnih izdelkov (Velana — indeks 75 %). — proizvodnja trikotažnih predmetov (Pletenina TOZD Pletivo -indeks 93, Totra TOZD Požarnenterijski izdelki — indeks 95) — mletje in luščenje žita (Žito TOZD Mlini - indeks 83) — proizvodnja konditorskih izdelkov (Žito TOZD Šumi - indeks 94) Zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja, ki so se med letom še poslabšali večina OZD s področja občine ni dosegla planiranega fizičnega obsega proizvodnje. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v naslednjih OZD: Jugotekstil — Julon — 52 % planirane proizvodnje. Kot glavni razlog za neizpolnjevanje plana navajajo v poslovnem poročilu kronično pomanjkanje surovin s konvertibilnega področja, ki seje v drugi polovici leta 1982 še povečalo zaradi nastopa novega zakona, kije znižal stopnjo razpolaganja z devizami. So pa še drugi vzroki kot npr. neutečena tehnologija, pogoste okvare na novi opremi, nezadostna usposobljenost, delovne sile, pogosto spreminjanje asortimana. Žito TOZD Mlini — 77% planirane proizvodnje. Vzrok je pomanjkanje domačih surovin (pšenice, koruze), kljub vlaganjem znatnih sredstev v delovne organizacije izven naše republike, da bi si pridobili potrebne mlevne kvote surovin. Žal se obveze iz teh samoupravnih sporazumov ne izpolnjujejo v celoti in izgledi za leto 1983 niso nič boljši. Žito TOZD Sumi — 84 % planirane proizvodnje. Deloma je iskati vzroke za nerealizirano proizvodnjo v zastojih (pomanjkanje surovin, strojne okvare), deloma v zakasneli proizvodnji načrtovanih novih izdelkov. HP Kolinska TOZD Kemin - 86 % doseganja plana. Kljub dobri oskrbljenosti s surovinami na domačem trgu, plana niso mogli izpolniti zaradi pomanjkanja smolnega estra iz uvoza in zaradi problemov s predelavo surovin zaklejivo. Agrotehnika Gruda TOZD Indov - 80% doseganje plana zaradi pomanjkljive in nekontinuirane dobave repromateriala. Pletenina - 92 % plaha. Fizični obseg proizvodnje (merjen v kg proizvodov) se je zmanjšal, ker se je proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin preusmerila v izdelavo bolj zahtevnih in lažjih komadov. Velana - 80% planirane proizvodnje. Razlogi: pomanjkanje domačih repromaterialov (zahteve predilnic po deviznem pokrivanju uvozne substance so se stopnjevale skozi vse leto) in pa večji delež konfekcioniranih zaves v strukturi vseh zaves z večjim deležem vloženega dela in manjšim deležem surovin. Albo - 87 % planirane proizvodnje. Osnovni razlog za slab fizični obseg je v oskrbljenosti iz uvoza in deloma v moteni oskrbi z nekaterimi domačimi surovinami. Ellux - 72 % doseganje plana proizvodnje kot posledica novega asortimana izdelkov z manj vloženih surovin. Saturnus TOZD Tovarna embalaže — 75 % planirane proizvodnje zaradi pomanjkanja bele pločevine in aluminija. Že iz zgoraj navedenih primerov j e razvidno, daje glavni razlog nedoseganja planirane proizvodnje, ki ga OZD navajajo v svojih poslovnih poročilih pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Pri tem je mišljen tako uvoženi reprodukcijski material, pri katerem se je možnost nabave v drugi polovici leta 1982 zaradi zmanjšanega razpolaganja z devizami še poslabšala, in domači material, kjer so se zahteve po devizni participaciji večale skozi celo leto. Izhod iz te situacije so OZD iskale v povečanju svojega izvoza, v nadomeščanju zahodnih surovin s klirinškimi (KTM Protektor), kar pa glede na situacijo pri delitvi klirinških surovin ni lahko in pa v sovlaganju sredstev v druge DO s ciljem zagotovitve surovin, ki pa zaradi nespoštovanja obvez iz samoupravnih sporazumov vedno ne dajo želj enih rezultatov (Žito TOZD Mlini). Poleg tega so nekatere organizacije izdelale načrte racionalnejšega gospodaijenja s surovinami in materialom ali pa celo prešle na nove vrste izdelkov z večjo stopnjo obdelave, ki vsebujejo več vloženega dela in manj surovin (Ellux, fizični obseg proizvodnje meijen v kg je tudi zato padel). Pomanjkanje surovin je povzročilo v nekaterih OZD tudi zastoje v proizvodnji, tako da so v pšeničnih mlinih Žita izgubili preko 150 obratovalnih dni. Možni ukrepi za preprečevanje in reševanje že nastalih kriznih situacij zaradi slabe oskrbe z repromaterialom so: * — nadomestitev uvoznih materialov z domačimi, kjer je to mogoče (sovlaganja) — racionalnejša izraba surovin — dodelavni posli — preusmeritev delavcev na druge oz. nove proizvodne programe — prerazporejanje delovnega časa tako, da v primeru pomanjkanja surovin za krajši čas ta izpad nadomestijo z daljšim delavnikom v času, ko so surovine na razpolago — večje izpade proizvodnje kriti s koriščenjem letnega dopusta oz. kot kolektivni dopust. Ukrepi gospodarske politike v preteklem letu, kot npr. zamrznitev cen, so tudi vplivali na zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje, saj so OZD zavestno zmanjševale proizvodnjo artiklov z manjšim dohodkom, kar tudi vpliva na oskrbljenost tržišča, kjer je še vedno povpraševanje vetje od ponudbe. Zaradi takega stanja na trgu zaloge v globalu OZD v poslovnih poročilih niso prikazane kot problematične. Poleg problema v zvezi z oskrbo z reprodukcijskim materialom pa so bili še drugi vzroki, ki so še poslabševali položaj OZD; nezadostna usposobljenost delovne sile in velika fluktuacija le-te, veliko število boleznin in slaba izkoriščenost delovnega časa, slaba kvaliteta vhodnih materialov, pogoste okvare na iztrošeni opremi. Nekaj teh problemov bi se dalo rešiti že z večjo notranjo disciplino v okviru posameznih OZD, kar le-te zagotavljajo z izvajanjem ukrepov zapisanih v njihovih planskih dokumentih (Žito TOZD Šumi). Finančni rezultati poslovanja Informacija o gospodarskih dosežkih v občini je izdelana na podlagi 132 obrazcev zaključnih računov organizacij združenega dela. Gospodarstvo je v letu 1982 doseglo slabše poslovne rezultate kot v letu 1981, saj so se v letu 1982 že pokazale negativne tendence, ki so sledile hitri gospodarski rasti (poslovnih rezultatov) v prejšnjih letih. Slabši rezultati se kažejo predvsem v nizki rasti dohodka, slabših delitvenih razmetih pri razporejanju dohodka, zmanjšanju akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva, povečanju izgub in naraščanju kratkoročnega zadolževanja.' Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so v letu 1982 ustvarile 63.830 mio din celotnega prihodka, kije bil 29% večji kot v letu 1981 in 4% večji od načrtovanega. Največ celotnega prihodka je bilo ustvarjeno v industriji (46%) in v trgovini (21 %). V vseh področjih je bila rast celotnega prihodka zmerna, saj je bil naj višji porast celotnega prihodka ugotovljen na področju finančnih in drugih poslovnih storitvah in to 35 %. Porabljena sredstva Višina vseh porabljenih sredstev katerih izdatke organizacije združenega dela krjejo iz celotnega prihodka je doseglo 49.754 mio din in je glede na leto 1981 poraslo za 31%. Organizacije izkazujejo v svojih bilancah porabljena sredstva na 43 postavkah. Da ne bi • zašli nepotrebno v podrobnosti, smo osredotočili pozornost na tiste izdatke, kateri zavzemajo več kot 1 % celotne vrednosti porabljenih sredstev (teh je 12). Najbolj so se povečali naslednji: Indeks 82/81 % vseh porabljenih sredstev - tninimalna amortizacija - nabavna vrednost prodanega mat. 183 4,3 • ln odpadkov 173,6 8,2 - porabljena energija - nabavna vrednost blaga prodanega. 144,5 3,1 na drobno 136,4 7,2 V strukturi poraženih sredstev so t?ili najvišji izdatki za porabljene surovine in material, ki se • sicer niso nadpovprečno povečali a še. vedrto znašajo 38 % vseh porabljenih sredstev. Podpovprečno so narasli še naslednji izdatki: Indeks 82/81 % od vseli porabljenih sredstev, * 9 - druge proizvodne storitve 127,9 12,3 - transportni stroški 116,3 4,6 - Investicijsko vzdrževanje 121,5 1,0 9 Stroški drugih proizvodnih storitev se nanašajo na plačila tujih storitev za osnovno dejavnost (stroški obdelave, tekoča popravila). Približno enak delež kot v preteklem letu imata postavki: nabavna vrednost blaga prodanega na debelo (16,5 %) in druge neproizvodne storitve (1,3%). Zaloge proizvodnje, gotovih proizvodov na koncu niso problematične, saj se med letom praktično niso povečale. Od vseh 43 postavk so se v absolutnem znesku glede na predhodno leto v letu 1982 zmanjšali le naslednji izdatki: materialni stroški uvajanja nove proizvodnje, izdatki za začasna in občasna dela, zakupnine za delovna sredstva občanov, odpisane teijatve in pa vrednost lastnih proizvodov in storitev uporabljenih za reklamo. Ker je bila rast porabljenih sredstev večja od rasti celotnega prihodka (tudi zaradi neusklajenih cen končnih proizvodov) je bila gospodarnost poslovanja izražena z razmerjem med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi manjša. Nabavna vrednost prodanega materiala in odpadkov je večino narasla za 73,6%; prihodki, ustvarjeni s prodajo materiala in odpadkov pa le za 62,1 %. Na 100 din porabljenih sredstev je gospodarstvo v letu 1982 ustvarilo 128,2 din celotnega prihodka, v letu poprej pa 130,1 din. Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam zdmženega dela ostalo 14.076 mio din ali 23 % več kot v letu 1982. V industriji, kije ustvarila skoraj polovico celotnega prihodka gospodarstva občine so se najbolj povečali izdatki za: porabljeno energijo (indeks 148 - povečanje cen energije), investicijsko vzdrževanje (indeks 141 — zamenjavanje iztrošene opreme), druge neproizvodne storitve (146,7), minimalno amortizacijo (190,2), nabavno vrednost blaga prodanega na debelo (199,5) in nabavno vrednost prodanega materiala in odpadkov (173,6), porabljene surovine in material (127). Od drugih panog bi omenili porast izdatkov za energijo v gradbeništvu za 100% in porast nabavne vrednosti prodanega materiala in odpadkov v kmetijstvu za 800 %. V Jati TOZD Reja so začeli sami nabavljati koruzo in sojo (prej je to za njih delala Emona), katere del prodajo drugemu TOZD-u. Dohodek Doseženi dohodek je naraščal počasneje od celotnega prihodka in porabljenih sredstev. Cepravje gospodarstvo občine realiziralo v letu 1982 naj ve (ji porast celotnega prihodka izmed vseh ljubljanskih občin, pa ima rast dohodka večji samo od občine Vič-Rudnik. Na delavca so v gospodarstvu, občine ustvarili 555.694 din dohodka, kar je 25 % več kot je znašal dohodek na delavca v letu 1981. TABELA 1: Oaoovni podatki po aklepoaa obračunu xe leto 19d2: tiaaant /t ttioč din/ 1. Celotni prihodek *• Porabljene Brede tre - aeortliaelja po predplaanlh stopnjah 3. Dohodek *' porejeni dohodek a/ ee ekupno porabo V »a eploino porabo e/ la druge obeemoatl od dohodka d/ aa člate osebne dohodke •/ se skupno porabo dolarcoT t/ ta akunulacljo, od tega aeortliaelja nad predpisano stopnjo Itgube Ljubijana-eeeto LJ.-Beilgrad LJ.-Center LJ.-rtoste-PolJe LJ.-Slika L J.-Tič-Rudnik 1982 I m 1982 OT> 1982 I ne 1982 n«) 1962 DD 1982 B •'in.In druge poclov.ator. 111.638 126 14.763 151 2oo.351 129 350.194 145 684.945 137 121.768 18 gospodarstvo 2.598.812 121 303.336 128 3.318.166 139 8.000.157 119 14.22o.472 124 2.537.764 1 1(1 Za skupno porabo je gospodarstvo občine Ljubljana Moste -Polje v letu 1982 razporedilo 2598.812 tisoč din dohodka ali 21 % več kot v letu 1981. Za splošno porabo je bilo'razporejeno 303.336 tisoč din (IND 128); za druge obveznosti pa 3.318.166 tisoč din (IND 139) dohodka. Pri delu dohodka za druge obveznosti so imele največjo rast obresti "za kredite (IND 165), ki so predstavljale 7,7% razporejenega dohodka, v letu 1981 pa ,8 %. Obresti za kredite so bili visoke predvsem v proizvodnji bazičnih kemičnih izdelkov, kjer so predstavljale 26,6% razporejenega dohodka in v proizvodnji krmil, kjer so 23,7 % dohodka razporedili za obresti. Za čiste osebne dohodke so organizacije združenega dela v letu 1982 razporedile 4.468.379 tisoč din (IND 124), kar je 31,4% razporejenega dohodka. Hkrati je bilo za skupno porabo delavcev razporejeno 7,0% nerazporejenega dohodka v višini 994.015 tisoč din. Organizacije združenega dela so v letu 1982 iz dohodka razporedile za akumulacijo 2537.764 tisoč din, kar je le 8% več kot v letu 1981 in 10% manj kot so načrtovale. Akumulacja seje najbolj povečala v področju finančnih in drugih poslovnih storitev (IND 181), medtem ko so manj sredstev za akumulacijo kot v letu 1981 razporedili v področju kmetijstva (IND 25), v gradbeništvu (IND 87) in v stanovanjsko komunalni dejavnosti (IND 96). Zaposleni in osebni dohodki V letu 1982 je bilo v gospodarstvu občine povprečno zaposlenih 25.317 delavcev (podatki po stanju konec meseca), kar je 97 delavcev marj kot leta 1981 oz. 0,4 % manj. V letu 1982 je povprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodek na zaposlenega dosegel 14.461 din, kar je 24 % več kot so znašali obračunani mesečni čisti osebni dohodki rta delavca v letu 1981. Kljub takšni rasti so bili realni osebni dohodki v letu 1982 nižji kot v letu 1981, saj je bila rast življeijskih stroškov po podatkih Zavoda za statistiko višja za 30,1 %. Najviše povprečne mesečne čiste osebne dohodke na delavca so izplačevali v finančnih in drugih poslovnih storitvah 18.488 din, v kmetijstvu 15.654 din in v področju obrti 15.399 din. Osebni dohodki _ glede na dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 Po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 je prekoračevalo osebne dohodke glede na 6. člen dogovora (primerljivi dohodek) 51 organizacij Združenega dela. Iz analiz vzrokov presegarja se ugotavlja: - 33 organizacij združenega dela vsklajuje osebne dohodke v skladu z 3. členom dogovora na ravni DO ali SOZD, ki pa ne krši osebne dohodke po dogovoru, - z upoštevanjem izvoznih dosežkov in možnostjo neupoštevana osebnih dohodkov pripravnikov in osebnih dohodkov novo-zaposlenih zaradi reorganizacije, upoštevarje povečanja mase Kazalci poslovnega uspeha Osnovni kazalci poslovnega uspeha kažejo, da se je kvaliteta gospodarjenja malone na vseh področjih poslabšala. - TABELA 3 Kazalec dohodka v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi se je zmanjšal za 8 % kar je posledica neugodnih razmerij med porastom stroškov in "porastom cen končnih izdelkov ter povečane amortizacije po predpisanih stopnjah. Povečanje amortizacije je vplivalo kljub nižji akumulaciji v letu 1982 na porast sredstev za reprodukcijo za 33%. Ta sredstva, ki poleg sredstev akumulacije vsebujejo tudi amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah so v absolutnem znesku znašala 4627 mio din. Kljub temu pa je zmanjšanje deleža dohodka za akumulacijo povzročilo tudi zmanjšanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine. Akumulativna sposobnost seje zmanjšala v vseh področjih, razen v področju finančnih in drugih poslovnih storitev, reproduktivna sposobnost pa je bila nižja v področju kmetijstva, gradbeništva, trgovine in v stanovanjsko komunalni dejavnosti. tabela 3 : Kazile! poslovnega unpeha OD zaradi rasti produktivnosti ne krši dogovor sedem organizacij združenega dela, — devet organizacij združenega dela sicer prekoračuje dogovorjene osebne dohodke, vendar je delovna skupina za spremljanje izvajanja dogovora pri analizi vzrokov ugotovila, da je prekoračitev nastala iz objektivnih vzrokov, ter da se navedene organizacije združenega dela ne spozna za kršitelje dogovora, — osebne dohodke prekoračuje tudi DO Julon. Dejanska kršitev dogovora pa bo glede na to, da DO nima posebej izkazanih osebnih dohodkov investicijske grupe in novozaposlenih na novi investiciji in glede na to, aa nima kvantificiranega dohodka nove investicije, znana šele ob zaključku predloga zaključnega računa. Pregled izvaja SDK, — neupravičeno prekoračitev oz. kršitev v skupnem znesku 445.325 din izkazuje Žito TOZD Blagovni promet. TOZD mora v skladu z dogovorom sprejeti sklep o poravnavi, ter o tem do 31.5. 1983 Izvršnemu svetu tudi pisno poročati. Izgube V letu 1982 je imelo gospodarstvo občine Ijubljana Moste-Polje dve izgubi v skupni vrednosti 144.196 tisoč din. Večji del se nanaša na izgubo Jugotekstil DO Julon, ki je imela izgubo že po zaključnem računu za leto 1980 in 1981. V letu 1982 se je izguba večala iz kvartala v kvartal in je konec leta 1982 dosegla že 140.229 tisoč din, od tega je 13.419 tisoč din izgube ostalo nekrite. Podrobnejša obrazložitev o vzrokih izgube je bila prikazana v posebni informaciji. Drugo izgubo v znesku 3.967 tisoč Področje Dohodek na delavca v din Dohodek na popreč. por. poalov. red. Akumulativna sposobnost v % Rcproduktiv. sposobnost v % Delež nkumul. v dohodku v % lejavnosti I-XII 1902 IND I-XII 1902 IND I-XII 1902 IND I-XII 1902 IND I-XII 1982 IND Industrija 6o?.78o 124 51,8 94 6,7 82 11,7 lo4 21,5 88 U N 0> « T3 Ji j l| V) V) z O O •- cu a. ^ (N uo m so o ^ «— o cr> m ^ ~ i i « i i v r: ON h- OJ O x n n * o o (N >0 oo Os 0< * " o on m ir no p- O ooNnr-r-—'OfN-OvO mvtNin—»cNOjoin^- •—»OcOv^ONirin*—< ir ood ir cn vO oj O » n on ~ ~ m 5 N ”■ CM — O O hiri<^0'|^rgo'0SE ? S C 5 g S 6 " " crmO^v-fNOoO'^, nJ^irciirin^-ooeN1 n *- sO 00 CN r> in in o I O* m CN O O oo (N cr m fN O (N m cn OJ on C4 CM ir 00 ir oo m ^ in *-• |n- fN ri \C o- — -r cts m ^ o ^ m ir o- so O o m ® so o oo o m —' o sO ^ i t* ° "* o- on so m oo x^) vo ir o o S k 5 1 s a i E o o. 5 2 f i fc S 5 $ >v) — 1 I G. cr fll E o a 5 * 2 5 o c Ti c 1 S- ST ‘2 fc 5 '2 >n u u »S u. cr- -o 235235535 $» Z i V) o Z c •2. "§ u* ‘5 0 > CM 1 E £ Z Q N O > •2» w o Ž V) i « O) o "8 E <0 £ Z V) i ti £ 5 0 u > Ž vi 1 ti £ 5 »N U i ‘N J 5 a 5 1 = - 1 D 0 CN 0 " - m n oo | 3 0 D C - 1 o ,3 £ ° » O c 3 h - C sf a 1 ) 00 « n: •a r> S S Pl c r r C O u* C i oo ON Q ^ " r Z * ,3 £ Q oj 2 * JO V) 0) 2 -n 00 83 110 138 SA g v r~ ON C s £ m o 2 13’ m n r cr OJ 5 (N 2 P0 S 3 J 3 « - „ -n o O O ON Q - ^ On tf) M3 c ” H ON CM S 5 o- oo o. S oo v $ m S $ OO 00 S n£> 9 5 ■8 o 5 c O- 10 oj oo h! S tN OO O' 00 V O CN o CM nO CN n 00 $ o- CM CM ir rn ro CN ir N " IN ir rn - . " 1 S » « „ „ O NO ir P0 V. ir h- 3 - 6 " 8 5 8 LO i 00 jO S o *$ 2 E 5 S 2 S m r- . 'so § nO CM O s o NO 00 h- O PO CM ir 00 00 g 8 E s n° cm , ir 6 *r 5 rn ON « CM PO UO Nj) n m CN On C O M — - m CM CN 0861 42,6 8,2 34,9 -M,l o 8 22,6 77,6 CM 00 69,4 8 32,0 ON On ^ MD O O r- m »r ON CN h- O^ s ® co in m o f« s rj 00 f.ir sO in PO On CM o o? o r- ^ 8 n h- O h- ir rn o nS oo ir ir *- s 00 r- 00 O ir nO CN £ ^ ^ n o« 100,0 n£> ir O 00 ir V ON S •" i » CN 00 UO (N 8 V sO r , O - ON r- CM sO sO On S ■" 2 1 8 N en in O CM 5 £ O 5 n 00 r- On NO in V) i G i *V) Q £ > 5 « . S Q N N £ & .8 1 1 7 i 1 TS S fe .5 - a <0 i s 'N >N "8 O > u O > U) > j2 0 -o o* c 3 7 " R 2 5 m 6> V) .E N I Posl. skl. Rezervni Amort. ] Amort. i > i 5 cn > 'i i in 5 i V) i s s ct Sred. za £ £ I < ti 2 O i *-i cm co ir m nO r- 00 =: o 2 celotnem obdobju povprečna letna stopnja rasti še vedno negativna -0,2 %,ker delež še ni dosegel tistega iz leta 1976. ' Vzrok temu je da delež sredstev za anuitete za dolgoročne kredite v celotnih sredstvih za reprodukcijo od leta 1978, ko je bil najvišji (44,4%) pada ter znaša v letu 1982 30,8% celotnih sredstev za reprodukcijo. V znesku predstavljajo prosta sredstva za nove investicije 22 % manj kot znašata skupaj obe amortizaciji, kar kaže na to, da prostih sredstev za investicije ni cjovolj niti za enostavno reprodukcijo. Delitev sredstev za reprodukcijo po področjih dejavnosti (Tabela 4) — glej stran 30! V letu 1982 je celotno gospodarstvo občine Moste--Polje ustvarilo 33% več sredstev za reprodukcijo kot v letu 1981. Največje povečanje teh sredstev se je pojavilo na področju finančnih ter poslovnih storitev (88 %), obrti in osebnih storitev (44 %), industrije (39 %) ter gostinstva in prometa (36 %), Kmetijstvo je v letu 1982 ustvarilo 20% manj sredstev 'za reprodukcijo kot v letu poprej (Perutnina Zalog TOZD Reja). Sredstva za združevanje iz poslovnega sklada so se v letu 1982 povečala za 53.% kar-je bistveno večje povečanje kot pa je Povečanje sredstev za reprodukcijo. V znesku in strukturi so z združevanjem najbolj obremenjena podtočja finančnih in poslovnih storitev, trgovine, prometa, obrti ter stanovanjsko komunalne dejavnosti, v kmetijstvu pa je opazen močan upad (za 69 %) združevanja teh sredstev. Posledica visokega porasta sredstev za združevanje iz poslovnega sklada je bila ta, da je organizacijam združenega dela ostalo manj sredstev za njihovo reprodukcijo. Prosta sredstva za nove investicije so v gospodarstvu kot celoti v letu 1982 narastla za 37% tudi na račun zmanjšanja delfeža sredstev za odplačilo anuitet dolgoročnih kreditov. Po področjih je rast najbolj očitna v industriji (43%), finančnih ter poslovnih storitev (579%) in prometa (41 %). Delež prostih sredstev za nove investicije sc je v celotnih sredstvih za reprodukcijo zmanjšal na področju trgovine (18 %), gostinstva (5 %) ter v obrti (1 %). Na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti so v letu 1982 dosegli glede teh sredstev slabe rezultate, tako da so tekoča sredstva, ki se izločajo za razšiijeno reprodukcijo v OZD premajhna Za odplačilo anuitet za dolgoročne kredite in se mora zato del le-teh odplačevati iz formiranih sredstev za reprodukcijo v prejšnjih letih. Delež prostih sredstev za nove investicije v celotnih sredstvih za reprodukcijo predstavlja v letu 1982 v gospodarstvu 42,1 %. t Akumulativna sposobnost po področjih gospodarstva in po posameznih OZD (tabela 5) - glej stran 31! V gospodarstvu občine Ljubljana Moste-Polje seje v letu 1982 kumulativna sposobnost poslabšala za 19% glede na leto 1981. Delež akumulacije v dohodku se je v isteni obdobju zmanjšal za 12%. Akumulativna sposobnost je glede na lani slabša na vseh Področjih gospodarstva (največji padec je na področju kmetijstva za 82 % ter stanovanjsko komunalne dejavnosti za 58 %), razen na Področju finančnih in poslovnih storitev, kjer je porastla za 23%. Nižjo stopnjo akumulativne sposobnosti kot gospodarstvo v Povprečju (5,8%) izkazujejo področja kmetijstva (1,8%), gradbeništva (5,4%), prometa in zvez (5,7%), trgovine (4,0%), stanovanjsko komunalne dejavnosti (4,1 %) ter finančno poslovnih storitev (4,3 %). V primerjavi s povprečjem posameznega področja kar 45 OZD ‘zkazuje nižjo stopnjo akumulativne sposobnosti, zraven pa niso vštete delovne skupnosti (21). Za kritičen kazalec akumulativne sposobnosti v posamezni OZD smo .vzeli tistega, kije manjši od Polovice povprečja panoge, v katero organizacija združenega dela spada, takih OZD paje 34. Med organizacijami združenega dela, ki imajo za več kot Polovico slabšo akumulativno sposobnost kot posamezno področje v povprečju, bi zlasti izpostavili naslednje OZD, katerih ta kazalec 'dcazuje kritičnost, hkrati pa imajo tudi- delež akumulacije v dohodku slabši od povprečja panoge: *• v industriji (6,8 %): Toplarna (0,3%) dejavnost posebnega družbenega pomena Žito TOZD Tehnični obrati (1,5%) dejavnost skupnega pomena R1KO TOZD Komunalna oprema (1,5 %) Rog TOZD Sestava dvokoles (1,1%) Ellux (1 %) Jugotekstil Julon (0%) - izguba Izolirka TOZD Ljubljana (1,3 %) Emona - Mesna industrija Zalog (1,3 %) Žito TOZD Mlini (1,8%) Emona Agroemona - Tovarna močnih krmil (1,7 %) 2. v kmetijstvu kot celoti (1,8%) je akumulativna-sposobnost slaba, zato posebej nismo izpostavili nobene OZD 3. v gradbeništvu (5,4 %) GIKOS (2,1%) Obnova TOZD Gradbeni obrati (1,2 %) integracija s SCT Obnova TOZD Montažna gradnja (1,2 %) Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana (1,5 %) 4. v prometu in zvezah (5,7 %) ŽG ŽTO TOZD Kontejnerski terminal (0,7 %) Integral Sap TOZD Turbus (1,5 ) Obnova TOZD Servisni obrati (1,6 %) - integracija s SCT 5. v trgovini (4,0 %) Emona BC TOZD Prehrana (1,7 %) Emona Cčmmerce TOZD Globus (0,8 %) 6. v gostinstvu (10,0 %) Papirnica Vevče TOŽD Družbeni standard (1,0 %) BTC TOZD Restavracija (1,4 %) obrati družbene prahrane 7. v obrti in osebnih storitvah (8,4 %) Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije (1,2 %) 8. v finančnih in poslovnih storitvah (4,3 %) Papirnica Vevče TOZD Blagovni promet (1,1 %) - dejavnost skupnega pomena IBT TOZD Projektivni biroji (1,9 %) SCT TOZD Stroj ni inženiring (1,8 %) Emona - Elektronski center (0,7 %), Smatramo, da OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti (razen tistih, ki imajo v oklepaju navedene razloge) pripravijo program ukrepov za odpravo takega stanja. Ta program naj obsega: kritično oceno poslovanja v zadnjih štirih letih z nekazanimi in obdelanimi problemi, ki neugodno vplivajo n^ uspešnost poslovanja, — izbiro in določitev optimalnih ukrepov tako kratkoročnih kot dolgoročnih za odpravo motenj ter problemov, - izdelati plan razvoja, pri čemer se upošteva možnost realizacije in realnosti do sedaj sprejetih srednjeročnih planskih dokumentov. ZAKLJUČKI 1. Pri delitvi bruto dohodka se od leta 1980 kažejo ugodne tendence, saj delež sredstev za razšiijeno reprodukcijo narašča, zmanjšujeta pa se deleža sredstev za neto osebne dohodke ter skupno porabo. 2. V letu 1982 se je združevanje sredstev iz poslovnega sklada glede na 1981 zopet povečalo, kar vpliva na zmanjšanje neto poslovnega sklada ter se s tem poslabšuje reproduktivna sposobnost v OZD. 3. Delež prostih sredstev za nove investicije V celotnih sredstvih za reprodukcijo v opazovanem obdobju 1976-1982 sicer pada po povprečni letni stopnji - 0,2 %, vendar od leta 1978 naprej ta delež stalno narašča. 4. Delež anuitet v analiziranem obdobju 1976-1982 narašča po povprečni letni stopnji 1,8 %,kar omejuje možnost investiranja za naprej, pomeni pa akumulacijo za pretekle investicije. 5. Glede na to, da je bila v letu 1980 in 1981 akumulativna sposobnost gospodarstva še kar zadovoljiva, pa lahko za leto 1982 trdimo, da je stanje bolj problematično, saj se je akumulativna sposobnost zmanjšala za 19%. Razlog za to je tudi v že naprej razporejeni akumulaciji, kar pomeni, da ekonomska politika v letu 1982 ni bila dovolj uspešna, da bi obdržala vsaj enak nivo kot v letih 1980 in 1981. 6. Smatramo, da v organizacijah združenega dela. kjer imajo akumulativno sposobnost za polovico slabšo kot področje v poprečju, poslujejo na meji rentabilnosti ter predlagamo, da vse te OZD pripravijo programe ukrepov za odstranitev takega stanja: R1KO TOZD Komunalna oprema Rog TOZD Sestava dvokoles Sijaj DO EUux Izolirka TOZD Ljubljana Emona — Mesna industrija Zalog Žito TOZD Mlini Emona Agroemona - Tov. močnih krmil GIKOS Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana ŽG ŽTQ TOZD Kontejnerski terminal io po področjih dejavnosti v letu 198: o c .O ^ M •5 £ <5 o £ rx-h-i<-r»r>- s'Š5'8Sž?S2? 00 S CN . - . ^ 5 S R S " 5 5:S?g:»^o-«o’ - ° £; 21 m n " "N ^ r^t-^vo^rooomfocj 2*»-,foovo^h-ooi-o ooooooo^oh-r^-r^oooo Š S - : š š a I š : s i** 1 S g * a š ’ CN — for^^-covo^rs^inro lO^rf^fo^sor-r^ cc tr —■ CN ~ ~ r\i —. c^mt^cNOcoo^irin oo^vcOoToocoinoor) r-. *- — N (M N (M M SSSS^o-sSJSSJ ^co^rrog^Zc^voro , o v o cn in oo l0f-') ~ - r~ -~-~ "j oo so o in - £> in xo v oo O' — mcjro^roo — 2 222222222 r)00inin®o(NO'^.-< fOCOOOC^tr^in^O in »o in ■-• ^ r, 1/1 rj ^ rj s s s š i i e d § s sC m ao ^ *r 'r 2§§ 8'888888 00>oooK-a''or,c4^r »“•sOOsOin ,-. fti n m c* r-OocNino^oinog ccvrinvOOrN^tNoocN O S | O •H, c E jd 1 >* «= 6 o - 2 ? S a. u. C ti o I .£ «T •o x> T 1 1 ž Integral Sap TOZD Turbus Emona BC TOZD Prehrana Emona Commerce TOZD Globus Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije IBT TOZD Projektivni biroji SCT TOZD Strojni inženiring Ingrad - TOZD Prevozi Program ukrepov so organizacije združenega dela dolžne pripraviti do konca septembra 1983, tako da jih bo možno postopoma obravnavati na sejah skupščine. Predsednica Izvršnega sveta Gabrijela Jelen p'S I ti JJi O N 0 N TJ OJ 5 % •* ^ S s ;g* c jC s s n c7. 00 p ^ 1 o| s ^ Jt Q S S 5 222"2”Sg:5 , BEBBEBBE^' ” m 9 8 Iti vO ro m Iti v£> C' m in rr o in O 2 S S S 2 o 00 CN 00 _ O' _ in oj » 5 s s T § s Iti ? sO c- |ti ©S 00 S 5' S 5i S S ft ~ s CJOOOvOoOcNlOCT' r>- ^ f*- o — O-' O OO C r^onoso^-rg^raom C'^N,_,0'OsC'crvON00(7' c^rtiOvncNTTvnoo CNn^^n^cNnso OZD Akum./povpr.upor.posl. sredstva 1981 1982 IND. Akumulacija v dohodku • 1981 1982 IND. GOSPODARSTVO • 7,2 5,8 81 20,5 18,0 88 INDUSTRIJA 8,3 6,8 82 24,3 27,4 88 Toplarna 2,5 0,3 12 28,9 4,2 15 Žito TOZD Tehnični obrati 1,8 1,5 83 2,8 2,5 89 RIKO TOZD Komunalna‘oprema 15,0 1,5 10 26,4 4,0 15 Rog TC3ZD Sestava dvokoles 3,4 1,1 32 11,2 4,5 40 Ellux 6,6 1,0 15 12,5 2,5 20 Jugotekstil - Julon - - - - - - Teol 17,2 2,8 16 40,7 11,8 29 Kolinska TOZD Kemin 1,0 1,7 170 4,4 8,2 186 Izol irka TOZD Ljubljana - 1,3 - . - 3,9 - Žito TOZD Mlini 4,3 1,8 42 . 24,1 11,1 46 Emona - Mesna ind. Zalog 2,6 1,3 50 7,4 3,8 Žito TOZD Šumi 8,2 2,9 35 20,0 9,5 48 lAgroemona - tov. močnih krmil 1,1 1,7 155 7,8 8,4 108 KMETIJSTVO 9,8 1,8 18 27,7 5,8 . 21 GRADBENIŠTVO '7,9 5,4 68 17,2 13,5 78 gikos 16,3 2,1 13 * 52,8 11,7 22 Pionir Novo mesto TOZD Gradb.sek. 1,2 1,5 125 2,5 3,6 144 Obnova TOZD Gradbeni obrati 12,3 1,2 10 20,1 2,5 12 Obnova TOZD Montažna gradnja 3,6 1,2 . 33 10,4 3,3 32 PROMET IN ZVEZE 6,0 5,7 95 12,5 11,9 95 ŽG ŽTO TOZD Transp. Lj.Moste 2,4 2,7 113 2,9 3,4 117 ŽG ŽTO TOZD Promet Zalog 2,3 2,6 113 3,0 3,6 ' 120 ŽB ŽTO TOZD kontejnerski terminal 0,6 0,7 117 2,7 2,9 107 Integral TOZD Turbus 1,4 1,5 107 . 2,8 2,5 89 Obnova TOZD Servisni obrati 2,1 1,6 76 4,4 3,2 73 Ingrad TOZD Prevozi 23,6 2,0 8 25,4 3,1 12 TRGOVINA 4,7 4,0 85 20,5 18,6 92 Emona BC TOZD Prehrana 3,5 1,7 . 49 17,8 10,2 58 Emona Commerce TOZD Globus 0,3 0,8 267 2,5 7,3 392 GOSTINSTVO 10,4 10,0 96 23,0 22,1 96 Papirnica TOZD Družb, standard 1,0 1,0 100 2,5 2,5 100 BTC TOZD Restavracija 2,3 1,4 61 10,2 6,1 60 Gostinsko podjetje Moste 9,2 4,4 48 9,3 4,3 46 OBRT IN OSEBNE STORITVE 8,9 8,4 94 14,7 14,1 96 Petrol TOZD Vzdržev. in invest. 1,8 1,2 67 4,5 2,8 . 62 POZD Etiketa 0,8 0,7 88 2,0 1,9 95 STANOV. KOM. DEJAVNOST 9,8 4,1 42 13,6 9,9 73 FINANČNE LN DRUGE POSL. ŠTOR, 3,5 4,3 123 13,5 17,8 132 Papirnica Vevče TOZD Blag. prom. 0,9 1,1 122 6,7 7,3 109 IBT Trbovlje TOZD Projekt, biroji 12,1 1,9 16 11,8 2,2 20 SCT TOZD Strojni inženiring 2,6 1,8 69 8,1 12,5 137 Emona - Elektronski center 3,1 0,7 23 8,9 2,5 29 ANALIZA zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine, Ljubljana Moste—Polje ____________________________/ UVOD Analiza vključevanja OZD gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v zunanjetrgovinsko menjavo je pripravljena z namenom, da se ugotovi: - realizacija izvoznih načrtov gospodarstva v letu 1982 - skladnost planiranih rezultatov v zunanjetrgovinski menjavi v OZD z načeli oz. planiranimi cilji v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1983 - gibanja v zunanjetrgovinski menjavi v začetku leta 1983 - problematiko v planiranju in izvajanju zunanjetrgovinske > menjave v gospodarstvu v letu 1982 in 1983 Analiza poskuša odgovoriti tudi na naloge, ki so bile sprejete na sejah zborov skupščine dne 28. 9. 1982 zadolževale pa so OZD in Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Analiza je narejena na osnovi: 1. Podatkov o blagovnem izvozu - uvozu, ki nam jih posreduje SISEOT 2. Podatkov o prilivih in odlivih, ki jih prav tako posreduje SISEOT 3. Ankete 14 izbranih OZD, (za plan ZT v letu 1983), ki' ustvarjajo največje deleže izvoza oz. uvoza v občini. Ena organizacija združenega dela — Emona Commerce TOZD Globus se kljub urgencam na vprašalnik ni odzvala 4. Ankete o planiranem izvozu - uvozu za leto 1982 5. Poslovnih poročil za leto 1982 6. Planov OZD za leto 1983 7. Problematiko pa smo izluščili iz poslovnih poročil ter iz sestankov o zunanjetrgovinski menjavi, ki smo jih tekom leta 1982 in v letu 1983 organizirali s predstavniki OZD odgovornimi za zunanjetrgovinsko menjavo ter s sestanka poslovodnih organov na katerem se je prav tako obravnavala problematika zunanjetrgovinske me rjave. I. REZULTATI IN URESNIČEVANJE PLANA ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE V LETU 1982 1. Izvoz Po podatkih SISEOT se je blagovni izvoz na konvertibilno področje po- carinskih deklaracijah v primerjavi z letom 1981 povečal za samo 22,7%, izvoz na klirinško področje pa celo zmanjšal za 17 %, tako daje skupni izvoz padel za 1 %, oz. ostal na ravni leta 1981. Po podatkih SISEOT je gospodarstvo občine izvozilo za 2.786 mio din na konvertibilno področje in za 523 mio din na klirinško. Nekatere organizacije se stalno pritožujejo, da podatki, kijih posreduje SISEOT niso točni, zato smo pripombe OZD upoštevali (te OZD so v tabeli 1 označene z zvezdico) in tako prišli do precej različnih podatkov, po tako korigiranih podatkih se je namreč izvoz v letu 1982 povečal za bistveno več in sicer za 24,5 %. Gospodarstvo je po teh podatkih izvozilo za 3.512 mio din na konvertibilno področje. Če v obračun vzamemo samo tiste organizacije združenega dela za katere razpolagamo tako s podatki o izvozu v letu 1982, kot o planu za isto leto (plan za leto 1982 smo bili prisiljeni zbirati z anketo, ker se v SISEOT planira samo na ravni DO ali SOZD, kar pa za občinsko merilo ne pride v poštev, ker bi morali planirati na ravni TOZD), vidimo, da plan izvoza za leto 1982 ni bil realiziran in je za 13% manjši od plana. Menimo, da ta primerjava ni povsem realna, ker v realizaciji ni zajet izvoz Emone — Globtuija, ki izvaža storitve (SISEOT posreduje samo izvoz blaga oz. prilive in odlive), izpustiti bi morali tudi planirani izvoz Vektorja za katerega menimo, da je bil nerealno planiran. Po tako očiščenih podatkih dobimo nekoliko realnejše podatke, ki pa kažejo ugodnejšo sliko - realizirani izvoz je za 5,5 % večji od planiranega. Vzroki za nedoseganje planov izvoza v letu 1982 v nekaterih OZD so predvsem v: — nižjih doseženih cenah v tujini kot v primerjavi z domačimi, - premajhni stimulaciji izvoza, — pomanjkanju surovin za izvoz in slabša kvaliteta surovin, kar onemogoča doseganje primerne kvalitete izdelkov za izvoz, - kriza tudi v svetovnem merilu (prevelika ponudba blaga) in zato otežkočen plasman izdelkov v tujino. V občini pa je 13 organizacij združenega dela (v bistvu je to 31 TOZD oz. DO), ki realizirajo 98 % celotnega izvoza gospodarstva, te OZD so: 1-12 1982 Delež v celotnem izvozu delež Izvoza v celotnem prihodku SCT s TOZD-i v občini 1..174.220 '42,0 % 26,0 Papirnica Vevče (skupaj) 917.026 26,1 % 14,5 Emoha Commerce TOZD Globus 221.650 6,3 % 10,0 Saturnus (skupaj) 187.574 5,3% 11,6 UH Kolinska (1'OZD-a v občini) 126.045 3,6 % 9,1 (le TOZD Emona " Mesna* industrija Zalog 96.326 2,7 % 5,2, Perutnina Zalog (skupaj) 82.855 2,4 % 6,8 Julon * 86.742 2,5 % KOTO TOZD Koprod 56.138 1,6 % •1,4 k TM-Prolektor (skupaj) 49.576 % 1,4 % 11,9 CIP Gradi« (TOZD-1 v občini) . 50.322 1,4 % 5,3 (ni Inženir. v in Uprave ** del. domov) Indos 36,171 1,0% 4,4 Rog TOZD Sestava dvokoles 30.343 Q,9 % 16,2 Žito (TOZD-i v občini) 25.996 0,7% 1,3 (brez Pekarne) SKUPAJ 3.440.984 98% 11,5 Kljub temu da zgornje OZD realizirajo večji delež izvoza gospodarstva občine pa nekatere plana niso dosegle: KTM-Protektor - izvoz je manjši od planiranega za 12% predvsem zaradi izpada izvoza protektiranih avtogum zaradi pomanjkanja karkas — izrabljenih avtoplaščev. Indos - je plan dosegel samo 70 procentno, vzrok je v tem, da vzhodne države (konvertibilni izvoz), omejujejo uvoz zaradi podobnih plačilno bilančnih problemov kot so tudi v Jugoslaviji. Izvoz v Iran in Krak v okviru gradbišč pa seje povsem ustavil. Žito plana izvoza ni dosegel oz. je bil izvoz za 50 % manjši kot v letu 1981, predvsem na račun nerealizacije izvoza v TOZD Pekarne. Papirnica Vevče je realizirala za 23% večji izvoz kot v letu 1981, vendar je plan dosegla samo 86 %. Papirnica Vevče nedoseganje plana razlaga s tem, da so količinski plan izvoza sicer dosegli, vrednostnega pa ne zaradi neugodnih cen. Koto TOZD Koprod je izvoz v primerjavi z letom 1981 povečal za 33%, vendar je izvoz manjši od planiranega za 13%. Vzroki so predvsem v izredno nizkih cenah, ki so za poldvico manjše kot na domačem trgu. Hmezad DO Jata - je izvoz sicer povečala za 37 %, vendar je plan dosegla samo 56%, ker na izvoznih trgih dosegajo zelo nizke cene in bi bili v izgubi, če bi izvažali več kot doslej. Gradis s TOZD-i v občini Ljubljana Moste-Polje je izvoz povečal za 4 %, plan pa je realiziral samo 78 %. Emona Commerce TOZD Globus - je izvoz povečat za 2 %, plan pa je dosegel samo 78 %. Julon - plana izvoza ni dosegel predvsem zaradi nezadostno zasedenih proizvodnih* kapacitet zaradi pomanjkanja osnovne surovine, ki prihaja iz uvoza in poskusnega obratovanja, ki ni omogočalo dovolj kvalitetne proizvodnje. 2. Uvoz Po podatkih SISEOT je bil uvoz iz konvertibilnega področja v letu 1982 za 9 % manjši kot v letu 1981, iz klirinškega področja pa za 12 %, tako da seje uvoz v celoti zmanjšal za 10%. Po podatkih OZD je bil uvoz manjši za 23 % glede na leto 1981 (največji del razlike doprinese uvoz, ki se v SISEOT pripisuje Agroemoni TOZD Tovarna močnih krmil, dejansko pa je ta surovina uvožena za končne potrošnike, ki tudi združujejo devizna sredstva zanjo) in mai^ši od planiranega za 22 %. Po podatkih SISEOT je struktura uvoza iz konvertibilnega področja naslednja: \ y tisoč din 1981 struktura 1982 struktura Indeks repromateriai 2.784.759 85,5 2.737.821 92,4 98,3 oprema 39.565 1,2 122.639 4,1 310,0 široka potrošnja 432.085 13,3 103.352 3,5 23,9 Uvoz skupaj : 3.256.409 100 2.963.812 100 91,0 Iz zgornjih podatkov je razvidno, da večino uvoza prameni repromateriai, lahko pa rečemo, daje kljub večjemu deležu kot v letu 1981 skoraj ukinjen uvoz opreme, čeprav seje uvoz opreme celo povečal predvsem na račun uvoza blaga široke potrošnje, kije bil prav tako skrčen na minimum. Struktura uvoza s klirinškega področja je nekoliko drugačna: 1981 struktura 1982 struktura Indeks repromateriai 704.561 69,2 515.226 57,4 73,1 oprema 84.001 8,3 25.484 2,8 30,3 široka potrošnja 229.544 22,5 357.083 ' 39,8 155,6 Uvoz skupaj : 1.018.107 100 897.794 100 88,2 Iz podatkov vidimo, da se iz klirinškega področja uvaža bistveno manj repromateriala in več blaga široke pratrošnje kot pa iz konvertibilnega. Ni pa klirinški uvoz nadomestil izpada uvoza opreme iz konvertibilnega področja. Čeprav znižanje uvoza ocenjujemo kot prazitivno in uspešno je znižanje v letu 1982 v gospodarstvu občine povzročilo precej težav: - manjši obseg proizvodnje, - zastoje in prekinitve proizvodnje, - prestrukturiranje proizvodnega sortimana in zato pomanjkanje nekaterih proizvodov na domačem trgu, ~ orientacijo OZD na prasle predelave, - v končni fazi tudi manjši izvoz zaradi nedoseganja planiranega obsega proizvodnje. 3. Pokrivanje uvoza z izvozom Po podatkih SISEOT je pokrivanje izvoza v gospradarstvu občine naslednje: 1981 1982 Konvert ibila Kliri nq 83,3 % 61,7 % 94 % 58,2 % Skupaj : 78,2 % 85,6 % Pokrivanje uvoza z izvozom je v letu 1982 stalno upadalo, v prvem tromesečju je pokrivanje znašalo 121 % {za konvertibilo), ob devetih mesecih pa že 99% (prav tako za konvertibilo), kar je bilo posledica nenormalno velikega izvoza SCT v I. tromesečju leta 1982, ker seje ta izvoz prenesel še iz leta 1981. Največjo pozitivno razliko med izvozom in uvozom izkazujejo naslednje OZD (kot je razvidno iz tabele 1): • OZD Znesek 1. SCT 1.095.476 2. Papirnica Vevče 274.759 3. Emona Commerce 113.025 4. Emona - Mesna ind. Zalog 40.199 5. KTM-Protektor 34.921 6. Kotekst Tobus 29.188 Največjo negativno razliko med izvozom in izkazujejo naslednje OZD: uvozom pa OZD Znesek I. Julon - 108.198 2. Indov -92.189 3. Teol - 74897 4. Saturnus _ 64.636 5. Emona Blagovni center -43.696 6. Arbo - 39 .921 4. Prilivi in odlivi Plačilni promet je eden izmed načinov spremljanja rezultatov zunanjetrgovinske menjave. Teh rezultatov ne moremo primerjati s fizičnim uvozom, ker je med njima razlika tako v časovnem odlogu kot vsebini. v mio din 198F 1982 Indeks Devizni priliv od izvoza blaga 1.727 1.693 98 Devizni priliv od izvoza storitev 1.111 2.026 182,4 Devizni priliv po kred. odn. s tujino 1 3 300 Skupaj devizni 'priliv : 2.839 3.722 131,1 devizni odliv za uvoz blaga 2.780 2.605 93,7 devizni odViv za uvoz storitev 122 142 116,4 devizni odliv po kred. odn. s tujino 164 73 44,5 Skupaj,devzni odliv : 3.066 2.820 92,0 Saldo - 227 '902 - Iz zgornje tabele se vidi, da so se v letu 1982 devizni prilivi v gospodarstvu občine povečali za 31 %, odlivi pa so se zmanjšali za 8 %. Tako da smo v planiranem prometu v letu 1982 realizirali za 902 mio din pozitivnega presežka, medtem ko smo imeli še v letu 1981 negativni saldo. V strukturi prilivov je naj večji delež 46% od prilivov za izvoz blaga, 34% za prilive za izvajanje investicijskih del v tujini (ta del prilivov se je glede na leto 198 L povečal za 90 %), 9 % za prilive od turizma, ter 7 % od zastopniške provizije. Med odlivi pa največji delež pomenijo odlivi za uvoz reprodukcijskega materiala, vsi drugi odlivi pomenijo le manjši delež : 7 % za rezervne dele za tekoče vzdrževanje, 3 % za opremo ter 2 % za uvoz proizvodov osebne porabe. Odplačila anuitet in obresti pa pomenijo 2,5 %, ta delež bo v letu 1983 porastel glede na to, da so se z bankami pogodbeno dogo voljene dinarske anuitete za tuje kredite pretvorile v devizne. H. PLANIRANJE ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE OZD GOSPODARSTVA V PRIMERJAVI S CILJI RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1983 I. Vključenost OZD v zunanjetrgovinsko menjavo V dosedanjih analizah zunanjetrgovinske menjave smo že večkrat izpostavljali dejstvo, da večino rezultatov v zunanjetrgovinski menjavi in na ta način tudi naporov ter v končni fazi tudi odrekanj v smislu manjšega dohodka realizira okrog deset do petnajst organizacij združenega dela. V gospodarstvu občine je 128 organizacij združenega dela, od tega je 20 delovnih skupnosti od katerih ne pričakujemo rezultatov v zunanjetrgovinski menjavi v smislu proizvodnje ali storitev za izvoz (možno pa je, da se v okviru DSSS opravljajo posli zunanjetrgovinske menjave vendar za TOZD oz. DO). Nadalje smo ocenili, da se v prizadevanja za povečanje izvoza na konvertibilno področje objektivno gledano ne bi moglo vključiti še naslednjih 34 organizacij združenega dela: - prva skupina OZD kot na primer: TOZD Blagovni promet v Papirnici Vevče, Žito TOZD Blagovni promet ter Geološki zavod TOZD Komercialne dejavnosti, za proizvodne TOZD ne moremo proizvajati za izvoz, lahko pa opravljajo posle zunanjetrgovinske menjave za proizvodne TOZD, - druga skupina OZD se objektivno ne more vkjjučevati v izvozna prizadevanja, ker opravljajo dejavnost katere proizvodi in storitve se fizično gledano ne morejo izvažati: Toplarna, KPL TOZD Javna razsvetljava, Papirnica Vevče TOZD Družbeni standard, KPL TOZD Družbeni standard, BTC TOZD Restavracija, Veterinarska postaja Posavje, G1P Gradis -Uprava delavskih domov, BTC TOZD Javna skladišča, Emona Merkur TOZD Maloprodaja, Emona Elektronski center, Emona kot SOZD, Poslovna skupnost za avtoprevozništvo (ki pa lahko skrbi, planira in usklajuje izvozne načrte članic). Intertrade TOZD Obdelava podatkov, Mercator Slovenija sadje TOZD Hladilnica Zalog ter Varnost TOZD Ljubljana Moste, — tretja skupina OZD je vezana in specializirana za opravljanje storitev za potrebe DO ali SOZD ali pa izvaža posredno preko drugih TOZD ali DO in tak izvoz ni evidentiran kot na primer: ŽG Centralne delavnice TOZD Za vzdrževanje lokomotiv, Integral MPP TOZD Servo, Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje, Emona Blagovni center TOZD Transport, Staninvest TOZD Gradnje in vzdrževanje, Petrol TOZD Avtopark, Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije, Žito TOZD Inženiring, Integral DO MPP TOZD Turbus, ŽG ŽTO TOZD Za transport Moste, TOZD Za transport Zalog, ter TOZD Kontejnerski terminal in Integral DO Tovorni promet TOZD Ceprom. — v zadnjo skupini tistih, ki ne izvažajo pa bi uvrstili: Gostinsko podjetje Figovec in Gostinsko podjetje Moste. Teoretično ostane torej še 74 organizacij združenega dela, ki imajo možnosti, da se vključujejo v prizadevanja za povečanje izvoza. Dejansko pa je v praksi tako, da so med temi štiri organizacije, ki v letu 1982 niso nič izvažale, vendar planirajo določen izvoz v letu 1983. Te OZD so: — Vektor TOZD Organizacija transporta — Vektor TOZD Izredni prevozi Delovna organizacija Vektor pogojuje realizacijo plana s pridobitvijo izvozne registracije. — KTM Protektor TOZD Gumeno-tehnični izdelki, planira izvoza za 1,8 mio din (1 S = 41,80 din) — RIKO TOZD Proizvodnja komunalne opreme: kooperacija za ■ 700.000 DM je v teku, pripravlja pa se kooperacija za nadaljnih 200.000 DM. TOZD nastopa tudi na licitaciji v Egiptu ter se dogovarja za izvoz v SSSR za kliring. Izvoz za Madžarsko seje iz leta 1982 prenesel v 1983, v kolikor čisti izvoz ne bo možen se bo izvršil kot kompenzacija ali barter. 19 organizacij združenega dela v letu 1982 ni realiziralo nobenega izvoza in po podatkih s katerimi razpolagamo tudi ne planira izvoza v letu 1§83: Scena Olma Izolirka TOZD Tectum GIP Gradis TOZD Obrat gradb. polizdelkov ŽG GP TOZD Nizkogradnje ŽG GP TOZD Visokogradnje Obloga - slikoplastika BTC TOZD Pretovor Avtonabava Pohištveno mizarstvo Mizarstvo Moste Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova POZD Etiketa GIKOS DO Sijaj TOZD Ellux Mercator Tehna TOZD Gibes Ljubljanske mlekarne - KZ Ljubljana TZO Dobrunje IB Trbovlje TOZD Projektivni biroji (ima izvoz; v S1SEOT ni prikazan) Geološki zavod TOZD Strojna oprema in vzdrževale (po podatkih SISEOT izvoza nima) Predlagamo, da te organizacije združenega dela pripravijo poseben program vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo, ki bo v glavnem vseboval naslednje postavke: 1. Možnosti vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo: - glede na proizvodni program - možnosti posrednega izvoza preko zunanjetrgovinskih organizacij - možnosti posrednega izvoza polizdelkov, surovine oz. * sestavnih delov preko končnega izdelka, ki se izvaža - drugo 2. Ukrepi ?:■ dosego realizacije zgornjih možnosti v letu 1983 in naprej minska opredelitev, roki, odgovorni nosilci). 3. Rezult; i ukrepov v planiranem izvozu (opredeliti kdaj se planira prve rezultate in kolikšne ter rezultate do konca tega srednjeročnega obdobja). 16 organizacij,združenega dela sicer izvaža, vendajmenimo, da so bili rezultati v letu 1982 preslabi: bodisi glede na planirane rezultate v letu 1982, bodisi glede na delež izvoza v celotnem prihodku. Te organizacije so: Arbo, Teol (ki je sicer izvoz povečal za 9 krat in presegel plan za 6 %, vendar je delež izvoza v celotnem prihodku premajhen — 2,6%), Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas (je i-v .rila za 13% manj kot v letu 1981 in je plan dosegla samo 63 Velana (je izvozila za 29 % manj kot v letu 1981 in je plan dosegi i samo 40%), Mineral (je sicer povečal izvoz, vendar je delež izvoza v celotnem prihodku neznaten - 1,8 %), BTC TOZD Pretovor je planiral izvoz v znesku 1,2 mio din, vendar ga ni nič realiziral. Totra TOZD Pozamenterijski izdelki je izvozila le za 671 tisoč din blaga in je plan dosegla le 67 %. Emona Blagovni center TOZD Prehrana je izvozila le za 2,6 mio din blaga in j e plan dosegla le 19 %. Emona Blagovni center TOZD Centromerkur je izvozila za 793 tisoč din blaga, čeprav za leto 1982 izvoza ni planirala. Izolirka TOZD Izolacijskega materiala (je sicer izvoz glede na leto 1981 povečala, vendar je plan dosegla samo 9%), Zima (je sicer izvoz povečala za 105 % in plan presegla za 22 %, vendar je delež izvoza v celotnem prihodku premajhen - 2,9 %), Tiskarna Jože Moškrič (je imela za 11.000 din izvoza, kar je toliko kot nič), Ingrad TOZD Prevozi (sicer po podatkih SISEOT ne izvaža, vendar se vključuje v zunanjetrgovinsko menjavo preko drugih OZD, glede na podatke s katerimi razpolagamo smatramo, da se vključuje premalo — delež izvoza v celotnem prihodku je enak 0), Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana (po podatkih SISEOT ne izvaža, vendar vemo, da gradi objekte v Libiji in SSSR preko svoje delovne organizacije, glede na situacijo v gradbeništvu smatramo, da bo zaradi pomanjkanja del samo potrebno ve^je vključevanje), Emona TOZD Tovarna močnih krmil (malo izvaža, vendar je to pogojeno s pomanjkanjem teh proizvodov močnih krmil na domačem tržišču), Agrotehnika Gruda TOZD Indov (je v letu 1982 izvozila za 60 % manj kot v letu 1981 in je plan realizirala samo 29 %). 32 DO oz. TOZD, ki pa v bistvu pomenijo štirinajst organizacij združenega delaje v letu 1982 realiziralo 98% celotnega izvoza občine. Nekatere organizacije združenega dela (kot je razvidno iz poglavja I.) KTM-Protektor, Indos, Žito, KOTO TOZD Koprod, Papirnica Vevče, Hmezad DO Jata, Gradis, Emona Commerce TOZD Globus - plan^ niso dosegle. Menimo, da je v letu 1983 potrebno predvideti in sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo plan izvoza tudi realiziran. V občini so tri OZD, za katere vemo, da realizirajo visok izvoz, vendar s podatki ne razpolagamo ker izvažajo predvsem storitve (SISEOT nam posreduje predvsem podatke o izvozu blaga). Te OZD so Emona Globtour, Emona Hoteli in Emona Inženiring. SISEOT nam je posredoval podatke o prilivih odlivih, po teh podatkih je Emona Inženiring realizirala za 8,9 mio din prilovov. SISEOT nam je posredoval podatke o prilivih, po teh podatkih je Emona Inženiring realizirala za 8,9 mio din prilivov, Emona — Hoteli pa za 637 tisoč din. 2. Planirani izvozni rezultati v letu 1983 Štirinajst organizacij združenega dela, ki v občinskem merilu realizirajo naj večji izvoz oz. uvoz smo v obliki vprašalnika pozvali, da nam odgovorijo za koliko mislijo v letu 1983 povečati izvoz oz. uvoz. Ena OZD in sicer Emona Commerce TOZD Globus na vprašalnik ni odgovorila. Te organizacije združenega dela smo tudi vabili na sestanek v zvezi s problematiko planiranja rezultatov v zunanjetrgovinski menjavi v letu 1983. Rezultati ankete so razvidni iz tabele 2. Te organizacije združenega dela smo pozvali, da nam v obliki vprašalnika odgovorijo ha vprašanja koliko bodo v letu 1983 povečale izvoz na konvertibilno področje v primerjavi z realizacijo izvoza v letu 1982, ter isto za uvoz. Rezultati te ankete so razvidni iz tabele 2. Planirani izvoz v letu 1983 je bistveno (za 13%) oz. kar kritično1 ni^i od rezultatov v letu 1982. Tako znižanje gre predvsem na račun znižanja planiranih izvoznih rezultatov v TOZD-ih Slovenije Ceste-Tehnike, tu je planirani izvoz kar za 52% nižji kot v letu 1982. Po navedbah delovne organizacije je plan izvoza toliko manjši, ker je SCT v zadnjih dveh letih izvoz tudi do desetkratno povečal in s takim tempom ne more nadaljevati. V planiranih številkah ni zajeto gradbišče KOL 204 v Iraku za katerega se še dogovarjajo, če bo to gradbišče pridobljeno pa se lahko pričakuje enak izvoz kot v zadnjih dveh letih. Če v planiranih rezultatih zunanjetrgovinske menjave ne upoštevamo TOZD-ov.'Slovcnija ceste-Tehnike, lahko ugotovimo, da so v globalu skladni s cilji občinske in republiške resolucije, saj je planirani izvoz za 19% večji od realiziranega v letu 1982 (v resolucijah občine in republike pa je večji za 18 %). Med organizacijami združenega dela, ki smo jih anketirali planirajo največje povečanje izvoza v Julonu za 86%, TOZD-ih Gradisa za 75 %, v Arhu za 62 % (ne spada med večje izvoznike, ampak uvoznik in predvideva za 41 % večji uvoz), v Indosu za 24 %, v Žitu za 47 %, v HP Kolinski TOZD Tovarni hranil za 26 %• v Papirnici Vevče za 18 %. Povečanje, vendar manjše kot resolucija, predvidevajo: Teol za 16% (spada med večje uvoznike in hkrati predvideva za 33 % večji uvoz), Emona Mesna industrija Zalog za 13% (je v letu 1982 povečala izvoz za 153% glede na leto 1981) ter Hmezad Jata za 15 %. Zmanjšanje izvoza planirajo: Saturnus za 4 % Agrotehnika Gruda TOZD Indov za 30 % Emona TOZD Tovarna močnih krmil za 6% — Tovarna močnih krmil svojih proizvodov ne izvaža, ker jih na domačem trgu primankuje in za proizvodnjo oz. osnovne surovine združujejo devize porabniki močnih krmil ali pa celo zagotavljajo surovino. Koto TOZD Koprod za 17 % Kemična tovarna Moste—Protektor pa izvoz ohranja na ravni iz leta 1982, ker prvič izvaža aluminijev sulfat, ki zaradi nizke cene ne prenese visokih stroškov transporta, protektiranih avtoplaščev ne more izvažati, ker je v Sloveniji na razpoago premalo izrabljenih avtoplaščev. Menimo, da so tako planirani izvozni rezultati v letu 1983 kljub vsemu dokaj ugodni, predvsem zaradi cele vrste dejstev, ki povečanju izvoza niso naklonjeni oz. za nekatere lahko celo rečemo, da izvoz zavirajo: - glavni oz. vodilni motiv za izvozje še vedno prisoten predvsem v tistih organizacijah združenega dela, ki potrebujejo devize bodisi za uvoz surovin bodisi rezervnih delov za opremo. Ni pa stimuliranje izvoza tako sistemsko urejeno, da bi tudi druge OZD, ki same direktno ne potrebujejo deviz, čutile ekonomski interes za usmeritev v izvoz - sistem izvoznih stimulacij je kompliciran in izplačila za stimulacije kasnijo - izvoz za večino organizacij pomeni odrekanje delu dohodka - omejevanje stroškov dnevnic, reprezentance ovira predvsem OZD, ki se na zunanje trge šele vključujejo in zato ti stroški pomenijo sorazmerno več, kot pa v začetnem obdobju pripomorejo k povečanju deleža izvoza v celotnem prihodku - nerešena vprašanja sodelovanja bank in širše družbe pri financiranju gradbišč v tujini - sistem uvoza nafte za že realizirane izvozne posle močno prizadene izvoznike (predvsem gradbene OZD), ker se je uvažala nafta za katero niso bile združene devize in tako izvoznik ne dobi ali pa z veliko kasnitvijo . „pri služenih“ deviz - v letu 1982 so bila končana ali se končujejo nekatera večja gradbišča v tujini, tako da se za nova dela OZD šele pogajajo (npr. SCT) - k drugim že znanim vzrokom za nekonkurenčnost jugoslovanskega izvoza se je pridružilo še skrajšanje roka za vnos deviz - rešeno ni vprašanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za delavce (predvsem gradbene) v tujini - dosedaj so se prispevki plačevali od osnov, ki jih imajo ti delavci v tujini. Predvidoma bo novi pokojninski zakon to vprašanje rešil. 3 3. Planirani uvoz v letu 1983 Na področju planiranja uvoza so rezultati povsem nerealni saj OZD (kot je razvidno iz tabele 2) planirajo 13 procentno povečanje konvertibilnega uvoza, čeprav republiška resolucija predvideva, da bi uvoz ostal na lanskoletni ravni, občinska pa predvideva, da bi se povečal za 2%. Vzroki za tako planiranje so predvsem v tem, da se je v zadnjih dveh letih uvoz bistveno zmanjšal - v letu 1982 za 23%. Organizacije združenega dela, ki planirajo visok porast uvoza, bi morale za svojo interno uporabo in v preventivne namene te plane znižati (razen v kolikor ta uvoz oz. devizno participacijo zagotavljajo porabniki) in na osnovi tako znižanih planov preveriti potek proizvodnje glede na oskrbljenost s surovinami ter sprejeti ukrepe za poslovanje v tako zoženih razmerah gospodarjenja, smatramo namreč, da je predpostavka toliko pvečanega uvoza nerealna. Te OZD so: Saturnus, Indos, Arbo, Papirnica Vevče, Teol, KTM Protektor, Julon, Emona Mesna industrija Zalog, HP Kolinska TOZD Tovarna hranil. Agrotehnika Gruda TOZD Emona Tovarna močnih krmil, Gradis. Rezultati planiranega uvoza po posameznih OZD so še toliko bolj nerealni če jih gledamo tudi v primerjavi s planiranim povečanjem izvoza, kar je prav tako razvidno iz tabele 2.' Zmanjšanje uvoza so planirale samo: Žito za 42%, Koteks ' Tobus TOZD Koprod za 8%, Hmezad Jata za 16% ter SCT za 36%. III. REZULTAT ZUNANJETRGOVINSKE MENJAVE V PRVIH DVEH MESECIH 1983. LETA O rezultatih zunanjetrgovinske menjave v prvih dveh mesecih tega leta sklepamo na osnovi podatkov pridobljenih iz ankete v šestnajstih OZD. Za celoten izvoz imamo sicer podatke SISEOT, vendar ni vzpostavljena primerjava z istim obdobjem lanskega leta in tako samo iz teh podatkov ni mogoče izpeljati primerjav in ugotovitev. Po podatkih SISEOT je gospodarstvo občine v prvih dveh mesecih izvozilo za 381 mio din na konvertibilno področje in za 32 mio din na klirinško. Uvozilo pa je za 428 mio din iz konvertibilnega področja- in za 214 mio din iz klirinškega. Pokrivanje uvoza z izvozom na konvertibilno je torej samo 89 % (za leto 1982 je bilo 99 %) pokrivanje klirinškega uvoza je bilo 14,9 %. Ko primerjamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketo oz. kot je razvidno iz tabele 3 ugotavljamo, da so rezultati, zunanjetrgovinske menjave v prvih dveh mesecih tega leta slabi. Izvozje za 51 % manjši kot v istem obdobju lanskega leta. V dveh mesecih bi morale OZD realizirati vsaj 18% letnega plana (če predpostavljamo, da je izvoz enakomerno porazdeljen skozi vse leto), dejansko pa so realizirale le 7,4% letnega plana. Najbolj od plana odstopajo: N TOZD-i Slovenija ceste-Tehnike, ki so realizirali le 4,4% letnega plana. Težava je v tem, da gradbišča v tujini ne potrebujejo več toliko strojne opreme. Za strojno opremo, ki pa jo prodajo jugoslovanskim OZD, ki prav tako izvajajo investicijska dela v tujini, pa OZD odbijajo plačilo v devizah, čeprav gre ta oprema na tuja gradbišča. Indos: prodaja viličarjev na tuja tržišča seje ustavila. To velja predvsem za tržišča konvertibilnega vzhoda, ki se zapirajo zaradi plačilno bilančnih težav predvsem za uvoz opreme. . V letošnjem letu (v juniju) zapade v plačilo anuiteta kredita, za katerega je bilo prvotno v pogodbi dogovorjeno vračilo v dinarjih, od lanskega leta pa se zahteva plačilo v devizah. Indos pričakuje, da bo imel glede na obveznost po vračilu anuitete za 500.000 DM, devizni račun v juniju blokiran. To bo povzročalo težave, še posebej ker se javlja vse več kooperantov; ki zahtevajo, da uvoz za določene dele direktno zagotovi Indos. Hmezad - Jata: na svetovnih trgih je plasman izdelkov zelo otežkočen zaradi hiperprodukcije in prevelike ponudbe. Edina večja možnost izvozaje v Iran po izredno nizkih cenah, 20 % nižjih kot lansko leto. Pogodbe za ta izvoz še niso sklenjene. KOTO TOZD Koprod: na tujih trgih dosega bistveno manjše cene in izvaža samo še toliko, kolikor potrebuje deviz za uvoz rezervnih delov in kolikor je potrebno, da se obdržijo poslovni stiki s tujimi kupci. TOZD-i Gradisa: je v prvih dveh mesecih tega leta realiziral samost) % letnega plana, čeprav je za leto 1983 planiral povečanje izvoza glede na leto 1982 za 75 % večji izvoz, predvsem na račun prizadevanj za izvoz TOZD-a Kovinski obrati (ki je zgradil novo tovarno gradbenih strojev in opreme). Teol: je letni plan dosegel le 5,6 procentno, ker ni dobil surovine — olja, katerega največ izvaža. Prav tako imajo že en mesec vlogo v Beogradu za kompenzacijski posel z Avstrijo, vendar odgovora še niso dobili. Emona TOZ D Tovarna močnih krmil: je plan realizirala samo 4,8 %. Julon: je v prvih dveh mesecih tega leta sicer izvozil le 7 % od letnega plana (tudi zaradi manjšega uvoza surovin), vendar ocenjuje, da realizacija letnega plana ni ogrožena. Na tujem trgu dosega ugodne cene, zaradi tega in tudi zaradi drsečega tečaja dinarja je za Julon izvoz dohodkovno zanimiv, kljub temu pa v izvozu izgubljajo vloženo devizno substanco. Devalvacija in drseči tečaj dinarja pa.negativno vplivata na devizne anuitete za kredite, ki jih Julon odplačuje. HP Kolindca TOZD Tovarna hranil: je letni plan v dveh mesecih dosegla samo 121 %. ocenjuje tudi. da bo plan težko realizirati, glede na to da velik del izvoza realizira na arabskih trgih, kjer se sezona konča že aprila. Delovna organizacija dodatno združuje sredstva za uvoz gnojil in semen za kmetijstvo tako. da ji ostane 28 % deviz. Ker bo to združevanje za kmetijstvo veljalo od 1. januarja oz. za nezaj bo HP Kolinska za dva meseca na deviznih računih povsem blokirana. Papirnica Vevče: je v dveh mesecih realizirala 9 % za leto 1983 planiranega izvoza. V marcu je izvoz precej boljši. Papirnica Vevče ima precej kompenzacijskih poslov, sicer bi se proizvodnja lahko ustavila..Problematična so prej dinarska vračila tujih kreditov, ki so se sedaj spremenila v devizne anuitete. Problematična so tudi plačila izvoza v Iran. kamor so blago že izvozili, phčila v devizah pa ni, ker smo za ta izvoz uvozili nafto za katero še niso bila združena sredstva in zato Papirnica Vevče ne dobi deviznega priliva. Žito: je v prvih dveh mesecih realiziral 12 % letno planiranega izvoza. Do manjšegS izvoza je prišlo predvsem zaradi tega, ker je največji kupec Sumijevih proizvodov v sanaciji. Tudi Žito razpolaga" le z -28 % deviznih prilivov, ker združuje devize za kmetijstvo (za uvoz umetnih gnojil). TOZD Sumi s tako razpolagalno pravico ne pokrije niti deviznih anuitet, ki zapadajo v plačilo junija tega leta. TOZD Pekarne izvaža samo na klirinško tržišče, ker je prodor s testeninami v države EGS skoraj nemogoč zaradi visokih uvoznih dajatev. Tudi rezultati na področju uvoza so slabi, saj je uvoz za 48 % manjši kot v istem obdobju lanskega leta ter je dosegel le 7 % planiranega za celo leto 1983 (če bi bil uvoz enakomerno porazdeljen skozi celotno leto bi moral doječi 18 % planiranega). Vendar pa smo že v poglavju II. ugotavljali, da so planirani cilji na področju uvoza nerealni oz. previsoko postavljeni in ocenjujemo, da planov uvoza, do konca leta 1983 tudi letos ne bo možno dosegi. Izhajajoč iz tega pa predvidevamo, da bo v letu 1983 še več težav z zagotavljanjem kolikor toliko normalnega poteka proizvodnje kot v pretekfem letu. zakuuCki in predlogi sklepov 1. Rezultati zunanjetrgovinske menjave v letu 1982 so bili ugodni, saj je bil izvoz blaga večji 24,5 % glede na leto 1981 in 5,5 % glede na plan (če primerjamo prečiščene podatke). 2. Največji izvozniki v občini (razen TOZD Slovenija ceste-Tehnika) v letu 1983 planirajo povečanje izvoza za 19 %, kar je v skladu z občinsko in republiško resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1983. 3. Izvozni rezultati v prvih dveh mesecih leta 1983 so zelo slabi, saj so za 51 % manjši kot v letu 1982. 4. V gradivu smo izpostavili dejavnike, ki dejansko zavirajo večjo usmeritev OZD v izvoz. Štiri dejavnike: - neurejena razmerja pri izvozu v zamenjavo za nafto omejevanje nekaterih materialnih stroškov, predvsem dnevnic in potnih stroškov za službena potovanja v tujino — zagotovitev možnosti združevanja deviz po 67. in 68. členu zakona o deviznem poslovanju ten - nižja razpolagalna pravica z devizami v agroživilstvu, smo že izpostavili. Ta stališča so bila posredovana republiški skupščini preko delegatov delegacije občine Ljubljana Moste-Polje. Ugotavljamo, da bi bilo potrebno republiškemu kon!%eju za ekonomske odnose in Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino posredovati še druge ugotovitve, in sicer: glavni 'oziroma vodilni motiv za izvoz je še vedno prisoten predvsem v tistih organizacijah združenega dela, ki potrebujejo devize bodisi za uvoz surovin bodisi rezervnih, delov za opremo. Ni pa stimuliranje izvoza tako sistemsko urejeno, da bi tudi druge OZD, ki same direktno ne potrebujejo deviz, čutile ekonomski interes za usmeritev v izvoz. — Sistem izvoznih stumulacij je kompliciran in izplačila za stimulacije kasnijo. Izvoz za večino organizacij pomeni odrekanje delu dohodka. Nerešena vprašanja sodelovanja bank in širše družbe pri financiranju gradbišč v tujini. 5. Nekatere OZD bodo motene v reprodukcijskem procesu, v ■ kolikor bodo zaradi spremembe dinarskih v devizne anuitete razpolagale z bistveno manjšim deležem deviz. Predlagamo, da se ob priliki obravnave trimesečnih rezultatov v zunanjetrgovinski menjavi posebej preuči to vprašanje in skupaj s temi OZD dogovori za način reševanja problematike, ki bo predvidoma nastopila že junija letos. S Papirnico Vevče, Indosom in Julonom pa se v reševanje te problematike pristopi takoj. Nosilec naloge: Občinski komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj v sodelovanju s poslovodnimi organi. 6. V gradivu so izpostavljene OZD, ki se v zunanjetrgovisnko menjavo ne vključujejo in tega tudi za leto 1983 ne planirajo. Predlagamo, da teh 19 organizacij (Scena, Olma, Izolirka TOZD Stectum, G1P Gradis TOZD Obrat gradbenih polizdel- kov, ŽG GP TOZD Nizkogradnje, ŽG GP TOZD Visoko-gradnje, Obloga-slikoplastika, BTC TOZD Pretovor, Avto-nabava, Pohištveno mizarstvo, Mizarstvo Moste, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, POZD Etiketa, GIKOS, DO Sijaj TOZD Ellux, Mercator Tehna TOZD Cibes, Ljubljanske mlekarne -KZ Ljubljana TZO Dobrunje, IBT Trbovlje TOZD Projektivni biroji, Geološki zavod TOZD Strojna oprema in vzdrževanje) pripravi programe z naslednjo okvirno vsebino: a) Možnosti vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo — glede na proizvodni program — možnosti posrednega izvoza preko zunanjetrgovinskih organizacij — možnosti posrednega izvoza polizdelkov, surovine oz. sestavnih delov preko končnega izdelka, ki se izvaža b) Ukrepi za dosego realizacije zgornjih možnosti v letu 1983 in naprej (terminska opredelitev, roki, odgovorni nosilci) c) Rezultati ukrepov v nlaniranem izvozu do konca tega srednjeročnega obdobja. 7. Organizacije združenega dela (Saturnus, Agrotehnika Gruda TOZD Indov, Emona TOZD Tovarna močnih krmil, KOTO TOZD Kdprod ter KTM-Protektor), ki planirajo manjši izvoz v letu 1983 kot pa je bil realiziran v letu 1982, pripravijo do 15. maja obrazložitev in opredelitev možnosti za spremembo plana izvoza. 8. Organizacije združenega dela (Slovenija ceste—Tehnika, KTM Protektor, Saturnus, Indos, Kolinska TOZD Tov. Hranil, Emona — Mesna industrija Zalog, Jata, Julon, Koto TOZD Koprod, Gradis, Žito, Teol, Agroemona - Tov. močnih krmil, Papirnica Vevče), ki v prvih dveh mesecih ne dosegajo plana izvoza v letu 1983, so dolžne do 15. maja 1983 pripraviti program ukrepov za realizacijo letnega plana. Nosilec naloge je individualni poslovodni organ. 9. Izvršni svet bo vsako trimesečje oz. glede na situacijo in potrebo tudi tekoče spremljal realizacijo zunanjetrgovinske menjave in predlagal dodatne ukrepe za zagotovitev realizacije planiranih ciljev. 10. Da bi bilo možno tekoče spremljanje položaja v zunanjetrgovinski menjavi, Izvršni svet zadolžuje.organizacije združenega dela, da Občinskemu komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj posredujejo podatke, za katere so se dogovorili na sestanku predstavnikov OZD-večjih izvoznic in predstavnikov izvršnega sveta. Predsednica Izvršnega sveta Gabrijela Jelen BELEŽKE: 5 Ul o < H- Q N O 4> 0 £ u 1 £ S c 0» ■8 o. I £ a £ S E O c N N S 4> »U S N O a N o 6 uu £ O M =: m N O (0 > CC 3 5 s Ig J2 - * s g s S V ^ co z 1^. cm O CM s s"-& s .372 .309 323 454 .492 .741 443 270 91 23 S 00 C'-O 00 m C' - «s - S CM 42. 29. 79. 40. 105. 13. i s 00 TT OO CM e* 1 0 O' 1 1 CM (s-CM 187,6 70,8 105,8 100,7 42,4 87,8 - OO r 2 S 62,9 X n ^ 0. 0. 00 0- ' -S ' S S a ' S ' ' 8 g ' 125,1 87 ,4 240,8 109,3 86,5 45.000 55.000 000*001 51.095 9.952 44.934 8.135 9.881 62.950 11.554 1.004 12.558 9.280 153.950 24.344 v; — co i 36.17 30.34 5.561 10.613 0 (M 2 • a 1 S - %o 6 7.233 671 7.904 53.367 60.344 68.147 181.858 28.765 25.383 5.516 1.122 v r- cm r- ao 0 S ' ^ * 5 8.366 8.366 o .Ž Tov. embalaže Tov. avtoopreme Orodj.in vzdrž. Saturnus - skupaj : izv. kom. oprem iva dvokoles a vzdrž. lokomot TOZD Al sulfat TOZD GT1 TOZD Protekt. * s 1 elkl iz pl. mas zament. izd. Toplarna Saturnus TOZD TOZD TOZD Saturnus Indos RIKO TOZD pro Rog TOZD Šesta ŽG CD TOZD Z Scena Arbo Teol it-Olina KTM-Protektor KTM- Protektor I 4> 0 t 1 E is <0 H Totra - skupal Ešs ^ 2 ^ si- 1 I ■♦> 2 V v CM ^ ° I I ♦ « o v « I I CM V ® m0 ° s’s « C N S ™ § ' ? 5 v « sg N ' '2 Vi S »s ^i,s Is *r v • ' . . ~ n 2 1 s = - K s o £ ? p: S S ^ * O V £ «« 00 s S 1 CM a —* —— ^ 1 —« § sl s 1 O I v co ro C <0 PO co cm CM CM I ^ I !, CM ssg 5 S :Sn S 3 s S. '•iNn' 2 g <0 E U 1 e : 2 2 s 2 H O c c N N O o H H " <0 e K ™ .* .* = c 5ii •5 I .5 o o > 4 Z 2 - IS E 55 5 2 2 2 5 i •§ XXX E E E :IP Kolinska - skupaj : fr IH.423 126.043 122.077 110,8 103,3____107.178 128.195 224-863______119,6_______57,0 - 2.151 I CM I (/) .2, (TJ >U a c •o >u VJ AS .2 S 5 > S N N O o; d j2 d) ~ TJ Q £ •ž « vi c ^ n |f 1:^ I S D N O | 5 I 2 s s - -■ I I + ,1 ♦ 1 J ^ ”, ”, 5 - ° 5 ^ ” S f S S ;S8!ff . vO o ” " h; zr n cm cm r? v v o in - o | in M* CM IS§5 S i i <>Sn* , ? jn « » i o en S v ^ S ^ i *r o» »n ^1^*1 — — M <5 .s* ! s al 1| o o O > <0 N rr v ^ °° 'T -H (M N - CM ♦ + I ♦ + + i xr tn O o " ^ °, CM ^ CM n N 5s»is is « i ^ n x « s = E°E s2 ° O N g s :-J^S § i § ^ “S , gg S s: s s “ " ^ ° a?S§as5 gic„ . m 'T ~ 2 ” " p; R 2oSflr ^ , ® S ' “ • 2 » g • 1 i i N ” o- v, v s s sgs s ■ g-"-S I $Els ^ IS g E o £ 2 g S •- *="šfc2 o o? 00 so O 00 ' • m 5 M • ^ O J, • iS° a ^ ^ Q M n N . . -s O 1 o E j iži >u ■Jsil TT|# ! 8 g § I E _ . E E £f jM* ui ui < y o. >N h ll >u k I ■S o c u ii ,r§ 5 8 en o er' [: n ^ v in v i i •o TD 3 3 4> 4» E E x x S 2 | s - ” S « ,i + i h.".NN s S 5 o E SaS MM* oHSj O O' cm rr - t r." 2 s£l|š$ ”, f- S s ' ' 1 CM O 'T Jv • CM “2 n • v 3 o 2 I ^ CM • I I sEB , E , O ~ o en o *5 S .1 JS o > 3 »I olju W n V! O O O Q Q Q Q O N N N N N D O O O O O nj t- H t- H l- N .2 .2 •o X) (TJ (TJ u u O O » « s ? » » S s cm (^ n s t* «n 00 „ r. - °° - cm oo S E S i i o • en °9 r. r-^ M* O lili s . in m šsSHšf -* P5 *"* en oo "Eš R * » r-* in n* +p P3^0'*n,r^. h n fj. oo o n ufm S S oo 5 S O * *l ^ S * S! ™ S £J' 3 S [Q cts r+- r». no n* 'co en vO r? cm n* n V O N N J slasšš i*** o o o 00 ^ 2 en 5 o V) — o t; c fJ > (TJ (TJ }? (Tj O • _. I ”-§1,3 :G •g .5 s. X 5 " : h Si*s S u u S « U « ^ S X 1- >M in X Q Q Q O Q Q„ N N N N N N 0 0 0 6 0 0 H H H H t- H H U VI S * i .= ■o .2 i E ? = .2 K Z > — N N O (Z > S 3 I S f J - s V) JC — O F IS v; c -x (0 J5 m -s X CM (M 00 C' 2 N O m o* 00 00 CM 00 00 " F3 oo CM v >o O oo in c ^ ^ OS CM - m m oo cs I 00 II agS! • 1/1 m 2"« i i i i > i A= 5 ■i £ 2 £ o -g o . -. c c £ S £ 0 u J; Z C Ms C r m jq S CM Os g , °- * o £> n 1 1 2 « n ""L » » i\ iv „ - S • S 12 fc s m N m TT in in ^ ^ os o^ so 1 — S n r ° s » ^ S g s in os . po f & ’ , N I I I I I l I I I 1 I I I 1 I I £ lili E o & ti u o M O *“ . So? o j* O 00 00 SC CM O SO in CM S i i s CM . oS:r£ 1/1 l* O O Q Q g .c-S^iZNNg £ £ F £ £ l- £ lihf&Sg & 1 S p £ 8. S C u r c v * q Q Q O k; N s D g č H « 1 i E E to U) sO Os in CM sO o 5 2 1 ♦ O Os PO m 85 o - ac Os • O fs. JSv in 5 E Os S 'I i s N- o oo sO O £o n ^ sO oc fs. 3 CM m £3 CM sO CM CM - C- S l ac 00 1 1 ^ O O S sO in P0 in 2 ao CM oo S CM CM g g se* . -» sO PO n CM CM CM CM O« CJ Os 1 CJ P~ CJ •0 | .. °ol 8 5 •• «3 O N H V) 1 I a> E E t> U E i E E E u u u I g g | E U. E E Ul Ul E to RS I|=sž55 S|S2 g "s - • r~ -c i i i 1 i 1 i i 1 . I . - o - O I I I N £ x 2l c ŽIlU?! o N 0 g 1 1 H sš 5 = • «.£!* EiS S ££ E=on*s o Q D J V .®f J £ ! I £-5 | i s s £| fcs; g s iSS | lil > Z X fs. CM c- c- o SO o: m O CM m >o m CM o CM n in S m CM = « Z £ in s oo CM n § i * » 9 S ® = S in v n en r> r> ao O 5 i » S £ " C X> C c o 8*? £ E $ Š o 1 •• Z i ui «1 K ™ N «lii = 1; I * i fc i V) ~ V) •2» E' 4) > realizacija 1982 in plan 1983 po tečaju 1 S ■ 41,80 din v tisoč din (podatki OZD) Konvertibilni izvoz_________________Konvertibilni uvoz_________________Ra zlika Realiz.1982 Plan 1983 Indeks Realiz. 1982 Plan 1983 Indeks 1982 1983 Saturnus - DSSS • 69 - 69 „ Saturnus TOZD Tov. embalaže 34.388 56.554 147.551 193.606 - 113.163 - 137.052 Saturnus TOZD Tov. avtoopreme 185.543 153.946 101.479 63.030 + 94.585 + 90.916 Saturnus TOZD Orodj. in vzdrž. - - - 1.530 3.363 - 1.530 - 3.363 Saturnus - skupaj : 219.931 210.500 95,7 240.108 250.629 104,4 - 20.177 - 40.129 Indos 36.171 45.000 124,4 45.796 65.000 141,9 - 9.625 - 20.000 Arbo 5.561 9.000 161,8 45.482 63.910 140,5 - 39.921 - 54.910 Teol 10.613 12.305 115,9 85.510 113.800 133,1 - 74.897 - 101.495 KTM-Protektor TOZD Al-sulfat 45.246 42.775 94,5 4.552 1.397 30,7 + 40.694 + 41.378 " TOZD GT1 144 1.847 1.282,6 6.793 18.403 270,9 - 6.649 - 16.556 " TOZD Protekt. 4.186 4.954 118,3 3.310 18.201 549,9 ♦ 876 - 13.247 KTM-Protektor - skupaj :_______49.576 49.576_____100______14.655______38.001_____259,3 + 34.921 + 11.575 Julon 86.742 161.655 186,3 194.940 346.224 177,6 - 108.198 - 184.569 Žito TOZD Pekarne 373 1.254 336,2 1.692 7.952 470,0 - 1.319 - 6.698 Žito TOZD Blagovni promet 91 - - 581 490 Žito TOZD Razvojni inženiring - - - - - - Žito TOZD Mlini - - - 35.447 7.766 21,9 - 35.447 - 7.766 Žito TOZD Tehnični obrati 935 1.600 171,1 34 92 270,6 + 901 + 1.508 Žito TOZD Šumi 24.597 35.439 144,1 17.078 15.772 92,4 + 7.519 + 19.667 Žito - skupaj : 25.996 38.293 147,3 54.832 31.582 57,6 - 28.836 • + 6.711 Emona - Mesna ind. Zalog 96.326 108.452 112,6 56.127 68.500 122,0 + 40.199 + 39.952 HP Kolinska TOZD Tov. hranil 126.045 158.181 125,5 119.031 150.764 126,7 + 7.014 + 7.417 Agrotehnika Gruda TOZD Indov 2.717 1.887 69.5 94.906 108.520 114,3 - 9». 189 - 106.633 Koteks Tobus TOZD K oprod 57.050 47.179 82,7 48.160 44.302 92,0 + 8.890 + 2.877 Papirnica Vevče - skupaj 917.026 1.082.620 118,1 642.267 716.855 111,6 + 274.759 + 365.765 Hmezad - Jhta TOZD Reja 44.752 53.547 119,6 47.793 37.928 79,4 - 3.041 + 15.619 " ' TOZD Meso 38.103 41.800 109,7 6.052 .7.273 120,2 + 32.051 ♦ 34.527 Hmezad - Jata - skupal : 82.855 95.347 115,1 53.845 45.201 53.9 + 29.010 k 50.146 SCT TOZD Elektroobnova 33.992 16.247 47,8 4.308 2.483 57,6 + 29.684 + 13.764 SCT TOZD Mehanični obrati 146.715 59.310 40,4 182.987 65.188 35,6 - 36.272 - 5.878 SCT TOZD Tesarska dejavnost 301.796 194.868 64,6 38.814 1.000 2,6 + 262.982 + 193.868 SCT TOZD Železokrivnica 72.610 78.816 108,5 462 3.000 649,4 + 72.148 ♦ 75.816 SCT TOZD Strojni inženiring 424.460 111.720 26,3 11.513 2.989 26,0 + 412.947 1 + 108.731' SCT TOZD Mehanizacija 494.647 248.633 50,3 140.660 166.245 118,2 + 353.987 + 82.388 SCT - skupal : 1 .474.220 709.594 48,1 378.744 240.905 63,6 + 1.095.476 + 468.689 Emona TOZD Tov. moč.krmil 14.092 13.186 93,6 650 2.298 353,3 + 13.442 + 10.888 Gradis TOZD OGP . - - - 5.491 8.000 145,7 - 5.491 - 8.000 TOZD Kovinski obrati 42.219 80.000 189,5 7.253 50.000 689,4 ♦ 34.966 + 30.000 TOZD SPO 8.103 8.000 98,7 14.919 30.000 201,1 - 6.816 - 22.000 TOZD Železokrivnica - - • 1.005 2.000 199,0 - 1.005 - 2.000 Gradis - skupal : 50.322 88.000 174,9 28.668 90.000 313,9 + 21.654 - 2.000 SKUPAJ : Skupaj brez SCT : 3.255.243 1.781.023 2.830.775 2.121.181 87,0 119,1 2.103.721 1.724.977 2.376.491 2.135.586 113,4 123,8 + 1.151.522 + 56.046 + 454.284 - 14.405 •j n m 5 *" S ^ * s s 2 Es s 2 2 N o S S 2 2 ° .= a S 3 45 3 b < A A P A 8 0' 4.365.273 48,5 j 7,4 468.448 • 242.329 3.59 POROČILO o delu Razvojno-gospodarske skupnosti 1. USTANOVITEV IN PROGRAMSKE OSNOVE Na pobudo občinske skupščine seje leta 1975 gospodarstvo v občini samoupravno organiziralo v Ravzojno-gospodarsko skupnot (RGS), ki je prevzela v skjadu z načeli ustave v upravljanje sredstva državnega kapitala, ki se je dotedaj oblikoval na ravni občine. To so sredstva ukinjenega občinskega investicijskega sklada, sredstva skladov ter vsa ostala izvenproračunska sredstva. V RGS je vključeno 80 vseh OZD oz. TOZD s sedežem v občini Ljubljana Moste-Polje. V teku so aktivnosti za vključitev tudi ostalih TOZD. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Ravzojno gospodarske skupnosti so opredeljena naslednja programska izhodišča: „Temelni cilj ustanovitve Razvojno gospodarske skupnosti je zagotavljanje hitrejšega razvoja industrije, predvsem na področju industrijsko-transportne cone, kot tudi hitrejšega razvoja infrastrukture (ceste, voda, kanalizacija) - torej komunalna oprema zemljišč za izgradnjo novih industrijskih zmogljivosti potrebne za nadaljnjo rast industrije ter vseh tistih gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo občanom in delovnim ljudem zadovoljevanje njihovih skupnih in osebnih potreb. Programska izhodišča za delovanje Razvojno gospodarske skupnosti so opredeljena z vsakoletnim družbenim načrtom, na daljše obdobje pa v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem planu občine Ljubljana Moste - Polje." Na tej osnovi je Razvojno gospodarska skupnost sprejela program svojega dela, kjer je opredelila kot svoje osnovne naloge predvsem: — skladen razvoj gospodarstva, — skrb za gospodarno izrabo prostora, — zagotovitev sredstev za realizacijo potrebne infrastrukture — spremljanje gospodarjenja posameznih OZD zlasti z vidika dolgoročnih razvojnih usmeritev, — pospeševanje deficitarnih področij gospodarstva, zlasti osnovne preskrbe občanov, storitvene obrti in gostinstva v skladu z družbenim načrtom občine. Osnovna naloga Razvojno gospodarske skupnosti je, da s povezovanjem združenega dela na območju občine daje iniciativo za izvajanje zgoraj omenjenih nalog. Pri tem pa ne gre le za funkcijo dogovarjanja in usklajevanja, ampak z združevanjem sredstev dati tej pobudi tudi materialno podlago. 2. UPRAVLJANJE RAZVOJNO GOSPODARSKE SKUPNOSTI Najvišji organ upravljanja je skupščina RGS, s katero sestavljajo delegati ustanoviteljic. Vsaka ustanoviteljica ima pravico do enega delegata, temeljne organizacije, združene v delovno organizacijo, pa lahko izvolijo samo enega delegata, ki predstavlja delovno organizacijo kot celoto. Mandatna doba delegatov traja štiri leta. Za uresničevanje politike skupščine je skupščina izvolila iz svoje srede 13-članski izvršilni odbor, v katerem so zastopane vse gospodarske panoge v občini, ter 16-članski koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine. V okvim RGS se opravlja profesionalno delo na področju prostorskega razvoja gospodarstva, ostale strokovne in tehnično-administrativne naloge pa opravlja komite za družbeno planiranje, finančna opravila pa služba za proračun, finačne in skupne zadeve skupščine občine. 3. SREDSTVA Sredstva 1. Sklada za pospeševanje gostinstva, obrti in trgovine 2. Sklada za pospeševanje gospodarskih dejavnosti 3. Posojil iz ukinjenega državnega investicijskega sklada 4. Posojil SRS za izravnave v gospodarstvu 5. Nepovratna sredstva presežkov prihodkov nad odhodki Stanje 31.12.1982 1.929.468 10.924.416 4.209.918 1.285.473 3.933.567 Skupaj nepovratna sredstva 22.282.842 6. Združena eredatva gospodarstva po samoupravnem sporazumu (povratna sredstva) 22.519.188 SKUPAJ SREDSTVA i 44.802.030 Ob ustanovitvi Razvojno-gospodarske skupnosti so bila nanjo prenešena sredstva skladov, ki so se kot državni kapital oblikovala na ravni občine. Sredstva so bila obremenjena s poroštveno obveznostjo za Julon iz leta 1966, ki je v celoti znašala 21 mio din. Po stanju 31. 12. 1982 znaša ta obveznost še 951.055 din. Polovico poroštvene obveznosti je odplačevala RGS, polovico pa proračun občine. Združevanje sredstev TOZD za uresničevanje programa RGS: Pri izvajanju programa RGS se je pojavljalo vprašanje sredstev za realizacijo tega programa, ker so bila sredstva, prenešena na RGS, v veliki meri obremenjena z obveznostjo do Julona. Na podlagi predloženega programa so temeljne organizacije združenega dela v občini konec leta 1977 sprejele samoupravni sporazum o združevanju sredstev obveznega posojila, ki ga na podlagi Zakona o skupnih rezervah združujejo v Sklad skupnih rezerv občine za dobo 4 let. Po preteku štirih let se ta sredstva ne vračajo TOZD, ampak se na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma združujejo še za 3 leta v RGS in nato vračajo TOZD. Ta sredstva so sicer zelo majhen delež za realizacijo programa RGS in naj bi bila predvsem spodbuda za pridobivanje ostalih sredstev na osnovi združevanja. Razpoložljiva sredstva so bila v skladu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami občine, opredeljenimi v letnih in srednjeročnem družbenem planu občine, uporabljena kot kreditna sredstva predvsem za razvoj deficitarnih gospodarskih področij s prioriteto za izgradnjo objektov osnovne preskrbe v občini. Sredstva RGS so zadnje leta prvenstveno namerjena tudi za kreditirarje izvozno usmerjenih investicij (Emona MIZ Zalog, Gradis TOZD Kovinski obrati). Ugotavljamo, da je takih programov odločno premalo. Trenutno nerazporejena sredstva se premostitveno dodeljujejo TOZD za obratne namene. 4. IZVAJANJE PROGRAMA RAZVOJNO GOSPODARSKE SKUPNOSTI , Naloge na področju skladnega razvoja gospodarskih dejavnosti v prostoru Ob ustanovitvi je bila opredeljena kot osnovna naloga RGS skladen in hitrejši razvoj gospodarstva, zlasti industrije, tako na obstoječih lokacijah, kot na novih površinah. Da bi zagotovili učinkovito in strokovno opravljanje temeljnih nalog, je skupščina občine v oktobru 1977 predlagala, da se v okviru RGS ustanovi Koordinacjski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine. Ta pobuda je bila pogojena z ugotovitvami, da prostorsko načrtovanje in usklajevanje industrije in ostalih dejavnosti v industrijskih conah v okviru mesta in regije ni usklajeno ter da ni vnparej pripravljenih industrijskih con, ki bi zagotovile najbolj racionalno izrabo prostora. Potrebno je bilo preko RGS doseči tesnejše sodelovanje in usklajevanje interesov med investitorji, izvajalci, skupščino občine, skupščino mesta, ZIL TOZD Urbanizmom, ZIL TOZD Urejanjem, Poslovno banko, Kmetijsko zemljiško skupnostjo in drugimi. Koordinacijski odbor je tako prevzel pomembno nalogo koordinatorja med neposredno zainteresiranimi delovnimi organizacijami in ostalimi dejavniki, ki se vključujejo v izgradnjo industrijskih con. Osnovno izhodišče delovanja so planski dokumenti občine in mesta, to sta dogovore temeljih plana in srednjeročni družbeni plan. Razvojno gospodarska skupnost in Koordinacijski odbor sta sooblikovala temeljne razvojne usmeritve kratkoročnega in dolgoročnega značaja, ki so bile predstavljene bodisi v obliki urbanističnih bodisi v obliki planskih dokumentov, ali pa problemskih gradiv in jih obravnavala z vidika razvoja gospodarstva in gospodarskih dejavnosti v prostoru ob soočanju s potrebami in možnostmi razvoja drugih dejavnosti v prostoru. a) V okvim dolgoročnih usmeritev je RGS obravnavala: - podrobni urbanistični ali regulacijski načrt občine, s katerim smo opredelili dolgoročno rabo zemljišč po namembnosti in jih uskladili s prostorskim planom za potrebe kmetijstva. V dokumentu smo začrtali tudi usmeritev dolgoročnega razvoja občine in njene vloge v mestu. - smernice za pripravo dokumentov ..Ljubljana 2000", s katerimi smo opredelili temeljne usmeritve in politiko dolgoročnega razvoja občine in mesta Ljubljane. - delovni osnutek urbanističnega načrta Ljubljane, ki podrobneje opredeljuje dolgoročni razvoj mesta in občine v njem. Dokument je bil oblikovan po najširši javni razpravi o možnih variantah dolgoročnega razvoja Ljubljane, ki so bile predstavljene v obliki modelov. Oba dokumenta, tako smernice dolgoročnega razvoja mesta ljubljane kot tudi delovni osnutek urbanističnega načrta Ljubljane sta v prostoru Most v celoti potrdila regulacijski načrt oziroma njegove dolgoročne usmeritve. - vprašanja kmetijstva oziroma problema zmanjševanja obdelovalnih površin zaradi inudstrijske gradnje. Proste površine za realizacijo prednostnih programov industrije so v Mostah opredeljene v Zalogu (MP 4, MP 6) in to zaradi navezave na obstoječo cestno in komunalno infrastrukturo in naselitveni prostor. Hkrati pa so to površine, ki so z vidika kmetijstva uvrščene v visok kvalitetni razred. RGS je predlagala, da se ti konflikti razrešijo v okviru dolgoročnih planskih dokumentov (Ljubljana 2000) z upoštevanjem potreb kmetijstva in industrije ter naravnih in ustvarjenih prednosti območja. b) RGS je dala svoj bistveni prispevek k oblikovanju vsebine srednjeročnih planskih dokumetnov: ~ dogovora o temeljih plana in - družbenega plana občine v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985, v katerih je uveljavila svojo odločilno vlogo pri usmerjanju industrijske cone. Pri tem se je zavzela za upoštevanje kriterijev izrabe naravnih in ustvarjenih prednosti posameznih con in za dosledno preverjanje tehnoloških postopkov z vidika varstva okolja in porabe energije. - resolucij o politiki razvoja občine v posameznih letih in v ocenah tudi sproti spremljala realizacijo konkretnih nalog in njihovo skladnost s sprejetimi usmeritvami. c) RGS je v okviru svojih nalog izpostavila in se opredelila do tekočih problemov razvoja gospodarstva na sploh in posebej v prostoru: - ob zavesti in spoznanju, da je mestni prostor vse bolj dragocen in zato od uporabnikov terja doseganje vse večjih rezultatov, je Koordinacijski odbor pri oblikovanju srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985 opredelil kot prednostno nalogo sanacijo starih industrijskih con. V njih se namreč kaže nenamenska in neracionalna raba prostora, pomanjkanje površin za širitev programov in uvajanje novih tehnologij, za organizacijo notranjega in zunanjega transporta in druge pomanjkljivosti. To so zlasti območja v Mostah, Jaršah in ob Šmartinski cesti. S sanacijo naj bi predvsem zmanjšali heterogenost dejavnosti v posameznih conah, zagotovili prostor razvojno učinkovitejšim proivodnjam, območja infrastrukturno ustrezno opremili in opravili ekološko sanacijo, kjer je ta potrebna. Projekti prenove bodo sprejeti v obliki novelacije zazidalnih načrtov in so bili na stopnji programskega dela zazidalnega načrta že predloženi in obravnavani za industrijski coni v starih Mostah (MP 1) in v Jaršah (MP 2). Za oblikovanje tehničnega dela zazidalnih načrtov pa so potrebni detaljni razvojni programi OZD, ki pa jih RGS in njen koordinacijski odbor sproti prevevata in sodelujeta pri usklajevanju različnih interesov. - Problemsko pa se je preko Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine lotila vprašanj prostorske problematike industrije v Ljubljani na sploh in iz tega še posebej izdvojila problematiko gradbene industrije in gradbeništva in problematiko kemične industrije v prostoru Ljubljane. Koordinaciski odbor je predlagal, da se gradbene OZD v Ljubljani povežejo in izdelajo skupen program razvoja na osnovi potreb Ljubljane, kar bo osnova za opredelitev lokacije za potrebe gradbene industrije. Predlog žal ni naletel na pozitiven odmev v taki meri, da bi bili danes prisotni že rezultati. - Problematiko cestne infrastrukture v občini Ljubljana Moste-Polje je RGS osvetlila zlasti z vidika potreb gospodastva ter jo konkretizirala s primerom prometne izolacije nove industrijske cone MP 3. Zato je bila obveznost priprave dokumentacije in že delne izgradnje prometne navezave cone na sistem mestnih prometnic vnešena tako v občinske kot tudi mestne planske dokumente. Spremljanje razvojnih programov OZD z vidika dolgoročnih razvojnih usmeritev: V planskih dokumentih občine Ljubljana Moste-Polje je načrtovan hitrejši razvoj industrije od ostalih dejavnosti tako na novih proizvodnih površinah kakor v okviru prenove starih industrijskih con. Predvideno je, da bo rast industrije temeljila predvsem na tehnološkem razvoju in nadomeščanju delovno intenzivne industrije s kapitalno intenzivno. Izhajajoč iz osnove usmeritve razvoja občine je RGS svoje aktivnosti usmerila prvenstveno v preverjanje razvojnih programov posamezne OZD z vidika možnosti prestrukturiranja občinskega gospodarstva v kapitalno in razvojno intenzivno industrijo z izvozno usmeritvijo. Istočasno so bili posamezni programi preverjeni z vidika primernosti lokacije, smotrne izrabe prostora, varstva okolja, transportne obremenitve območja in porabe energije. Da so investicijska vlaganja v občini dala v preteklih letih pozitivne rezultate kaže podatek: v obdobju 1975—1980 se je povečal delež družbenega proizvoda kapitalno intenzivne in tehnološko 'zahtevnejše proizvodnje v družbenem proizvodu industrije od 54,2% na 57%; delež razvojno intenzivne industrije pa od 18 na 20%, zmanjšal pa se je delež delovno intenzivne proizvodnje. To pomeni največji premik v prestrukturiranju industrije med ljubljanskimi občinami. Občina Ljubljana Moste-Polje ima delež kapitalno in razvojno intenzivne industrije 77%, Ljubljana pa le 67 %. RGS je svoje delo prek Koordinacijskega odbora osredotočila predvsem v: a) preverjanje razvojnih oz. investicijskih programov, ki se vključujejo v izgradnjo novih industrijskih con: - težišče dela je bilo osredotočeno na dokončno izgradnjo cone MP /3 (bivše letališče) in opredelitev investitorjev, ki s svojimi razvojnimi programi ustrezno kriterijem prestrukturiranja. Po preverbi predloženih investicijskih programov tako s prostorskega kot ekonomskega vidika je prosta površina v coni namenjena proizvodnim programom Gradisa za izgradnjo tovarne gradbenih strojev, IMP TOZD Klima — proizvodnja in Kartonažni tovarni, ki pa glede na zahtevnejše pogoje investiranja pripravljata spremembo proivodnega programa in bo potrebna ponovna presoja teh programov tako preko Koordinacijskega odbora kot Republiške komisije za presojo investicij. RGS je iskala primernega investitorja, ki bi prevzel proizvodno halo Plutala, ki stoji več let nedograjena, ker je Plutal odstopil od nadaljnje gradnje tovarne v coni MP/3. Za najprimernejši razvojni program je koordinacijski odbor ocenil izgradnjo tovarne računalnikov Elektrotehne - DO Delta, vendar bo tudi ta program zaradi novih investicijskih pogojev verjetno spremenjen in bo potrebna njegova ponovna presoja. V okviru izgradnje cone MP/3 se je RGS aktivno vključila v izgradnjo kontejnerskega terminala ŽG Ljubljana (prva faza bo zgrajena letos) ter zahtevala pripravo skupnega programa ŽG Ljubljane in Blagovno transportnega centra Ljubljana o medsebojni delitvi dela in prostorski razmestitvi dejavnosti v tej coni. Programje bil izdelan in potrjen s strani Koordinacijskega odbora. - V okviru izgradnje industrijske cone Zalog je RGS obravnavala razvojni program KOTO ter podprla program rekonstrukcije v smislu posodobitve tehnologije, ki bo zagotavljala tekočo predelavo živinskih odpadkov in s tem zmanjšala negativne vplive na stanovanjsko območje Zaloga. - V okviru izgradnje cone MM 4 (Studenec) je bil obravnavan program preselitve in modernizacije Olme ter program priselitve DO Elektro medicine in Sanolabor v območje tega zazidalnega otoka. b) Preveijanje dolgoročnih razvojnih programov OZD, ki se vključujejo v program prenove starih industrijskih con v smislu namenske in racionalne iz<|be prostora. Preverba programov poteka v cilju zmanjševala heterogenosti dejavnosti (saj je sedaj v teh conah zastopano kar 17 gospodarskih panog), medsebojnega povezovanja OZD in možnosti prestrukturiranja ter zagotavljanja prostora razvojno učinkovitim dejavnostim. Glede na to, da je posebno problematično in prostorsko neurejeno območje industrijske cone MP 1/2 (Kemična tovarna -Protektor, Saturnus, Teol) je izvršni svet imenoval posebno, delovno skupino za proučitev razvojnega programa KTM -Protektor, v katero je vključena tudi Razvojno gospodarska skupnost. Delovna skupina je podala osnovne usmeritve razvoja DO, ki pa jih mora DO KTM Protektor vgraditi v svoj razvojni program. Sprejeta je bila dolgoročna usmerrtevv selekcioniranje obstoječih proizvodenj v eno samo - to je skupen program z DO Teol v proizvodnjo malotonažne kemije — ki pa mora biti pozitivno ocenjena tudi z vidika ekologije. Obstoječe gumarske proizvodnje DO ne bo širila (TOZD GTI), protektiranje pa naj poišče svoj razvoj v skupni proizvodnji z Alpetourom Škofi a Loka na novi lokaciji. Istočasno je Koordinacijski odbor potrdil širši razvojni koncept Saturnusa in ga zadolžil, da pripravi detajlnejši program razvoj J DO v smeri strojegradnje. Ta program je v fazi preveijanja tako z ekonomskega kot prostorskega vidika, kjer je s strani DO predlagana lokacija v območju KTM Protektor. V okviru priprave projekta prenove industrijskih con so bili preverjeni še razvojni programi nasledkih OZD: Izolirka, Tovarna močnih krmil — SCT TOZD Mehanični obrati — Indosa, Kurivoprodaje, SCT TOZD Mehanizacija, ŽK Žita, GIP Obnova, Gradis, Mineral in drugi. Ob tem je RGS ocenila, da je večina predloženih razvojnih programov slabo in pomanjkljivo pripravljenih, zlasti pa se čuti pomanjkanje smelih dolgoročnih preusmeritev v ekonomskem in prostorskem smislu na področju gradbene industrije in gradbeništva nasploh. Rešitev, ki jo je RGS nakazala, je v povezovanju delovnih organizacij in v pripravi skupnega programa razvoja gradbeništva, v katerem bo odpravljena sedanja tako prostorska kot organizacijska razdrobljenost gradbenih OZD. Uspešno pripravo projektov prenove industrijskih con ovirajo zlasti nedorečeni razvojni programi DO oziroma TOZD v okvim SOZD Integrala. To je predvsem TOZD Ceprom v območju MM 1 ob Savski cesti, • za katerega je bila zaradi prostorskih in gospodarskih razlogov sprejeta preusmeritev v dejavnost lokalnega tovornega prometa, za potrebe mesta Ljubljane, za kar pa TOZD ni pripravila ustreznega predinvesticijskega programa. RGS je tudi opozorila na neusklajen program razveja TOZD Servo na Središki 4 v povezavi z obveznostmi do nove avtobusne postaje v okviru prometnega središča Ljubljane in na nujnost prostorske preusmeritve dejavnosti TOZD Globus (Središka 21) v Zeleni jami. Pospeševanje deficitarnih področij gospodarstva Skupščina občine je ob sprejemanju srednjeročnih in planskih dokumentov izpostavila kot kritična zlasti področja, ki služijo občanom za zadovoljevanje njihovih potreb. Med njimi predvsem osnovno preskrbo občanov, ki je bila zaradi visokega porasta prebivalstva več let med vsemi slovenskimi občinami na zadnjem mestu. Zato je skupščina občine dala Razvojno gospodarski skupnosti pobudo, da uvrsti med prioritetne naloge tudi razvoj trgovske mreže za osnovno preskrbo občanov ter del združenih sredstev nameni za razvoj teh dejavnosti. V letih 1975—1983 je RGS v obliki kreditnih sredstev namenila za razvoj osnovne preskrbovalne mreže 44 mio din. S temi sredstvi se je posredno omogočila izgradnja: tržnice v Mostah, trgovin v Zalogu, Polju, Senožetih, Štepanjskem naselju, Emona center Nove Jarše, Hrušica, Dolsko, TZO Dobruije - trgovina, skladišča in zbiralnica mleka ter adaptacija več obstoječih trgovin v občini. Del sredstev je bil namenjen tudi razvoju storitvenih obrtnih dejavnosti in gostinstva vendar ni prišlo do realizacije programov. 5. FINANČNI NAČRT IN PROGRAM DELA ZA LETO 1983 Finančni načrt V finančnem načrtu za leto 1983 planiramo za 37,548.928,65 din prilivov in za 11,205.599,65 din odlivov. Med prilivi predstavlja naj večji delež -51% vračila danih kreditov ter prenos sredstev iz sklada skupnih rezerv 42 %. Med odlivi predstavljajo največji delež vračila vlog organizacijam združenega dela, in sicer 85 %. | Po finančnem načrtu bo RGS fkpolagala v letu 1983 s 26,343.329 din prostih sredstev, od katerih bo namenila okoli 40% za kreditiranje izvozno usmeijenih investicij, 27% pa za sofinanciranje izgradnje obrtno servisnega centra v Fužinah, 33 % pa za investicije v drobno gospodarstvo, gostinstvo in turizem, kot sledi: 1. kreditiranje izvozno usmeijenih investicij 2. sekundarni center MS 4,5 Fužine — namenska sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti - sredstva RGS 3. kreditiranje investicij v drobnem gospodarstvu, gostinstvu in turizmu 4. POMIZ-razširitev in modernizacija proizvodnje Skupaj okvirna razporeditev prostih sredstev 10.343.329 din 4.000. 000 din 3.000. 000 din 4.000. 000 din 5.000. 000 din 26,343.329 din Program dela 1983 1. RGS se bo skladno s programom aktivnosti vključevala v pripravo dolgoročnih planskih dokumentov „Ljubljana 2000“, pri čemer bo izhajala iz že sprejetih dogovorov v smernicah dolgoročnega razvoja Ljubljane o prestrukturiranju gospodarstva in usklajenem razvoju vseh dejavnosti v prostoru. 2. Glede na ugotovitev, da v gospodarstvu občine primanjkuje kvalitetnih razvojnih programov, bo RGS sodelovala zlasti s tistimi 'OZD, ki so po odloku zadolžene za pripravo dolgoročnih planov v okviru dokumentov »Ljubljana 2000“ in jih pri tem usmeijala, da pri izdelavi sverjih razvojnih programov upoštevajo kriterij za racionalno in namensko rabo posamezne industrijske cone, kot kriterije za prestrukturiranje občinskega gospodarstva. To so zlasti OZD s področja gradbeništva, prometa ter OZD, ki se vključujejo v prenovo industrijskih con. Ob teh ugotovitvah pa je nujno izpostaviti pozitivna prizadevanja Papirnice Vevče za izgradnjo tovarne predelave lesovine, ki naj bi zagotavljala domačo surovino in jo delno tudi izvažala. Predinvesticijska študija je pripravljena in bo obravnavana na Koordinacijskem odboru RGS. Potrebna bo še uskladitev s programom Komunalnega podjetja Ljubljana in RIKOM Ribnica. 3. Glede na to, da se ob zaostrenih pogojih gospodaijenja v občini Ljubljana Moste—Polje povečuje število OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti, bo RGS sodelovala s temi organizacijami zlsti z vidika njihove dolgoročne usmeritve in možnosti prestrukturiranja. 4. Zaradi novih investicijskih pogojev bo Koordinacijski odbor za ' usklajevanje razvoja v industrijskih conah ponovno preveijal investicijske programe v coni MP-3: IMP TOZD Klima-proizvodnja, Kartonažna tovarna, Elektrotehna DO Delta, kakor tudi vse ostale investicijske programe za novogradnje in modernizacije na obstoječih in novih lokacijah. Pri svojih odločitvah bo dajal prednost zlasti izvozno usmeijenim naložbam, katerih realizacijo bo vzpodbujal tudi s kreditiranjem iz združenih sredstev. 5. RGS bo še nadalje pospeševala razvoj deficitarnih področij, ki služijo neposredno občanom za zadovoljevanje njihovih potreb: storitvene obrti, preskrbe, gostinstva in turizma. Razvoj teh dejavnosti bo vzpodbujala s kreditiranjem iz združenih sredstev. Pri tem bo izhajala iz potreb posameznih krajevnih skupnosti, kakor tudi celovitosti izgradnje posameznih stanovanjskih sosesk, opredeljenih v družbenem planu občine. S kreditiranjem bo vzpodbujala tudi obrtnike-kooperante, ki se vključujejo posredno v izvoz. 6. Ena izmed temeljnih nalog RGS bo tudi v letu 1983 spremljanje izvajanja dogovora o temeljih plana in družbenega plana občine s sprotnim ocenjevanjem opravljenih nalog in vključevanjem v oblikovanje resolucije o izvajanju plana za leto 7. Pod vzete bodo vse aktivnosti, da se vključijo v Razvojno gospodarsko skupnost vse OZD in TOZD z območja občine ter z medsebojnim povezovanjem in usklajevanjem interesov v širšem in oljem prostoru pripomorejo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju občine. IZVRŠNI ODBOR RAZVOJNO GOSPODARSKE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 44.000 POROČILO o delovanju Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje v______________________________________________________/ Organizacija delovanja sklada Najvišji samoupravni organ sklada je skupščina sklada, ki zaseda po potrebi in v katero so vključeni delegati vseh TOZD ali OZD v občini. Izvršilni organ skupščine sklada je izvršni odbor sklada, ki gaje skupščina sklada izvolila na 1. seji 26. 12. 1979 in mu konec letošnjega leta poteče mandat. V okviru izvršnega odbora pa deluje še komisija ,za odobravanje kratkoročnih premostitvenih posojil za izplačilo OD, da ni potrebno za vsak primer sklicevati izvršnega odbora. Namen uporabe združenih sredstev Pravico do kreditov iz sredstev sklada imajo organizacije združenega dela, ki združujejo svoja sredstva v sklad. Iz sredstev sklada lahko organizacije združenega dela dobijo naslednje kredite: 1. za izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov 2. za nadomeščanje nekritih izgub po zaključnih računih vlagateljev iz gospodarstva 3. za sofinanciranje sanacijskih vlaganj v osnovna sredstva, če se s takšnimi vlaganji odpravljajo v skladu s sanacijskim programom, vzroki izgub 4. za sofinanciranje novih delovnih mest za zaposlitev delavcev, ki so zaradi uvedbe stečajnega postopka izgubili delo 5. za delno kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev, če v skladu s sanacijskim programom preneha potreba po delu določenega števila delavcev oz. te je potrebna prerazporeditev na delo v drugo TOZD # 6. ' za izplačilo akontacij osebnih dohodkov 7. predčasen umik v skladu združenih sredstev Pogoje za odobravanje kreditov določi vsako leto skupščina sklada. . < Združevanje sredstev v sklad Sredstva se združujejo v sklad na osnovi zveznega in republiškega zakona ter samoupravnega sporazuma. Za leto 1981 se je združevalo v republiški sklad 3 % in v občinske sklade 2 %. Zaradi naraščanja izgub je skupščina SRS sprejela z republiškim zakonom za leto 1982 stopnjo 6% in istočasno priporočila, da občinski skladi v primeru, da nimajo izgub, znižajo svoje stopnje. V naši občini smo v tem letu obravnavali sanacijo Izolirke in je ostala stopnja 2 %,kar je bil tudi primer v večini ostalih občin. Sredstva se združujejo v republiški sklad za dobo 6 let, v občinski $klad pa za dobo 4 let. Skrajšano dobo združevanja smo sprejeli zato, ker je večina TOZD podpisala sporazum o združevanju teh sredstev po preteku štirih let, v Razvojno gospodarsko skupnost, za dobo treh let. V primeru, da v letu 1982 ne bi združevali sredstev v sklad, bi Razvojna gospodarska skupnost ostala brez sredstev za realizacijo svojih nalog. Za leto 1983 je skupščina ponbvno sprejela 2% stopnjo združevanja v občinski sklad, za republiški sklad paje v razpravi in sprejemanju predlog spremembe samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi bila prispevna stopnja 5 %. Za leto 1983 smo spremenili tudi kreditne pogoje. Poročilo o finančnem poslovanju v letu 1982 in plan za leto 1983 Na osnovi dogovorjene stopnje združevanja sredstev v sklad so doseženi prihodki in odhodki za leto 1982 ter planirani za leto 1983 sledeči: v 000 dtn Realizacija Plan 1982 1983 2. Združena sredstva OZD 40.174 3. Odplačila danih kreditov . 191.143 94.000 Skupaj prihodki 233.663 145.469 II. ODHODKI 1. Dani krediti 213.000 123.494 2. Prenos združ.sred.na RGS 8.975 15.571 3. Vračilo združ.sred.OZD • 2.118 5.684 4. Predčasen umik združenih sred. (Izolirka) 1.236 5. Prov.LB GB in SDK 688- 700 6. Sklad solid.odg.LB GB 113 7. Ostalo 64 20 Skupaj odhodki 226.191 145.469 III. RAZLIKA 7.469 ■ Indeksi niso prikazani, «ker posamezne posamezne postavke med seboj niso primerljive. Največja je razlika pri odplačilu danih kreditov, kar paje odvisno predvsem od dobe danih kratkoročnih kreditov ter njihovega vračanja. Ustvaijeni dohodek sklada je 7.031.945,65 din. Del tega se po končani dobi združevanja deli sorazmerno z vloženimi sredstvi organizacijam, ki niso podpisale Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo programa Razvojno gospodarske skupnosti. Preostali del pa se skladno z sporazumom prenese na račun Razvojno gospodarske skupnosti in sicer nepovratno. Krediti so bili koriščenj v višini 212.999.648,15 in sicer kratkoročni krediti za izplačilo osebnih dohodkov din 198.601.795,00 dolgoročni krediti za kritje izgube din 14.397.853,15. Kratkoročni krediti za izplačilo akontacij osebnih dohodkov so bili dani za dobo 1—3 mesecev, kot to določa sklep o kreditnih pogojih za kredite iz sredstev sklada. Kratkoročni krediti za izplačilo OD, ki so bili koriščenj v letu 1982 so bili delno odplačani že v letu 1982 in sicer v višini din 126.101.795,00. . Dolgoročni krediti za kritje izgube so bili koriščeni v višini din 14.397.853,15 in sicer: 1. Interna banka Gradis za pokrivanje deleža izgube Salonit Anhovo TOZD Tovarna cementa din 3.853.174,00 2. Izolirka TOZD Ljubljana din 10544.679,15 Izolirka TOZD Ljubljana je 1. 1981 zaključila z izgubo. V skladu z zakonom je izdelala svoj sanacijski program. Poleg sanacijskega kredita za kritje izgube v znesku 10544.679,15 dinje bil Izolirki TOZD Ljubljana konec leta na'osnovi sanacijskega programa dodeljen tudi sanacijski kredit za osnovna sredstva v višini 15.000.000,00 din, vendar s pogojem, da TOZD Ljubljana koristi kredit v letu 1983. Ta kredit pomeni v strukturi financiranja investicije 40% - ni del celotne predračunske vrednosti investicije. Sredstva sklada Skupna sredstva sklada na dan 31. 12. 1982 znašajo din 128.484.075,02 in sicer: 1. Sredstva na žiro računu din 7.469.151,80 2. Stanje danili kreditov din 120.271.604,05 3. Združena sredstva pri LB-GB din 743319,17 Skupaj sredstva: 128.484.075,02 Viri sredstev 1. Vloge OZD 111.419569,34 2. Udeležba na dohodku OZD 16.139.427,96 3. Viri združenih sredstev pri LB 630393,42 Viri sredstev solidarnosti 285,05 Obveznosti do LB - provizija II. poli. 82 294.499,25 Skupaj viri sredstev: 128.484.075,02 Ocena poslovanja v letu 1983 l. PRIHODKI 1. Prenesena sredstva Po zaključnem računu za leto 1982 sta imeli v'naši občini izgubo dve TOZD oz. DO in to 2.346 7.469 Yulon , din 140.229.190,97 Obnova — servisni obrati Skupaj din 3.966.647,25 din 144.195.838,22 Izguba v DO Julon je bila pokrita: - 50% amortizacija 75.402.000 din -- tekstilna industrija in trgovske organizacije v okviru SOZD 50.739.000 din - rezervni sklad DO 669.000 din - nekrita izguba 13.419.000 din Nekrita izguba se je krila iz rezervnih skladov OZD v okviru SOZD Jugotekstil in krediti v okviru tekstilne industrije. Pri pokrivanju izgub DO Julon in Obnove TOZD Servisni obrati ni sodeloval občinski rezervni sklad. Zaradi težkega gospodarskega položaja pa se zaostruje likvidnostni položaj, predvsem v tistih TOZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti in ki so že dosedaj poslovale z izgubo. Zaradi visokih obresti v banki, je vedno večji pritisk za premeščanje likvidnostnih težav, predvsem pa za izplačilo osebnih dohodkov, na združena sredstva rezerv, zato ocenjujemo, da se bodo združena sredstva uporabljala v letu 1983 predvsem za reševanje teh težav. IO Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SKUPNA SEJA ZBOROV ZAPISNIK 2. skupne seje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 20. aprila 1983 ob 16.30 uri v sejni dvorani. Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1. Sejo je ob sodelovanju predsednikov zborov občinske skupščine vodil predsednik občinske skupščine Niko Lukež. Na skupni seji je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolite komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve ter ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog sklepa o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje K 1. točki dnevnega reda V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve zbora združenega dela so bili izvoljeni: Peter Zadel, delegat 4. konf. del. Armand Kopitar, delegat 22. konf. del. in Drago Janšek, delegat 31. konf. del; za zbor krajevnih skupnosti pa so bili izvoljeni: Avgust Golob, delegat KS Nove Fužine Marina Močnik, delegat KS Vevče—Zg. Kašelj in Beno Kušar, delegat KS Kodeljevo. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve zbora združenega dela je ugotovila, da je bilo na seji navzočih od 39 delegatov 31 delegatov - odsotni so bili: 1 delegat 1. konf. del. Saturnus 1 delegat 7. konf. del. Papirnica Vevče 1 delegat 8. konf. del. Emona MIZ 1 delegat 13. konf. del. BTC 1 delegat 14. konf. del. Intereuropa 1 delegat 19. konf. del. Petrol 2 delegata 26. konf. del. KZ Dobrunje. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je ugotovila, da je od 27 delegatov zbora na seji bilo navzočih 22 delegatov, odsotnih 5 delegatov, in sicer: 1 delegat KS Besnica 1 delegat KS Kodeljevo 1 delegat KS Zadvor 2 delegata KS Zalog. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je ugotovila daje bilo od 19 delegatov zbora na seji pristonih 11 delegatov. Opravičeno odsotni: Nevenka Ahčan, Viktor Auer, Ivan Baznik, Janez Jančar, Pavel Jeriha, Vinko Volk, Andreja Žužek in Miroslav Goričan. K 2. točki dnevnega reda Uvodno je predlog sklepa o podelitvi priznanj občine za leto 1982 obrazložil Maijan Moškrič, predsednik žirije za priznanja občine. Razprave ni bilo. Delegati zborov občinske skupščine so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Nagrado občine prejmejo za dosežene uspehe v gospodarstvu: Ivan ŠKAFAR družbenih dejavnostih: Roman KLESNDC Nogometni klub SLOVAN samoupravnem in družbenopolitičnem delu: Franc GRADIŠEK 1. slovenska mladinska partizanska pohodna brigada Franc Rozman-Stane. 2. Plaketo občine prejmejo za dosežene uspehe v gospodarstvu: delovna organizacija INDOS družbenih dejavnosti Center za socialno delo Ljubljana Moste-Polje Gradisov vestnik, glasilo delovnih ljudi GIP GRADIS LJUBLJANA samoupravnem in družbenopolitičnem delu: Alojz KASTELIC Alojz KOMAC Danijel ŽITNIK. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine ob 17. uri zaključil drugo skupno sejo zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETARKA PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPŠČINE Erika RAČIČ-ŠIFT Niko LUKEŽ ZBOR ZDRUŽENEGA DELA * 12 SKRAJŠANI ZAPISNIK 12. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljani) Moste-Polje, ki je bila dne 20. aprila 1983 po končani skupni seji zborov občinske skupščine v mali dvorani Kulturnega doma »Španski borci11, Ljubljana, Zaloška c. 61. Sejoje vodil Niko BAMBIČ, predsednik zbora. Delegatom je predlagal, da se dnevni red fazširi z naslednjima točkama: - Potrditev zapisnika 11. seje zbora združenega dela z dne 30 marca 1983 - Kadrovske zadeve Po obravnavi so delegati soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 11. seje zbora združenega dela z dne 30-marca 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Julon 5. Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Poije in uveljavljanje delegatskega skupščinskega stoterna v sedanjih družbenoekonomskih razmerah 6. Uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 - januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 - januarja 1983 7. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje aprti - september 1983 8. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za i2. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 9. Programi in razvojne možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani 10. Poročilo skupščine skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977—1983 in poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani ter sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka in 11. Izvajanje programov komunalnih dejavnosti v letu 1982 12. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju iii izvajanju kadrovske politike na območju ljubyanskih občin 13. Predlog dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 14. Predlog odloka o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin Obravnava gradiva za sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenne 15. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju K 1. točki ugotovitev sklepčnosti Verifikacijska komisija je ugotovila, da je od 39 delegatov zbora navzočih 26 delegatov. Odsotnih je 13 delegatov in sicer: 1 delegat I. konference delegacij - Saturnus 1 delegat VI. konference delegacij - Velana 2 delegata VII. konference delegacij - Papirnica Vevče 1 delegat VIII. konference delegacij — Emona MIZ 1 delegat XII. konference delegacij - Integral 1 delegat XIII. konference delegacij - BTC 1 delegat XIV. konference delegacij - Intereuropa 2 delegata XVI. konference delegacij - SCT TOZD Strojni inženiring 1 delegat XIX. konference delegacij - Petrol 2 delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga Uobrunje Seja zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni: Niko LUKEŽ^ predsednik občinske skupščine Miha BERČIČ, podpredsednik občinske skupščine Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Erika RAClČ-ŠIFT, sekretar skupščine Andrej BLAŽKO, Janez ČEŠNOVAR, Miro DEŠMAN, NinaJEVŠNIK, Drago KASAGIČ in Uroš JANKO, člani izvršnega sveta Alojz ŠARC, v. d. predsednika kolegijskega otgana DO Julon Franc ŠOLAR, v. d. obrata II v DO Julon Vladimir ČUGALJ, v. d. vodje obrata 1 v DO Julon Dušan PIPUŠ, predsednik delavskega sveta DO Julon Anton KAŠE, sekretar 00 ZK v DO Julon tov. ZUPANEK, predstavnik skupščine skupnosti samoprispev-ka II Anka JOŠT-DOMA, namestnica predsednice komiteja za “tužbene dejavnosti občinske skupščine K 2. točki Potrditev zapisnika n. seje zbora združenega OELA Z DNE 30. MARCA 1983 Oelcgati so obravnavali zapisnik 11. seje zbora združenega dela z ^e 30. marca 1983 in ga soglasno potrdili brez pripomb. K 3. točki PREDLOG IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegat V. konference delgacij - Julon je želel pojasnilo, zakaj še ni odgovora na delegatsko vprašanje v zvezi s telefonskimi priključki v Zalogu, ki ga je postavila ta konferenca na 9. seji združenega dela dne 26.januaija 1983. Nina JEVŠNDC, članica izvršnegasvetaje pojasnila, daje bilo vprašanje že posredovano PTT Ljubljana in da bo potrebno od te službe zahtevati čiinprejšen odgovor. Avgust SNOJ, delegat I. konference delegacij - SATURNUS je postavil naslednje vprašanje: .JCdrj se bo pričela in končala gradnja Zaloške ceste na odseku od Kajuhove ceste do odcepa na Fužine? “ K 4. točki PREDLOG SKLEPA O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V DO JULON Uvodno obrazložitev j e podal Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta. Predsednik zboraje delegate nato seznanil, da so omenjeno gradivo že obravnavah občinski komite Zveze komunistov, občinski svet Zveze sindikatov, predsedstvo občinske konference SZDL, statutarno-pravna komisija, komisija za družbeno nadzorstvo in komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, ki so podprli predlog izvršnega sveta za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Julon. Miha BERČIČ, podpredsednik občinske skupščine je delegate nato seznanil s stališčem družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, kije podprl tak predlog, enako pa je predlagal Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana. Predsednik zbora je nato pozval k razpravi predstavnike DO Julon - tov. ŠARCA, ŠOLARJA, ČUGALJA, predsednika delavskega sveta DO Julon in sekretarja osnovne organizacije ZK v DO Julon. V razpravi so še sodelovali: Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Valentin TOMŠIČ, delegat V. konference delegacij - Julon Armand KOPITAR, delegat XXIII. konference delegacij -Tiskarna Jože Moškrič Avgust SNOJ, delegat I.konference delegacij - Saturnus Tone PETELINC, delegat XXV. konference- delegacij -Staninvest Stanislav JAKIČ, delegat XVII. konference delegacij - SCT TOZD Tesarska dejavnost Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine Po končani razpravi je za sprejem sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Julon glasovalo 19 delegatov, 5 pa se j ih je vzdržalo. Predlagani sklep ni bil sprejet, ker bi moralo zanj glasovati naj manj 20 delegatov zbora. K S., 6. in 7. točki PREGLED ENOLETNEGA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POUE IN UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V SEDANJIH DRUŽBENOEKONOMSKIH RAZMERAH URESNIČEVANJE SKLEPOV IN STALIŠČ SKUPŠČLNE OBČINE V OBDOBJU OKTOBER 1982 - JANUAR 1983 TER PREGLED DELEGATSKIH VPRAŠANJ, PREDLOGOV IN POBUD NA SEJAH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE OD NOVEMBRA 1982 - JANUARJA 1983 OSNUTEK PERIODIČNEGA PROGRAMA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE APRIL - SEPTEMBER 1983 Uvodno obrazložitev j e podal Niko BAMBIČ, predsednik zbora skupaj s stališči predsedstva OK SZDL in občinskega sveta Zveze sindikata Ljubljana Moste-Poije. V razpravi so sodelovali; Armand KOPITAR, delegat XXIII. konference Miha BERČIČ, podpredsednik občinske skupščine Drago KASAGIČ, ki je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta in Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela sprejema poročilo o enoletnem delovanju delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj z ugotovitvami in zaključki ter pripombami v razpravi. 2. V medzborovsko komisijo za oblikovanje prečiščenega besedila ugotovitev in zaključkov zbor združenega dela imenuje Armanda KOPITARJA, delegata XXHI. konference in Nika BAMBIČA, predsednika zbora združenega dela. Prečiščeno besedilo zaključkov se objavi v naslednji številki ,J)ELEGAT-SKE TRIBUNE “. 3. Zbor združenega dela soglaša s poročilom o uveljavljanju delegatskega in skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah. 4. Zbor združenega dela sprejema poročilo o izvrševanju sklepov in stališč skupščine občine od oktobra 1982 do januarja 1983 ter pregled delegatskih vprašanj in pobud za obdobje od novembra 1982 do januarja 1983. 5. Zbor združenega dela sprejema periodični program dela zborov občinske skupščine za obdobje april - sejrtember 1983. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta je nato delegate na kratko seznanil z informacijo o sprejemanju samoupravnih sporazumov o financiranju prioritetnih nalog v krajevnih skupnostih K 8. točki KADROVSKE ZADEVE Predsednik zbora je predlagal delegatom, da vse kadrovske zadeve in sicer: — Predlog sklepa o imenovanju javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, za katerega se predlaga Franc MAZI iz Ljubljane, Zaloška c. 83, — Predlog sklepa o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani, za katerega se predlaga Alijano GALE iz Ljubljane, Ob žici 5 in — Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana komiteja za SLO in družbeno samozaščito, s katerim se razreši Iva GAJIČA, za imenovanje pa predlaga Mira PREDANIČA iz Ljubljane, Šmartno 89 obravnavajo skupaj. Uvodnih obrazložitev in razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela sprejema kadrovske zadeve v predloženih besedilih. Pred obravnavo gradiva za 12. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, ki bo 5. maja 1983, je predsednik zbora predlagal, da se te seje udeležijo naslednji delegati: — za področje gospodarstva 1. Avgust SNOJ, delegat I. konference - Saturnus 2. Valentin TOMŠIČ, delegat V. konference - Julon 3. Ciril MAJCEN, delegat DC. konference - ŽG TOZD za transport 4» Peter ZADEL, delegat IV. konference - Indos 5. Armand KOPITAR, delegat XXIII. konference - Tiskarna „Jože Moškrič*' 6. Rado AGIČ, delegat XXII. konference — Gostinsko podjetje Figovec — za prosvetno-kultumo področje 1. Janja MAROLT, delegatka XXVII. konference - Osnovna šola „Kette~Murn“ — za socialno-zdravstveno področje 1. Marinka - GARTNER, delegatka XXIX. konference -Zdravstveni dom Moste — za obrtno področje 1. Drago JAMŠEK, delegat XXXI. konference - Obrtna dejavnost Ta predlogje bil brez razprave soglasno sprejet. K 9. točki PROGRAMI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI AGROŽIVILSTVA IN PRESKRBE V LJUBLJANI Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Avgust SNOJ, delegat I. konference — Saturnus in Nina JEVŠNIK, kije delegate seznanila s stališči izvršnega sveta občinske skupščine Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša s programi in razvojnimi možnostmi agroživilstva in preskrbe v Ljubljani skupaj s pripombami iz razprave in stališči izvršnega sveta občinske skupščine. K 10. točki POROČILO SKUPŠČINE SKUPNOSTI SAMOPRISPEVKA II O URESNIČEVANJU GRADITVE OBJEKTOV PO PROGRAMU 1977-1983, POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA V LJUBLJANI, SKLEP O VALORIZACIJI NAJNIŽJIH ZNESKOV ZA OPROSTITEV PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA III Uvodno obrazložitev je podal tov. ZUPANEK, predstavnik Skupščine skupnosti samoprispevka II. Anka JOŠT-DOMA pa je delegate seznanila s stališči in pripombami izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi je sodeloval Avgust SNOJ, delegat I. konference delegacij - Saturnus in postavil tudi delegatsko vprašanje v zvezi s tem gradivom: „Kaj je bilo oziroma kaj se bo ukrenilo zoper projektantske organizacije, ki zamujajo, razen, da plačujejo penale? “ Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela soglaša s poročilom skupščine skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977-1983 skupaj s pripombami izvršnega sveta. 2. Zbor združenega dela soglaša s poročilom o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani skupaj s pripombami in stališči izvršnega sveta. 3. Zbor združenega dela na osnutek sklepa o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačila samoprispevka III nima pripomb. K 11. točki IZVAJANJE PROGRAMOV KOMUNALNIH DEJAVNOSTI V LETU 1982 Uvodne obrazložitve ni bilo. Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta. Razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša z analizo o izvajanju programov komunalnih dejavnosti v letu 1982 skupaj s stališči izvršnega sveta občinske skupščine. K 12. točki POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša s poročilom o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. K 13. točki PREDLOG DOPOLNITVE DRUŽBENEGA DOGOVORA & ŠTIPENDIJSKI POLITIKI V SR SLOVENIJI Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji - SKLEP: Zbor združenega dela podpira dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. K 14. točki PREDLOG ODLOKA O JAVNEM MESTNEM PROMETU NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša z odlokom o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin. K 15.točki OSNUTEK ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate obvestil, daje o osnutku zakona koordinacijski odbor pri OK SZDL in občinskem svetu zveze sindikatov organiziral javno razpravo in pripravil o tem tudi poročilo. V razpravi sta sodelovala: Drago JAMŠEK, delegat XXXI. konference delegacij - Obrtna dejavnost in Avgust SNOJ, delegat I. konference delegacij - Saturnus Pismene pripombe je posredovala XXVII. konferenca delegacij — Osnovna šola Kette-Murn. Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela soglaša z osnutkom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pripombami iz razprave, ki se posredujejo skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Seja zbora je sklepčna. Navzoči vabljeni Niko LUKEZ, predsednik občinske skupščine Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta NinaJEVŠNIKin Drago KASAGIČ, člana izvršnega sveta Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine Franc ŠOLAR, v. d. vodje obrata II v DO Julon Vladimir ČUGAU, v. d. vodje obrata I v DO Julon Dušan PIPUŠ, predsednik delavskega sveta DO Julon Anton KAŠE, sekretar 00 ZK v DO Julon K 2. točki PREDLOG SKLEPA O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V DO JULON Predsednik zbora je delegate seznanil s stališči občinskega komiteja ZK, občinskega sveta zveze sindikatov, občinske konference SZDL, komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, komisije za družbeno nadzorstvo, statutarno-pravne komisije, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine ter stališčem družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, ki so predlog izvršnega sveta za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva podprli. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta je nato podal kratko obrazložitev skupaj s stališči izvršnega sveta do pripomb statutarno-pravne komisije in komisije za spremljaje izvajanja zakona o združenem delu. Predsednik zbora je k razpravi najprej pozval predstavnike DO Julon, v razpravi pa so še sodelovali: Branko ERČUU, delegat XVIII. konference - Izolirka Dimitrij TEPLY, delegat XI. konference — ŽG Gradbeno podjetje Janez MOŽINA, delegat XVII. konference - SCT TOZD strojni inženiring in Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli nasledrji Seja je bila zaključena ob 20,30 uri. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DE LA ZBORA ZDRUŽENEGA DE LA Nikolaj DEMBSKV Niko BAMBIČ SKRAJŠANI ZAPISNIK 13. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubtiana Moste-Polje, kije bila dne 26. aprila 1983 s pričetkom ob 8,00 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1. Sejo je vodil Niko BAMBIČ, predsednik zbora. Delegatom je v obravnavo in sprejem predlagal naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov 2. Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Julon Dnevni red je bil brez razprave soglasno sprejet. K 1 - točki IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV Komisija, v katero so bili soglasno izvoljeni Dimitrij TEPLY, delegat XI. konference - ŽG Gradbeno Podjetje Janez MOŽINA, delegat XVI. konference - SCT TOZD Strojni inženiring in Armand KOPITAR, delegat XXIII. konference - Tiskarna »Jože Moškrič11 je ugotovila, da je od 39 delegatov zbora združenega dela navzočih 37 delegatov. Odsotna sta 2 delegata in sicer: 1 delegat XIV. konference - Intereuropa 1 delegat XVII. konference - SCT TOŽD tesarska dejavnost SKLEP: Zbor združenega dela sprejema sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil — Julon z naslednjimi dopolnitvami: za 3. alinejo V. točke se dodata dve novi alineji, ki se glasita: — dolžan zagotoviti sprotno in objektivno obveščanje delavcev - dolžan zagotoviti uskladitev samoupravnih splošnih aktov K razpravi se je nato javil Franc KOLMAN, delegat X. konference - ŽG Centralne delavnice. Delegate je seznanil z vsebino sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za železniški in luški promet za področje železniškega prometa. Po tem sporazumu so zavezanci dolžni obravnavati in se opredeliti do teh sprememb in izpolniti pristopne izjave ter jih do 16. junija 1983 poslati SIS za železniški in lušči promet SR Slovenije, Ker je le malo OZD, ki so te sporazume obravnavale, je pozval delegate, da se delegati vključijo v svojih sredinah v javno razpravo in pripomorejo, da OZD do določenega roka pošljejo pristopne izjave. Seja j e bila zaključena ob 9,15 uri. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine. SEKRETAR PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Nikolq DEMBSKV Niko BAMBIČ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK 12. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 20. aprila 1983 s pričetkom ob 17. uri po končani skupni seji skupščine občine v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubyana, Proletarska c.l. Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora je delegate obvestila, da razširja dnevni red z naslednjima točkama: - Potrditev zapisnika 11. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 30. 3. 1983 in - Kadrovske zadeve Delegati zbora krajevnih skupnosti so nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 11 seje zbora krajevnih skupnosti z dne 30. 3. 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje in uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah 5. Uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 - januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983 6. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje april — september 1983 7. Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Julon 8. Predlog dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 12. sejo zbora občin SML 9. Programi in razvojne možnosti agroživilstva in preskrbe v Ljubljani 10. Poročilo skupščine Skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977 - 1983 in poročilo o izvajanju programa ID. samoprispevka v Ljubljani ter sklep o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III 11. Izvajanje programov komunalnih dejavnosti v letu 1982 12. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 13. Predlog odloka o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin Gradivo iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije 14. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 15. Kadrovske zadeve K 1 UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov, ki so jo delegati zbora krajevnih skupnosti izvolili že na skupni seji sk >rščine občine, v sestavi: 1. Avgu:1 vOLOB, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, 2. Marinu MOČNIK, delegatka krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj 3. Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 22 delegatov. Odsotnih je 5 delegatov in sicer: 1 deleg .. rajevne skupnosti Kodeljevo 1 dele,:?! krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj 1 delegat krajevne skupnosti Zadvor in 2 delegata krajevne skupnosti Zalog. Seja zvora krajevnih skupnosti je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Gabriela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Erika RACiC-ŠIFT, sekretarka skupščine občine, Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine, Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIC, član izvršnega sveta skupščine občine, Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Lado SVETEK, predstavnik Komunalne skuposti občine Ljubljana Moste-Polje, Borut KOS, predstavnik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Mira HLADNIK, predsednik delegacije za skupščino Skupnosti samoprispevka III Julijan ŽNIDARŠIČ, predstavnik ZIL, TOZD Inženiring, Ludvik ClNČ, sekretar skupnosti samoprispevka II, Danilo JURCA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 11. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 30. MARCA 1983 Delegati so obravnavali zapisnik 11. seje zbora krajevnih skupnosti in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 11. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 30. marca 1983 nima pripomb in ga v celoti potijuje. Predsednica zbora je nato delegate opozorila na sklep glede zapisnikov, ki ga je zbor sprejel na zadnji seji. Delegati niso imeli pripomb na določila poslovnika skupščine občine glede zapisnika in sklenili, da ostanejo ta določila nespremenjena. PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce, je postavil vprašenje glede dodatnih bencinskih bonov za delegate iz oddaljenih krajev. Maijan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje, je posredoval pripombo glede prenašanja vedno več upravnih zadev v krajevni skupnosti. JOžica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova-Snebije je postavila vprašanja glede razmejitve med zemljiščem OŠ Leopolda Mačka-Boruta in sosednimi lastniki, glede možnosti izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja za postavitev ograje ob šolski parceli, in kdo je zadolžen za urejanje zelenih površin in postavitev prometnih znakov pri šolskem objektu. Prav tako je vprašala glede rešitve križišča Zadobrovška — Sneberska cesta in kakšni so zadržki, da se ne morejo postaviti prometni znaki za prepoved vožnje okrog Zajčje Dobrave. Jože VALENTINČIČ, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je posredoval predlog, da se podaljša avtobusna proga št. 5 v Štepanjsko naselje. Ivanka PRAČEK, delegatka krajevne skupnosti-Dolsko, je postavila vprašanje glede kanalizacije in dovozne ceste za novo šolo in vrtec. ' Na vprašanje sta odgovarjala Lado SVETEK, predstavnik občinske komunalne skupnosti in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. K 4 PREGLED ENOLETNEGA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V SEDANJIH DRUŽBENOEKONOMSKIH RAZMERAH Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednica zbora je delegate seznanila s spremenjenim besedilom predloga ugotovitev in zaključkov, kije nastal na osnovi razgovora s predsedniki delovnih teles občinske skupščine. O gradivu je razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje in predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje, ki sta predložila pisna stališča. S stališči izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Danilo JURCA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva je predlagal, da naj bi delegacije večkrat razpravljale z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti, kadar gre za razreševanje določenih problemov. Glede pošiljanja gradiva v delegacije je posredoval pobudo, da naj bi strokovne službe pošiljale gradivo cel mesec, nato pa bi vodja delegacije v začetku meseca določil kdaj naj bi se delegaqija sestala in obravnavala gradivo. Glede na to, da poteka v krajevnih skupnostih izobraževanje delegatov, je predlagal, da naj se to v izobraževanje zajam^ tudi upravne in strokovne delavce. Jožica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije je ugotovila, da je bilo delo na ravni občine zadovoljivo kar zadeva udejstvovanje delegacij na sejah, o razpravah in postavljenih delegatskih vprašanjih. V pregledu pa delegacija pogreša zapis problemov in težav s katerimi se srečujejo na terenu, npr. nezadovoljiva udeležba delegatov, nalaganje prevelikih odgovornosti temeljnim delegacijam v KS, premajhna aktivnost tajnikov KS kot koordinatorjev med delegacijami, itd. Prav tako pogreša prikaz realizacije delegatskih pobud in predlogov ter reševanja delegatskih vprašanj. Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste je podprl predlog, da bi delegati prejemali delegatska gradiva 21 dni pred sejo skupščine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema pregled enolejtnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje in v medzborovsko komisijo, ki bo na osnovi predlogov in stališč ter pripomb iz razprave pripravila predlog ugotovitev in zaključkov, imenuje Marjana GOSTINČARJA in Marico RIHAR. 2. Zbor krajevnih skupnosti soglaša s poročilom o uveljavljanju delegatskega in skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah. K 5 URESNIČEVANJE SKLEPOV IN STALIŠČ SKUPŠČINE OBČINE V OBDOBJU OKTOBER 1982 - JANUAR 1983 TER PREGLED DELEGATSKIH VPRAŠANJ, PREDLOGOV IN POBUD NA SEJAH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE OD NOVEMBRA 1982 DO JANUARJA 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajeVnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o uresničevanju sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982—januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine je nato delegate seznanil s potekom sprejemanja samoupravnih sporazumov o financiranju prioritetnih nalog v krajevnih skupnostih. K 6 OSNUTEK PERIODIČNEGA PROGRAMA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE APRIL - SEPTEMBER 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Ker na osnutek periodičnega programa dela ni bilo pripomb, je predsednica zbora predlagala, da se prekvalificira v predlog, s čemer so delegati soglašali. Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema periodični program dela zborov občinske skupščine za obdobje april - september 1983. K 7 PREDLOG SKLEPA O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V DO JULON Uvodno obrazložitev je podal Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, kije povedal tudi stališča izvršnega sveta do pripomb in predlogov komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in statutamo-pravne komisije. Predsednica zbora je delegate seznanila, da so gradivo že obravnavali občinski komite Zveze komunistov, občinski svet Zveze sindikatov, predsedstvo občinske konference SZDL, statutarno-pravna komisija, komisija za družbeno nadzorstvo, komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu in družbenopolitični zbor občinske skupščine, ki so podprli predlog izvršnega sveta za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Julon. - Erika RAČIČ—ŠIFT, sekretarka skupščine občine je delegate seznanila, da zbor združenega dela predlog sklepa ni sprejel. Nato je Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana podprl sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Julon. Predsednica zbora je nato pozvala k razpravi predstavnike DO Julon, ki pa se seje niso udeležili. V razpravi sta sodelovala: Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste in Drago ILIČ, delegat krajevne skupnosti Polje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugo tekstil - Julon z naslednjimi dopolnitvami: Za 3. alineo V. točke se dodata dve novi alinei, ki se glasita: - dolžan zagotoviti sprotno in objektivno obveščanje delavcev — dolžan zagotoviti uskladitev samoupravnih splošnih aktov. K 8 PREDLOG DOPOLNITVE DRUŽBENEGA DOGOVORA O ŠTIPENDIJSKI POLITIKI V SLOVENIJI Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 12. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Ddegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli nasledili SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira za 12. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Avgusta GOLOBA, delegata krajevne skupnosti Nove Fužine, Jožico VRECL, delegatko krajevne skupnosti Zadobrova— Snebeije, Iztoka TORKARJA, delegata krajevne skupnosti Selo, Karta KOPRIVCA, delegata krajevne skupnosti Zelena jama, Vido BOGATAJ, delegatko krajevne deupnosti Novo Polje in Matijo VULETIČA, delegata krajevne skupnosti Moste’. V razpravi je Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo predlagal, da naj bi bila obveza, da se udeležiš seje mestne skupščine dvakrat letno, o tem pa naj bi se vodil seznam. Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine je dal v premislek predlog, da naj bi se že predhodno predvidele krajevne skupnosti iz katerih se bodo delegirali delegati za sejo mestne skupščine. PROGRAMI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI AGROŽIV1LSTVA IN PRESKRBE V LJUBLJANI Uvodoma je predsednica zbora delegate seznanila s stališči izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Danilo JURCA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, Pavla ZUPANČIČ, delegatka krajevne skupnosti Lipoglav, kije postavila vprašanje zakaj ima kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje naj nižjo prispevno stopnjo, Janko UROŠ, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago ILIČ, delegat krajevne skupnosti Polje in Ernest ZEBEC, delegat krajevne dcupnosti Besnica. Po končani razpravi so delegati zbora kr^evnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s programi in razvojnimi možnostmi agroživilstva in preskrbe v Ljubljani skupaj s stališči izvršnega sveta skupščine občine in pripombami iz razprave. K 10 POROČILO SKUPŠČINE SKUPNOSTI SAMOPRISPEVKA II O URESNIČEVANJU GRADITVE OBJEKTOV PO PROGRAMU 1977-1983 IN POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA V LJUBLJANI TER SKLEP O VALORIZACIJI NAJNIŽJIH ZNESKOV ZA OPROSTITEV PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA III Uvodoma je Breda JAMA—CVETKO delegate seznanila s stališči izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Avgust GOLOB, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, Julijan ŽNIDARŠIČ, predstavnik ZIL, TOZD Inženiring, Mira HLADNIK, vodja konference delegacij občine Ljubljana Moste-Polje v skupščini Skupnosti samoprispevka III, ki je povedala stališče konference delegacij, Matjja VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Danilo JURCA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, ki je predlagal, da skupnost samoprispevka II naredi vse, da se razrešijo imovinsko pravna razmaja. Podalje tudi pobudo, da bi se skupnost samoprispevka III pojavljala kot nosilec investicije izgradnje dodatnih prostorov iz istega področja, vendar izven odloka o samoprispevku. Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine je odgovorila na vprašanje delegacije krajevne skupnosti Dolsko glede šole in vrtca v Dolskem; Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, ki je posredoval pripombo glede rokov; Ludvik CINČ, sekretar skupnosti samoprispevka II, Jožica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije,. ki je posredovala pripombe na poročilo skupščine Skupnosti samoprispevka 11 in opozorila na napake pri izgradnji osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji . SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo skupščine Skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977/1983 skupaj s pripombami izvršnega sveta skupščine občine in pripombami iz razprave. 2. Delegacije krajevnih skupnosti bodo prejele posnetek stanja izgradnje objektov samoprispevka II. 3. Zbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo o izvajanju programa III samoprispevka v Ljubljani skupaj s pripombami in stališči izvršnega sveta skupščine občine. 4. Zbor krajevnih skupnosti podpira stališča in predloge delegacije občine Ljubljana Moste-Polje v Skupščini skupnosti samoprispevka HI. 5. Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb k sklepu o valorizaciji najnižjih zneskov za oprostitev plačevanja samoprispevka III. K 11 IZVAJANJE PROGRAMOV KOMUNALNIH DEJAVNOSTI V LETU 1982 Uvodne obrazložitve ni bilo. Lado SVETEK, predstavnik Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje je delegate seznanil s stališči in pripombami komunalne skupnosti, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine pa s pripombami in stališči izvršnega sveta. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s pripombami Komunalne skupnosti občine in izvršnega sveta skupščine občine na izvajanje programov komunalnih dejavnosti v letu 1982. K 12 POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednica zbora je delegate seznanila s stališčem izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s poročilom o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin skupaj s stališčem izvršnega sveta skupščine občine. K 13 PREDLOG ODLOKA O JAVNEM MESTNEM PROMETU NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša, s predlogom odloka o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin. GRADIVO IZ PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE K 14 OSNUTEK ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Uvodne obrazložitve ni bilo. Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine je delegate obvestila, daje o osnutku zakona koordinacijski odbor pri OK SZDL in občinskem svetu zveze sindikatov organiziral javno razpravo in pripravil o tem poročilo. V razpravi so sodelovali: Beno KUŠAR, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Avgust GOLOB, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, Danilo JURCA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, Velimir MITIČ, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder— Tomaž in Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s pripombami iz razprave na osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se posredujejo skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije. K 15 KADROVSKE ZADEVE Predsednica zbora, - delegatom predlagala, da se vse kadrovske zadeve in sicer: - Predlog sklepa o imenovanju javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani - Predlog sklepa o izvolitvi sodnika temeljnega sodišča v , Ljubljani in - Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana komiteja za SLO in družbeno samozaščito obravnavajo skupaj. Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje imenuje Franca MAZUA iz Ljubljane, Zaloška c. 83 za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli Alijano GALE iz Ljubljane, Ob žici S za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani. 3. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razrešuje Iva GAJIČA članstva v komiteju za SLO in družbeno samozaščito in za novega člana komiteja za SLO in družbeno samozaščito imenuje Mira PREDANIČA iz Ljubljan-e, Šmartno 89. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 20,00 uri zaključila 12. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARIČ PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKRAJŠANI ZAPISNIK 12. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 20. aprila 1983 po skupni seji zborov občinske skupščine v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je delegatom predlagal razširitev dnevnega reda in sicer, da se na dnevni red uvrstita še naslednji točki: - predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil - Julon in — kadrovske zadeve Po takem sklepu so delegati soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil - Julon 3. Potrditev zapisnika 11. seje družbenopolitičnega zbora z dne 30. 3. 1983 4. Predlogi in vprašanja delegatov 5. Pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema občine Ljubljana Moste-Polje in uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah 6. Uresničevanje sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 - januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983. 7. Osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje apni - september 1983 8. Predlog dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 9. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin 10. Poročilo skupščine samoprispevka II 6 uresničevanju graditve objektov ter poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani 11. Osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 12. Kadrovske zadeve K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila: od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov. Odsotnost so opravičili: Nevenka AHČAN, Viktor AUER, Ivan BAZNIK, Miroslav GORIČAN, Pavel JERIHA, Vinko VOLK in Andreja ŽUŽEK. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine, Marjana BERKOPEC, predstavnica ZIL TOZD Inženiring, Anka JOŠT—DOMA, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Prisotni pri posameznih točkah: Erika RAČIČ—ŠIFT, sekretar občinske skupščine, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta občinske skupščine, Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta občinske skupščine, Ludvik ČINČ, sekretar skupnosti samoprispevka II. K 2 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil - Julon ni bilo. Predsednik družbenopolitičnega zbora je delegate obvestil, da so predlog začasnih ukrepov že obravnavali: predsedstvi OS ZSS in OK ZKS, svet za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose pri OK SZDL, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ljubljani, skupščinski komisiji za družbeno nadzorstvo in za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ter statumo-pravna komisija. Predsednik je nato delegate seznanil s stališči Občinskega sveta ZSS, Stane MEUO pa s stališči predsedstva OK ZKS. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednje STAUŠČE: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira predlog izvršnega sveta občinske skupščine o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Jugotekstil - Julon. K 3 Delegati so obravnavali zapisnik 11. seje družbenopolitičnega zbora z dne 30. marca 1983, nanj niso imeli pripomb in so ga v celoti potrdili. K 4 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. KS Uvodne obrazložitve pregleda enoletnega delovanja delegatskega sistema občine Ljubljana Moste-Polje in uveljavljanje delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah ni bilo. Delegate so obvestili o: - stališčih izvršnega sveta občinske skupščine Drago KASAGIČ, - predlogu dodatnih ugotovitev in zaključkov Stane BREZOVAR, — stališčih predsedstva OS ZSS Stane BERČAN, — stališčih predsedstva OK SZDL Slavka KERŽAN. V razpravi so sodelovali: Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine. Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, Stane MEUO, Slavka KERŽAN, Franjo VINKO in Janez JANČAR. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP. 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema pregled enoletnega delovanja delegatskega sistema občine Ljubljana Moste-Polje s predlaganimi ugotovitvami in zaključki. V dodatnih ugotovitvah in zaključkih se naj besedilo 3. točke smiselno opredeli, da si je potrebno prizadevati, da bi delegati prejemali gradivo 21 dni pred sejo. O najprimernejšem roku posredovanja gradiv delegatom je potrebno spregovoriti jeseni ob spreminjanju in dopolnjevanju poslovnika občinske skupščine. Takrat se naj tudi opredeli do samostojne predlagateljske funkcije upravnih organov. Ostale dodatne ugotovitve in zaključke, družbenopolitični zbor sprejema. V medzborovsko komisijo za izdelavo prečiščenega besedila ugotovitev in zaključitev se imenujeta Franjo VINKO in Janez JANČAR. 2. Družbenopolitični zbor na poročilo o uveljavljanju delegatskega skupščinskega sistema v sedanjih družbenoekonomskih razmerah nima pripomb. K 6 Uvodne obrazložitve uresničevanja sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 — januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983 ni bilo. V razpravi je sodeloval Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na informacijo o uresničevanju sklepov in stališč skupščine občine v obdobju oktober 1982 — januar 1983 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od novembra 1982 do januarja 1983 nima pripomb in ju sprejema v predloženih besedilih. K 7 Uvodne obrazložitve osnutka periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje april - september 1983 ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Slavka KERŽAN in Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje april — september 1983 nima pripomb, ga prekvalificira v predlog in sprejema v predloženem besedilu. Družbenopolitični zbor predlaga komisiji za program dela občinske skupščine, da naj preveri datume sklicev sej občinske skupščine, da ne bi prišlo do podvajanja s sejami mestne in republiške skupščine. K 8 Uvodne obrazložitve predloga dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta občinske skupščine in Janez JANČAR. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dopolnitve družbenega dogovora o štipendijski poli tiri v SR Sloveniji v predloženem besedilu. K 9 Uvodne obrazložitve porbčila o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ni bilo. V razpravi je sodeloval Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin nima pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu. K 10 Uvodno je poročilo skupnosti samoprispevka 11 o uresni čevanju graditve objektov po programu 1977-1983 obrazložil Ludvik ČINČ, sekretar skupnosti samoprispevka II. Nato je Anka JOŠT-DOMA, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbene dejavnosti, delegate seznanila s stališči izvršnega sveta občinske skupščine. V razpravi so sodelovali: Ludvik ČINČ, sekretar skupnosti samoprispevka II, Slavko KERŽAN in Franjo VINKO. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977—1983 z ugotovitvami in stališči izvršnega sveta občinske skupščine. 2. Izvleček značilnih podatkov za posamezne objekte v občini se naj objavi v naslednji DELEGATSKI TRIBUNI kot informacija delegatom. Uvodne obrazložitve poročila o izvajanju programa II samoprispevka v Ljubljani ni bilo. V razpravi so sodelovali: Anka JOŠT-DOMA, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbene dejavnosti, Marjana BERKOPEC, predstavnica ZIL TOZD Inženiring, Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine, Staša REJC, Stane MEUO in Slavka KERŽAN. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o izvajanju programa IH. samoprispevka v Ljubljani in podpira stališča izvršnega sveta občinske skupščine. K 11 Uvodno je osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obrazložil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora, in delegate seznanil s poročilom o poteku javne razprave o osnutku zakona. V razpravi so sodelovali: Stane MEUO, Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine, Anton KOCJANČIČ, Bogdana REJC in Janez JANČAR. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema oceno in poročilo o poteku javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poročilo s pripombami iz javne razprave se naj preko skupin delegatov za delegiranje delegatov posreduje v zbora Skupščine SR Slovenije oziroma predlagatelju. K 12 KADROVSKE ZADEVE Uvodno je predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana komiteja za SLO in DS obrazložil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. V razpravi je sodeloval Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V komiteju za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito občine Ljubljana Moste-Polje se razreši Ivo GAJIČ in namesto njega imenuje Miro PREDANIČ. Uvodno je predlog sklepa o imenovanju javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani obrazložil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. V razpravije sodelovala Staša REJC. Pokončani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje Franc MAZI iz Ljubljane, Zaloška 83. Uvodno je predlog sklepa o izvolitvi sodnika Temelj neg sodišča v Ljubljani obrazložil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za sodnico Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli Alijana GALE iz Ljubljane, Ob žid 5. Ob obravnavanju kadrovskih zadev so delegati opozorili, da predlaganih kadrovskih zadev ni predhodno obravnavala skupščinska komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, Z N Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje smo dne 20. aprila 1983 na ločenih sejah razpravljali o Pregledu enoletnega delovanja delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje. Na osnovi gradiva, uvodne besede, stališč in sklepov predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, predsedstva občinske konference SZDL, izvršnega sveta in razprave delegatov smo sprejeli naslednje UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE X_____________________________________________________ 1. V enoletnem mandatnem obdobju je občinska skupščina že obravnavala nekatera pomembna, pereča gospodarska in družbenoekonomska vprašanja, kot tudi odprta vprašanja nadaljnjega razvoja občine, zlasti planske dokumente, še posebej pri tem pa vlogo oziroma politiko vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulture, zaposlovanja ipd. Pri tem so sodelovale samoupravne interesne skvpnosti z obravnavanih področij dela kot četrti zbor. V pripravah na skupne seje se je sodelovanje delegacij za skupščine SIS z delegacijami zborov občinske skupščine izkazalo kot pozitivno. Pokazalo pa se je, da vse delegacije nimajo enako dobrih pogojev za delo. Kljub večkratnim opozorilom in dogovorom gradiv za seje skupščin SIS še vedno ne prejemajo vsi delegati SIS, temveč v glavnem le vodje delegacij in konferenc delegacij, še posebej v združenem delu. Zato je nujno čimprej izenačiti pogoje za delo delegatov SIS z delegati za zbore občinske skupščine. Praksa sklicevanja ločenih sej zborov se je izkazala za uspešno, ker se je tako lažje izrazil avtentični interes delegatov posameznega zbora. Še bolj kot do sedaj si je potrebno prizadevati za aktualiziranje dnevnih redov, torej d delegati obravnavajo, se odločajo, sporazumevajo in dogovarjajo za razreševanje planskih ih aktualnih perečih problemov. Za uresničitev tega je potrebno še večjo pozornost posvetiti programiranju dela občinske skupščine, ki mora kot doslej na občinskem nivoju frontno sestavljati in usklajevati program dela. Tak način programiranja je potrebno postopno uveljavljati tudi v temeljnih delegacijah, tako da bodo družbenopolitične organizacije tudi v temeljnih delegacijah prek svojih programov dela vključile in prispevale k učinkovitejšemu delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, kot tudi skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti. V prihodnje je potrebno bolje vsklajevati tudi delo skupščinskih delovnih teles občine, mesta in republike. Nosilec: programska komisija občinske skupščine v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Rok: stalna naloga, zlasti pri oblikovanju letnega in periodičnih programov dela skupščinskih zborov. 2. Zagotoviti je potrebno, da bodo temeljne delegacije dobile enakovredno mesto s samoupravnimi organi, še posebej v združenem delu. Delu temeljnih delegacij morajo v svoji temeljni sredini posvetiti več pozornosti družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ter si skupaj z delegati prizadevati, da bo proces odločanja tekel preko delegatskega sistema in ne mimo ali prek sistema, kajti občutek odtujenosti delegatov iz procesa odločanja pri delegatih ustvarja pasivnost in občutek nemoči, češ saj je že vse v naprej in mimo nas odločeno. Pri oceni dela je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 19. uri zaključil 12. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA ZBORA Stane BREZOVAR Franjo VINKO poslovodnih' organov je potrebno posebno- pozornost posvetiti odnosu do delegatskega sistema. Nosilec: družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih skupaj z delegacijami in samoupravnimi organi. Rok: stalna naloga. 3. Obveščenost delegatov preko Delegatske tribune in Naše skupnosti, kljub napredku, še vedno ni v celoti zadovoljiva. Predlagatelji naj pripravijo krajša, bolj jedrnata, bolj razumljiva gradiva opremljena s predlogi sklepov in zaključkov, kakor tudi z variantnimi rešitvami in roki izvedbe ter opremljena s povzetki. V zvezi s pravočasnostjo priprave gradiv je prisoten problem predhodne obravnave gradiv s strani delovnih teles skupščine oziroma občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugih. Zato je potrebno zagotoviti, da bodo delegati prejeli delegatska gradiva 21‘dni pred sejo skupščine oziroma njenega zbora. V poslovniku skupščine je potrebno dopolniti tudi določilo, kjer bi se opredelilo, kdo in v kakšnih primerih je pristojen za presojo ustreznosti gradiva. Ob tem sije potrebno prizadevati, da bi bila predlagateljska funkcija gradiva usmerjena tudi na upravne organe, zlasti tistim, ki so po zakonih neposredno odgovorni skupščini za stanje na svojem področju in ne samo preko izvršnega sveta, ker bomo s tem okrepili tudi njihovo samostojnost in odgovornost. Nosilec: predlagatelji gradiv v sodelovanju s predsednikom skupščine in predsedniki zborov ter uredniškim odborom Delegatske tribune. Rok: stalna naloga. 4. Glede na to, da občinska skupščina ne obravnava samo vprašanj, za katera je pristojna občinska skupščina, temveč tudi vsa vprašanja, ki zadevajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov, o katerih pa se delegati sporazumevajo in dogovarjajo v skupščini mesta, kakor tudi poglavitna, sistemska, vprašanja, ki odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih dela delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, kar pa je v pristojnosti skupščine SRS in SFRJ, je toliko bolj pomembna selektivnost pri oblikovanju dnevnih redov sej ^rorov skupščine, ki so še vedno preobširni. Zasedanja zborov so zato večkrat predolga. Delegati se bomo zavzemali, da zasedanj skupščin ne bomo preobremenjevali z vprašanji, o katerih bi morali razpravljati in samostojno odločati delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, zlasti pa komunalnih dejavnosti. Delegati se bomo zavzemati za tak način dela skupščinskih organov, da bomo že pred zasedanji zborov skupščine vsklajevati pripombe, predloge in stališča delegacij, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacih in o tem predhodno obveščali delegacije, tako da bo delo na zborih potekalo bolj racionalno. Uvodne obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti bolj jedrnate in krajše. V njih ne kaže ponavljati tistega, kar je že zapisano v obrazložitvah v Delegatski tribuni. Nosilec: predsednik skupščine in predsedniki zborov v sodelovanju s programsko komisijo in predlagatelji gradiv. Rok: stalna naloga, zlasti ob oblikovanju letnega in trimesečnih programov dela zborov. 5. Dosedanje redno spremljanje izvajanja sprejetih sklepov in stališč zborov občinske skupščine je znatno prispevalo h kvaliteti dela delegacij in delegatskega sistema iA seveda tudi k delu skupščine. Izvršni svet naj tudi v prihodnje redno spremlja in analizira uresničevanje sklepov in stališč skupščinskih zborov in o tem, kot doslej, redno vsake tri mesece obvešča delegate o izvrševanju njihovih odločitev. O tem bi se morali prav tako dogovaijati v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij. Tako bo bolj zaživelo povratno informiranje delegatov, kije praviloma šibko, še posebej na relaciji od zbora do temeljne delegacije, preko konferenc delegacij. » Nosilec: v občini izvršni svet in upravni organi, v temeljnih samoupravnih skupnostih in konferencah delegacij pa vodje delegacij. Rok: stalna naloga, zlasti pri trimesečnem poročanju na skupščinskih zborih. 6. Vključevanje izvršnega sveta občinske skupščine in občinskih upravnih organov ter večine strokovnih služb temeljnih oziroma organizacij združenega dela, manj pa v krajevnih skupnostih, v delo delegatov, je bilo v obravnavanem obdobju dobro. Tako ni bilo pomembnejše zadeve z dnevnih redov do katere se izvršni svet občinske skupščine ali pa strokovne službe •temeljnih oziroma organizacij združenega dela ne bi opredeljevali. Še bolj pa bo potrebno nuditi strokovno pomoč delegatom in skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbora skupščine SRS, kjer bomo morali delegati še naprej vztrajati pri večji racionalizaciji dela zborov skupščine SRS, zlasti kar zadeva preobširnosti gradiva, ki ga delegati večkrat ne prejemamo pravočasno, dobršen del pa celo na samem zasedanju. Nosilec: predsednik skupščine in predsedniki zborov, izvršni svet občinske skupščine ter občinski upravni organi in strokovne službe. Rok: stalna naloga. 7. V delo zborov se doslej niso zadovoljivo vključevala vsa skupščinska delovna telesa. Pri nekaterih se že pojavlja vprašanje "sklepčnosti. Zlasti te bo potrebno kadrovsko izpopolniti, tako da bodo kos svojim pomembnim in včasih zelo obsežnim nalogam. Pri kadrovski okrepitvi delovnih teles občinske skupščine je potrebno posvetiti vso pozornost strukturi delegatov, ki bodo kos svojim nalogam ter pri tem upoštevati, da se le-ti razbremenijo odvečnih funkcij ne pa jim nalagati vedno novih funkcij in obveznosti. Nosilec: predsednik skupščine in predsedniki zborov ter delovnih teles, OK SZDL, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, sekretarji zborov in sekretar skupščine občine. Rok: september 1983. 8. Izvršni svet, upravni organi in odbori, kot tudi druga skupščinska telesa, bi morali pri svojem delu vključevati v večji meri znanstveno raziskovalne organizacije in strokovne službe OZD, zlasti pri obravnavi vprašanj s področja pristojnosti občine, mesta in republike. Nosilec: izvršni svet, upravni organi in strokovne službe, delovna telesa, predsedniki zborov. Rok: stalna naloga. 9. Tudi zato. ker se družbenopolitični zbor večkrat ukvarja s vprašanjem nesklepčnosti iz objektivnih razlogov, bo potrebno ponovno obnoviti vprašanje zamenljivosti delegatov v tem zboru. Nosilec: predsednik skupščine in predsedniki zborov, OK Rok: stalna naloga. ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Na 11. seji zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je I. konferenca delegacij - Saturnus postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Kakšne koristi prinaša prehod na letni čas in komu? “ Republiški komite za delo je pripravil naslednji odgovor: Prehod r.a letno računanje časa je uveden z zveznim zakonom o računanju časa (Ur. 1. SFRJ, št. 69/82). Iz obrazložitve k temu zakonu izhaja, da se s tem zagotavljajo uskladitve v prometu, turizmu in podobnih dejavnostih z drugimi državami Evrope, ki se prav zaradi potrebe usklajevanja prometa vsako leto posebej dogovarjajo o dnevu in trenjutku prehoda na letno oziroma vračanja na normalno računarje časa. Na 11. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 30. marca 1983 je Silvo DRČAR, delegat krajevne skupnosti Dolsko postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Postavljam vprašanje v zvezi z najemnimi pogodbami, kijih imajo sklenjene krnele z Agroemono in KZ Dobrunje. Pogodbe so sklenjene na 10 let. V eni točki pogodbe je zapisano, da če je odvzem zemlje v korist širših družbenih interesov, da se pogodba v času enega leta prekine. Na ta način sklenjene pogodbe kmetom ne omogočajo soicalne varnosti, še manj pa njihovim potencialnim naslednikom.4* Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je pripravil naslednji odgovor: TZO Dobrunje je v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79) pooblaščena, da daje v zakup družbena zemljišča na katerih ni možno organizirati družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo kmetom kooperantom. Zakupna pogodba je veljavna samo v pismeni obliki. Pri zakupnih pogodbah, ki jih je sklepala TZO Dobrunje s kmeti kooperanti je klavzula, da se pogodba z enoletnim odpovednim rokom prekine samo na zemljiščih, ki s prostorskim planom niso trajno opredeljena za kmetijsko proizvodnjo (gradbena zemljišča ali rezervati za gradnjo). Ta klavzula v pogodbi je v skladu s 43. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se glasi: 1. »Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. 2. Zakupna pogodba preneha tudi če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče.44 Zakupna pogodba na takem zemljišču ne preneha samo s tem, da je kmetijsko zemljišče z dolgoročnim prostorskim planom namenjeno, za zidavo, ampak šele takrat, ko se na tem zemljišču začne graditi. Zakupne pogodbe s klavzulo o možni prekinitvi pogodbe je TZO Dobrunje sklepala samo na zemljiščih v industrijski coni na bivšem letališču in v špici me; Ijubljanico in Savo v rezervatu za avtodrom. V zakupnih pogodbah na ostalih kmetijskih zemljiščih, ki so po prostorskem planu trajno namerjena za kmetijsko proizvodnjo klavzule.o prenehanju pogodbe radi spremembe namembnosti ni, ker je nepotrebna. Zakupna pogodba se podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če najmanj v šestmesečnem ali v daljšem dogovorjenem odpovednem roku nobena pogodbena stranka pismeno ne odpove pogodbe. Odpoved zakupne pogodbe mora biti podana v pismeni obliki, sicer nima pravnega učinka. Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik: - ne rabi zemljišča kot dober gospodar in v skladu z občinskim družbenim planom, - obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo, - daje zakupno zemljišče v podzakup. Če bi bila zaradi dogodkov, kijih ob času sklepanja zakupne pogodbe ni bilo mogoče pričakovati izpolnitev obveznosti za eno od strank očitno pretežka ali bi ji povzročila preveliko izgubo lahko prizadeta Stranka zahteva, da se pogodba spremeni ali razveljavi. Pri presoji ali je zahteva za spremembo ali razveljavljanje zakupne pogodbe utemeljena je treba upoštevati koristi obeh strank kakor na primer onemogočanje prostorsko ureditvenih operacij ter bolezen, onemoglost ali drugačno delovno nezmožnost zakupnika. Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča. Doba zakupa ne sme biti krajša kot: - 25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišča - 15 let, če naj rabi i zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev - 10 let, če naj rabi zemljišče v druge namene. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zastopa interese kmetov in priporoča obema pogodbenima strankama kar najdaljši rok trajanja zakupne pogodbe. S tem bodo kmetom omogočena vlaganja v izboljšavo zemljišč in vlaganja v ostale investicije za povečanje proizvodnje na kmetijah kmetov -kooperantov. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj DELEGATSKE INFORMACIJE Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 53. seji 19. aprila 1983 obravnaval: — Poročilo skupščine skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977-1983 — Poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani Sprejel j e naslednja STALIŠČA Poročilo skupščine skupnosti samoprispevka II o uresničevanju graditve objektov po programu 1977—1983 — Izvršni svet ocenjuje, da je bila realizacija samoprispevka II odgovorna naloga, zato je potrebno izreči vse priznanje Skupnosti samoprispevka II in njenim strokovnim organom ter posameznikom, ki so se kot volonterji osebno angažirali. — Izvršni svet ugotavlja, da so bili v roku, opredeljenem z odlokom, zgrajeni vsi objekti razen treh WE, za katere pa bo prevzela odgovornost izgradnje Skupnost samoprispevka III. V naši občini je to WE Hrušica, ki še je pričela graditi marca 1983 in bo po sprejetem terminskem planu zgrajena maja 1984. — Izvršni svet ocenjuje, da je poročilo preobširno, obenem pa ne vsebuje ocene kvalitete del projektantov, izvajalcev in inženiringa oziroma nadzorne službe; aktivnosti, ukrepov in postopkov, ki so bili sproženi za odpravo ugotovljenih odstopanj glede na sklenjene pogodbe in kako seje ukrepalo za odpravo pomanjkljivosti po superkolavdaciji objektov. Izvršni svet je predhodno pridobil ocene in stališča uporabnikov objektov, zgrajenih iz sredstev II. samoprispevka, in Operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Skupne ugotovitve so naslednje: — premalo pozornosti je bilo dano funkcionalnosti objektov (strehe, toplotna izoliranost, ogrevanje, vzdrževanje), — v zvezi z vzdrževanjem objektov ni dorečena razmejitev dela med uporabniki in nadzorno službo, tako, da se velikokrat neupravičeno prelaga odgovornost — premalo so bila upoštevana mnenja, stališča in pripombe gradbenih odborov, ki so aktivno spremljali ves potek gradnje objektov iz programa II. samoprispevka, čepra se po mnenju strokovne službe v vseh primerih v celoti res niso mogla upoštevati, ker bi na podlagi njihovih zahtev prišlo do večjih prekoračitev finančnih zmožnosti ali do prekoračitev terminskih planov. Navajamo izvleček značilnih podatkov posameznih objektov. Potek gradnje in stanje teh objektov smo obravnavali skupaj z uporabniki in nadzorno službo. Pri posameznem objektu so navedena sredstva po odloku in končna vrednost objekta. Razliko predstavljajo prispevki samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti. I. VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE 1. in 2. WE Novo Polje in WE Snebeije Sredstva samoprispevka po Odloku: 14,268.000 Vrednost obeh objektov: 24.632.000 Po Odloku previden pričetek gradnje: 1977 Leto dograditve: 1979 in 1980 Izvajalec: GIP Megrad Superkolavdacija obeh objektov je bila že opravljena. Pomanjkljivosti so bile odpravljene sprotno, razen problemov v zvezi z ravno streho, ki jo je težko vzdrževati. Takšen tip $trehe je po izkušnjah uporabnika neprimeren, čeprav je izvedena po potrjenem projektu. Zaklonišče je neuporabno, ker so vrata zavaljena. VVE Snebeije je bila zgrajena z zamudo, ki je nastala tudi zaradi izvajalca - Marlesa. Gradnja je bila draga, dela pa opravljena površno. Še vedno so problemi v zvezi z ventilacijo v kuhinji. V zaklonišče, kije izven objekta, zamaka. Predstavnik LIZ-Inženiringa, ki je opravljal nadzor, je zagotovil, da bodo napake in pomanjkljivosti, ki so prisotne, odpravljene v poletnih mesecih. 3. VVE Nove Jarše Sredstva samoprispevka po Odloku: 16.000.000 Vrednost objekte: 17,500.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1981 Leto dograditve: 1980 Izvajalec: GIP Obnova Superkolavdacija objekta je bila že opravljena. Pomanjkljivosti v zvezi s telefonom, zamakanjem strehe je izvajalec že odpravil. Nekaj opreme je neustrezno in kvaliteta je zelo slaba. Še vedno pa je problem zaostajanja vode na igrišču. Predstavnik LIZ-Inženiring, kije opravljal nadzor je zagotovil, da bo odvodnjavanie urejeno v poletnih mesecih. 4. VVE Štepanjsko naselje Sredstva samoprispevka po Odloku: 10,713.000 Vrednost objekte: 15,509.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1980 Leto dograditve: 1980 Izvajalec: GIP Megrad Superkolavdacija objekta je bila že opravljena. Gradnja je potekala brez :problemov. Uporabniku objekta predstavlja problem prezračevanja v igralnicah, saj so pri oknih zunanja stekla fiksirana in jih ni možno odpirati. Ker so bila dela opravljena po projektu in ima objekt izdano uporabno dovoljenje, bo moral uporabnik iz lastnih sredstev zamenjati okna, da bo zagotovil funkcionalnost. Izvajalec je že preurejal kanalizacijo v pralnici, vendar je še vedno problematična. Objekt pa še vedno nimajavljalca požara. Predstavnik LIZ-Inženiringa, ki je opravljal nadzor, je zagotovil, da bodo pomanjkljivosti in napake v zvezi s kanalizacijo odpravljene in objekt opremljen z javljalcem požara. 5. VVE Vevče Sredstva samoprispevka po Odloku: 5,900.000 Vrednost objekta: 15,269.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1981 Leto dograditve: 1981 Izvajalec: SGP Hrastnik Izredno dobro je bilo sodelovanje z gradbenim odborom, LIZ-Inženiringom kot nadzornim organom, izvajalcem in bodočim uporabnikom vrtca. Posebnih problemov uporabnik nima, iz dosedanjih izkušenj pa ugotavlja,daje ravnastreha,Čeprav izvedena po projektu, problematična. Ugotavlja tudi, da velika okna, ki slabo tesnijo, pomenijo poleg določenih prednosti tudi večjo porabo kuijave. 6. WO Zalog Sredstva samoprispevka po Odloku: 5,900.000 Vrednost objekta: 13,716.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1979 Leto dograditve: 1981 Izvajalec: SGP Graditelj Kamnik Superkolavdacija objekta je bila že opravljena Izvajalec je pomanjkljivosti sprpti odpravljal. Problem je le s streho in njeno izolacijo, ki je sicer izvedena po projektu. Uporabnik bo na podlagi strokovnega mnenja iz lastnih sredstev dodatno izoliral streho in s tem zmanjšal izredno visoke stroške za ogrevanje. II. OSNOVNE ŠOLE 7. OŠ Zalog - prizidek Sredstva samoprispevka po Odloku: 8,300.000 Vrednost objekta: 9,335.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1977 Leto dograditve: 1978 Izvajalec: GIP Obnova Superkolavdacija objekta je bila že opravljena. Gradnja je potekala brez problemov, izvajalec pa je vse pomanjkljivosti sprotno odpravljal in so bile že pred iztekom garancijske dobe odpravljene, tako da uporabnik nima nobenih pripomb. 8. OŠ Nove Jarše Sredstva samoprispevka po Odloku: 40,544.000 Vrednost objekte: 57,390.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1978 Leto dograditve: 1980 Izvajalec: GIP Obnova Uporabniku je uspelo doseči s pomočjo angažiranosti LIZ-Inženiringa kot nadzornega organa, da je izvajalec napake odpravil. Problem predstavljajo temni hodniki v traktih, zvočna prevodnost v nekaterih prostorih in akustika v jedilnici ter hrupnost v telovadnici. Zelenice so skromno zasajene z drevesi, na peščenih igriščih pa je problem zaostajanja vode. Predstavnik LJZ—Inženiringa je zagotovi' da bo odvodnjavanje urejeno. 9. OŠ Novo Polje — prizidek Sredstva samoprispevka po Odloku: 8,300.000 Vrednost objekta: 15,484.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1981 Leto dograditve: 1980 Izvajalec: SGP Hrastnik Superkolavdacija objekta j e bila že opražena. Vse od pričetka uporabe objekta ima uporabnik probleme z zamakanjem strehe in njeno toplotno izolacijo ter ogrevanjem. Uporabnik je v letu 1982 obnovil z lastnimi sredstvi električno instalacijo. Organiziranih je bilo več sestankov z izvajalcem, LIZ-Inženiringom kot nadzornim organom in predstavniki Skupnosti samoprispevka II, na osnovi katerih so bile dogovoijene in izvedene ponovne meritve temperature, pregled izolacije strehe in dodatno prekritje jeklenih nosilcev in rež s tervolom. Izvršen je bil tudi pregled ogrevalnega sistema. Vse pomanjkljivosti, ugotovljene na superkolavdaciji objekta, ki jy bila 13. aprila 1983 bodo odpravljene do priče tiča novega šolskega leta. 10. OŠ in WO Dolsko Sredstva samoprispevka po Odloku: 13,608.000 Vrednost objekta: 32,443.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1979 Leto dograditve: 1981 Izvajalec: Zidar Kočevje Objekt je bil zgrajen z enoletno zamudo. Izvajalec je nekatere pomanjkljivosti že odpravil. Problem predstavlja kanalizacija, saj je začasno urejeno z greznico, ki jo je potrebno prazniti, kar predstavlja za oba uporabnika objekta občutne stroške. V zgornjih učilnicah in v telovadnici so nizke temperature. Telefon je priključen zračno, dovozna cesta ni asfaltirana, na zemljišču pa niso postavljeni mejniki. • Problematika v zvezi s kanalizacijo bo odpravljena s priključitvijo na javni kanal, zato naj se njegova realizacija uvrsti med prioritete. Napake in pomanjkljivosti na objektu pa bodo komisijsko ugotovljene in odpravljene do pričetka novega šolskega leta. 11. OŠ Štepanjsko naselje Sredstva samoprispevka po Odloku: 44,544.000 Vrednost objekta: 88,486.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1981 Leto dograditve: 1982 Izvajalec: SGP Graditelj Kamnik Izvajalec še ni odpravil vseh pomanjkljivosti in napak, najbolj moteče pa se reže pri oknih in vratih, odstopanje ploščic s sten ter neurejen odtok vode v kuhinji. Intervencijska pot se ugreza, poti in prostor pred šolo pa imajo nizek nivo in voda ne odteka. Zaključki pod streho niso primerni in jih bo uporabnik zaprl v mrežo. Predstavnik LIZ-Inženiringa, ki je opravljal nadzor, ie zagotovil, da bodo pomanjkljivosti in napake odpravljene uo pričetka novega šolskega leta. ID. ZDRAVSTVENI OBJEKT 12. ZD Moste - prizidek Sredstva samoprispevka po Odloku: 16,800.000 Vrednost objekta: 24,914.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1977 Leto dograditve: 1979 Izvajalec: GIP Ingrad Celje Superkolavdacija objekta je bila že opravljena. Izvajalec je večino pomanjkljivosti odpravil, še vedno pa so napake in pomanjkljivosti v zvezi z ogravanjem enega prostora, zvočno izolacijo enega prostora, prezračevanjem in dodatnim telefonskim priključkom v fizioterapiji ter odlepljanjem vinas ploščic in pokanjem keramičnih ploščic. Zaklonišče še ni usposobljeno. Glede na sklep s sestanka v letu 1982, ko je izvajalec zagotovil, da bodo napake in pomanjkljivosti odpravljene ali da bo v nasprotnem primeru kril stroške za njihovo odpravo uporabniku, bo predstavnik LBT Trbovlje, kije opravljal nadzor, poskrbel za takojšnjo odpravo napak. TV. DOM STAREJŠIH OBČANOV 13. Dom starejših občanov Moste Sredstva samoprispevka po Odloku: 72,500.000 Vrednost objekta: 226,129.000 Po Odloku predviden pričetek gradnje: 1979 Leto dograditve: 1982 Izvajalec: GIP Megrad Ljubljana Gradnja je potekala z večkrat na novo dogovoijenimi terminskimi roki. Problem je predstavljala tudi oprema. Uporabnik objekta ugotavlja, daje slaba kvaliteta nekaterih del in opreme. Težave so s pralnico, saj so pralni stroji slabi, podobno je s klimati. Nekaj opreme še ni dobavljene. Zamakanje je bilo do sedaj na enem mestu v zaklonišču. Objekt je še v garancijski dobi i po zagotovilu LIZ-Inženiringa, ki je opravljal nadzor, bodo vse pomanjkljivosti in napake sprotno odpravljene. Predlog sklepov: 1. Strokovna služba Občinskega komiteja za družbene dejavnosti predlaga, da se poročilo z navedenimi pripombami sprejme. 2. Strokovna služba Skupnosti samoprispevka II se zadolži, da v roku štirih mesecev odpravi vse napake na objektih iz programa samoprispevka II. 3. Po prevzemu objektov so uporabniki z vso odgovornostjo dolžni vzdrževati in strokovno upravljati objekte zgrajene iz družbenih sredstev. Nadzorna služba pa mora v času garancije zagotoviti odpravo napak. 4. Tako pozitivne kot negativne izkušnje, pridobljene pri izvedbi samoprispevka II, ki jih mora analizirati Skupnost samoprispevka II, je pri svojem delu dolžna upoštevati Skupnost samoprispevka III in njena strokovna služba Poročilo q izvajanju III. samoprispevka v Ljubljani Izvršni svet sprejme Poročilo o izvajanju programa III. samoprispevka v Ljubljani s tem, da je potrebno naknadno opredeliti vzroke za kasnitev del v letu 1982. V občini Ljubljana Moste—Polje so se v pričetku leta 1983 pričeli graditi trije prizidki: pri OŠ Jožeta Moškriča, OŠ Karla Destovnika—Kajuha in WO Jarše. Terminski plani izgradnje prizidkov pri obeh šolah so pripravljeni tako, da bo uporabno dovoljenje izdano šele meseca novembra, torej po pričetku novega šolskega leta. Pri organizaciji dela vzg oj noizobraževalnih organizacij to predstavna izjemen problem, še zlasti pri OŠ Jožeta Moškriča, ker bi morala s šolskim letom 1983/84 preiti na celodnevno obliko dela, kar postaja vprašljivo zaradi pomanjkanja prostorov. Izvršni svet predlaga strokovni službi tretjega samoprispevka, da skupaj z izvajalcema obeh prizidkov najde rešitev, da se dela zaključijo konec avgusta. Izvršni svet tudi predlaga, da se preveri možnost skrajšanja postopkov za pridobitev vseh mnenj (še pred iskanjem zakonsko oprede^enih soglasij je potrebno pridobiti 26 mnen^)^EDSEDNjC^ IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Zbori občinske skupščine in njihova delovna področja Občinsko skupščino sestavljajo: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Zbor združenega dela sestavlja 39 delegatov, zbor krajevnih skupnosti 27 in družbenopolitični zbor 19 delegatov. Delovno področje posameznih zborov je opredeljeno s statutom občine ter poslovnikom o delu skupščine. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji obravnavajo s statutom opredeljene zadeve, ki so zlasti naslednje: . — odločajo o pobratenjih občine z drugimi občinami in mesti, - sprejemajo odlok o podelitvi domicila, — odločajo o podelitvi priznanj občine, - odločajo o simbolu občine in o drugih zadevah, če je tako opredeljeno s statutom oziroma zakonom. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno odločajo takrat, kadar je to opredeljeno z zakonom ali s statutom občine. Enakopravno odločanje pomeni, da morajo vsi trije zbori obravnavati določeni akt oziroma analizo, se do nje opredeliti in če gre za ureditveni akt (odlok, sklep) sprejeti v enakem besedilu. Zbori lahko tokrat zasedajo skupaj ali ločeno glasujejo. Lahko pa zasedajo popolnoma ločeno, torej ni skupne fizične prisotnosti. Mi se zadnje čase nagibamo k ločenim zasedanjem zborov, tako da pride do izraza specifičnost posameznega zbora. Seveda pa se lahko zgodi, da vsi zbori ne sprejemajo enotnega besedila akta - takrat je potreben vsklajevalni postopek. Našteli bomo le nekoliko pristojnih zborov, ko le-ti enakopravno odločbo, in sicer: uvedba postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine, razpis referenduma, razpis javnega posojila, pobude za spremembo območja občine, dajanje soglasja k družbenemu načrtu občine in urbanističnemu programu mesta Ljubljane, izvajanje kadrovske politike, področje ljudske obrambe itd. Torej o vseh pomembnih zadevah, ki so opredeljene s statutom občine. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pa lahko tudi samostojno odločajo o taksativno naštetih zadevah, ki so opredeljene s statutom. Družbenopolitični zbor pa se lahko opredeli do vseh zadev, ki so na dnevnem redu ostalih dveh zborov. Ce bi hoteli čimbolj splošno opredeliti delovno področje posameznih zborov, bi ugotovili, da zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu, da zbor krajevnih skupnosti sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih in da družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevala, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. * 60 BELEŽKE \ 4 — BELEŽKE BELEŽKE VSEBINA GRADIVO ZA SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE DNE 24. 5. 1983 Problemi poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja Predlog dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje občine Ljubljana Moste—Polje Predlog dogovora o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja političnega sistema občine Ljubljana Moste—Polje Osnutek odloka o družbenih svetih občine Ljubljana Moste—Polje Poročilo o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO ŽK ŽITO Ljubljana TOZD Pekarna Ljubljana Poročilo o stanju v Samskem domu Zakotnikova 1, Ljubljana Predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1982 Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti v občinah Laško in Šmaije pri Jelšah Predlog sklepa o soglasju k statutu Srednje šole za elektroenergetiko Ljubljana, p. o. GRADIVO ZA LOČENE SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE DNE 26. 5. 1983 Analiza poslovanja organizacij združenega dela v letu 1982 Analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine v letih 1976—1982 in OZD na meji rentabilnosti Analiza zunanjetrgovinske menjave gospodarstva občine Ljubljana Moste—Polje Poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti Poročilo o delovanju Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV Zapisnik 2. skupne seje zborov občinske skupščine z dne 20. 4. 1983 Zapisnik 12. seje zbora združenega dela z dne 20. 4. 1983 Zapisnik 13. seje zbora združenega dela z dne 26. 4. 1983 Zapisnik 12. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 20. 4. 1983 Zapisnik 12. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20. 4. 1983 Ugotovitve, stališča in sklepi o delovanju delegatskega sistema v občini Ljubljana Moste—Polje ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ DELEGATSKE INFORMACIJE IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Zbori občiaske skupščine in njihova delovna področja