Murska Sobota, 14. junija 1990 • Leto XLII • Št. 22 • Cena 7,70 din
Obsedno stanje na levem bregu Mure
Začenja se operacija LEDAVA
Bolj ko se trudimo z zlaganjem domin (beri: podatkov) o zdajšnjem zdravljenju katastrofalno onesnaženega potoka Ledava, bolj se nam podirajo. Kar je zanesljivo, je dejstvo, da skušata krizni štab inž. Ota Tušarja iz Vodnogospodarskega podjetja Mura in podjetje Komunala čimprej in čim bolj učinkovito očistiti muljasto brozgo, ki se vali od mestne čistilne naprave v Murski Soboti do zapornic male Sadlove elektrarne v Ivanj-cih in čez zajezitev do Ledave oz. do sotočja z reko Muro. Prav tako gotovi so napori strokovnjakov Zivinorej-sko-veterinarskega zavoda, ki jemljejo vzorce, opravljajo analize in ugotavljajo rezultate, kako je s kisikom, kislostjo oz. alkaličnostjo in usedljivimi snovmi v Ledavi.	(nadaljevanje na 4. strani)
¥ESTI<
Slovo od šole in...
SV otsko leto je skoraj končano. Lahko bi rekli, da je bito eno najbolj >burnih<. Prišle so dokaj številne spremembe, predvsem za srednje šolstvo, vrstile so se stavke učiteljev, iz šol so šle politične organizacije učencev in še bi lahko naštevali. Vse to je bilo povezano tudi s procesi politične demokratizacije, pluralizma, ki je do temeljev zamajal dosedanje stalnice tudi v šolstvu. Prišel je namreč konec političnega in ideološkega monopola nad vzgojno-
izobraževalnim sistemom, ki je bit usmerjen k sistematičnemu oblikovanju marksistične idejne usmeritve mladih in odraslih. Tako je bila tudi pionirska organizacija, ki je vključevala učence od 1. do 7. razreda, vezana na idejnopolitične osnove Zveze komunistov Jugoslavije in obravnavana kot naravni podmladek mladinske organizacije (učenci 8. razreda in od dneva mladosti dalje tudi sedmošolci). Ker je postala mladinska organizacija (ZSMS) stranka, v katero se lahko vsakdo vključi prostovoljno, ko dopolni 16 let, je letošnji 25. maj — dan mladosti minil prvič brez tradicionalnega sprejemanja sedmošolcev v to organizacijo. Pravzaprav je na šolah sploh ni več. Dogma je torej padla. Ampak večina, sedmošolcev je kljub temu ostala razočarana, saj so bile prejšnje generacije nekako ponosne, ko so jim 25. maja podelili izkaznice, na prša pripeli rdeč nagelj, jim čestitali in jim s tem dali vedeti, da so postali mladinci. To jim je dalo tudi pravico, da so lahko začeli zahajati v mladinske klube in se družiti z nekoliko starejšimi v svojem okolju. Niso biti več pio-nir(čki)ji. Bilo je podobno, kot so prvošolčke ob dnevu republike sprejemali v pionirsko organizacijo. Tudi tega ne bo več.
Kakor je vse to logičen odziv na nagle spremembe v našem družbenopolitičnem sistemu, ko ne prisegamo več na edino zveličavno pot, ko tudi s šol snemamo pregrinjalo uniformiranosti, pa se zdi vendarle, da ostaja preveč praznine. Če naenkrat ni ničesar več, tudi ni dobro. Kaj bi se, na primer, zgodilo, če bi se Cerkev odločila, da ne bo več prvega obhajila in birme ? To je za otroke vernih staršev, in ti so v večini, prav gotovo lep dogodek, čeprav najbrž še ne dojemamo bistva teh dveh obredov. Ampak od tedaj naprej se počutijo pomembnejši, bolj odrasli... To pa ne pomeni, da bi tudi v šolah moralo ostati klasično sprejemanje v pionirsko in mladinsko organizacijo in še manj ti dve organizaciji. Nekaj pa je potrebno dati mladim tudi v šolah, da se bodo počutili za eno stopničko starejše, pomembnejše, odgovornejše . . .
Jože Graj
VLADNO ROŽLJANJE

p »«K«, 8. iU™|. (Medarda), -o ponedeljka, 'j '
^urju padlo na kvadratni meter okoli 50 litrov dežja. Nekatere J _ndta|njce že kritično. Neurje je po-Ju kmetijskih strokovnjakov je deževje dobrodošlo, saj je bilo’ st? .J P škodoval. JD, NJ.
np*"“' napravilo manjšo škodo, a gledano v celoti, je dez bolj koristil kot sko
Veterinarskem poročilu, ki vznemirja
SENČEN DOBER TEK
sk?8137^67 rezulta- znamenju na videz radostne ve-M v . 'Sanita^^adčnega vete- sti: poslej lahko mirne duše uži-r>„ <iviu • ‘idrnporo .	...
Z »DEVIŠKO« PRILOGO
n’adzora
Pravi]j)|'a v Slovn 'nam! živalske-
Za i,na Kepuk|-Z.,Veterinarske %i^etijstvob Škem komde-
Jani, je minila v
varno govedino, svinjetino, perutnino, polkonzerve šunk, sladkovodne in morske ribe, jajca, surovo mleko, mlečne izdelke in med. Tako vsaj zagotavljajo strokovnjaki z republiške veterinarske uprave (dr. Dušan Pirih), z
Akcijska prodaj
ih 5anJih halj, kopalnih 1
i f m ^dajalnah*
.?CENITEV DO
24. junija
veterinarske fakultete (prof. dr. Marjan Milohnoja), z biotehniške fakultete (prof. dr. Franc Lobnik) in od drugod na osnovi 2292 pregledanih vzorcev navedenih živil in surovin živalskega izvora. Ob tem je bilo v zvezi s černobilsko katastrofo oz. stopnjo radioaktivne zastrupitve pregledanih že 23 vzorcev mesa in mleka.
Uporabljen je bi! celo izraz »deviškost«, ki pa ne velja za meso divjadi, kjer je vsebnost svinca prevelika in govorijo o »lovski kontaminaciji«. Dodajajo, češ, člani zelene bratovščine že iz časov Marije Terezije in Franca Jožefa podirajo divjad s šibrami. Pri očitno sporni opredelitvi, začinjeni s humorjem, pa je nesporno, da so živila živalskega izvora znanilci/pokazatelji onesnaženja okolja. V tem smislu je namen nadzorstva trojen: ugotoviti stopnjo okužbe klavnih in drugih živali z biološkimi ostanki, ki so posledica onesnaženega okolja ali uporabe terapevtskih in biospodbujevalnih snovi, ugotoviti stopnjo zastrupitve živil živalskega izvora z omenjenimi snovmi, ugotoviti stopnjo onesnaženosti okolja s pesticidi, polkloriranimi bifenili, nekaterimi kovinami ‘in nekovinami ter radionuklidi. Slednje še posebej zadeva pomurski kmetijski prostor, pri čemer lani niso bile presežene predpisane tolerance. Veterinarska • inšpekcija ugotavlja, da zastrupitve s kloriranimi ogljikovodiki, organofos-fati, polikloriranimi bifenili, arzenom, kadmijem, svincem in živim srebrom večidel niso problematične, lahko pa se odkrijejo posamezna manjša onesnažena
območja, kot je recimo celjsko. Pri domači perutnini so ponekod neužitne ledvice — zaradi vsebnosti kadmija — ne pa tudi meso. Zaradi visoke vsebnosti fluor-ja v kosteh perutnina s teh območij ne pride v poštev za predelavo mehanično izkoščenega perutninskega mesa. Razmere glede vsebnosti ostankov zdravil in biospodbujevalcev niso neugodne, vendar jih bo treba v prihdo-nje na problematičnih predelih še razčiščevati.
Na osnovi predstavljenih ugotovitev sta komite oz. uprava izdala obvezno navodilo, kaj vse in kako morajo v letu 1990 oceniti veterinarsko-sanitarne službe pri pregledu živali za zakol in živil živalskega izvora. Med drugim bo treba na celotnem območju Slovenije kontrolirati vsebnost svinca v mesu divjadi in mleku krav, ki se pasejo ob magistralnih cestah. Naštetih pa je še več drugih, nalog, ki so sicer razvidne iz lanskega poročila o sistematičnem veterinarsko-sani-tarnem nadzoru nad biološkimi ostanki v živilih živalskega izvora in surovinah na območju naše republike. Branko Žunec
Zniževanje prispevnih stopenj?!
Bilo je mirno polletje za družbene dejavnosti, posebej za tiste izvajalske organizacije, ki so znale preživeti v mejah porabe, ki sta jih dovoljevali republika in občina. Bilo je za preživeti, kot je obljubljal prejšnji predsednik vlade, ki je dal tudi za dejavnost po sisovskem preoblikovanju dovolj sredstev (res bi po njegovem morale zadoščati za celo leto). Nekateri optimisti so že začeli razmišljati, da bodo z novo vlado verjetno prišli tudi za družbene dejavnosti lepši časi, saj ni kazala namer stopati po vzoru prejšnjih republiških in zveznih vlad, ki so se »proslavile« z omejitvenimi zakoni za porabo, vsaj za družbene dejavnosti ne. Spomnimo se samo zveznega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, ki je držal v šahu "negospodarstvo več kot leto, na posebnih zaprtih računih pa so se zbirala sredstva, ki jih niso smeli porabiti. Negospodarstvo je preživelo, vendar na račun razvoja, vlaganj, bogatenja dejavnosti, ampak, kot kaže, je spet konec mirnih dni v skromnosti. Treba seje pripraviti na, milo rečeno, težave, ki bodo zagotovo zasenčile obzorje družbeni nadstavbi, saj vlada napoveduje še nadaljnje zmanjševanje prispevnih stopenj, da bi s tem razbremenili gospodarstvo.
Ali torej spet poteza reševanja gospodarstva na račun negospodarstva, vsaj tako jo označujejo, pa vehdar, ali je to res to, za kar se razglaša? Že kolikokrat smo pisali o omejevanju denarja za družbene dejavnosti in negospodarstvo, da bi se gospodarstvo dvignilo, vendar pa se ni, le še globlje je zašlo v težave. Zato to potezo lahko imenujemo vzajemni trenutek utapljanja obeh dejavnosti, zlom na vsej črti, nikakor pa reševanje enega na račun drugega. Koliko je na primer negospodarstvo krivo za utapljanje obeh? Toliko, kolikor v sebi skriva potratnost, neracionalnost. Zato ga je treba še enkrat pretresti, da izpade vse, kar je nerodovitnega. To bi lahko naredili za reševanje, vendar tudi v gospodarstvu.
Ob nastajanju nove vizije razvoja družbenih dejavnosti v kabinetu odgovornega ministra so tudi že izračunali, koliko je bilo gospodarstvo razbremenjeno ob nižjih prispevnih stopnjah ter zaradi neplačevanja prispevkov izgubarjev, namignili so tudi, da so ta denar morda porabili za višanje osebnih dohodkov in ne za izhod iz težav. V tem času velikega pompa za razbremenjevanje gospodarstva ob njegovem zlomu je treba biti pošten ter igrati z odprtimi kartami za obe strani.
Majda Horvat
Vestnikov koledar od 13. junija do 20. junija 13. junij, sreda, Anton 14. junij, četrtek, Vasilij — telo-vo 15. junij, petek, Vid 16. junij, sobota, Beno 17. junij, nedelja, Dolfe 18. junij, ponedeljek, Bogdan 19. junij, torek, Julijana 20. junij, sreda, Božidar
Ob koncu tedna bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, možne so krajevne plohe ali posamezne nevihte.
Pregovora za ta teden
Vid dežja ne daj, da ho lepe žetve kaj.
Pred Vidont napovedujejo muhe dneve prav suhe.
aktualno po svetu
Na parlamentarnih volitvah v ( SI R sla tako za Ljudski /hor kol za Zbor narodov zbrali največ glasov dve stranki: češki Državljanski forum in njena slovaška različica Javnost proti nasilju. Komunisti so na tretjem mestu. Volilna udeležba je bila izredna prek 96-odslo(na. Na posnetku: veselo razpoloženi volilci iz jtržnoslovaškega kraja darovnice so trumoma prihajali na volišče.
Slovenija se ne strinja


Osnutek zveznega zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po katerem naj bi posameznik za uvoženo luksuzno blago plačeval na meji 100-odsto-tni, za drugo blago pa 30-odstotni prometni davek, je slovenska vlada zavrnila.
Naš sistem davkov je že tako zapleten, da bi ga ti davki samo še bolj zapletli, pa tudi pričakovana poenostavitev postopkov na mejnih prehodih je dvomljiva, kot trdi republiški sekretar za finance dr. Marko Kranjc.
Slovenska'vlada je zavrnila tudi zakon o posebnem zveznem davku za financiranje JLA in zahtevala pojasnila, za kaj je bil
Položaj narodnostnih manjšin je postal, kot je dejal jugo- I slovanski zunanji minister Budimir Lončar, lakmus, ki s svojo I barvo odkriva pravo vrednost demokracije in človekovih svo- | boščin v sleherni državi, hkrati pa je čedalje pogosteje potencialni vir nevarnosti in sporov. Pripomnil je, da deli jugoslovan- m skih narodov žive v sosednjih državah kot narodnostne manjši- ■ ne in da to občutljivo vprašanje vpliva na dvostranske odnose I s sosedami. Želimo in zahtevamo, naj bi jih obravnavali na ra- “ vni obveznosti, sprejetih v okviru KVSE, oziroma standardov, ■ ki jih je sprejela mednarodna skupnost v okviru ZN. V zvezi s ■ tem je predlagal, naj bi popise prebivalstva v državah udele- I ženkah KVSE opravljali v navzočnosti opazovalcev ustreznih mednarodnih inštitucij.
Kosovski problem, pri obravnavi katerega smo že dosegli | precejšnji napredek, je nadaljeval Lončar, naj bi v celoti rešili na podlagi ustavno zajamčenih pravic manjšin in v okviru de- I mokratičnih procesov, ki so zajeli celotno Jugoslavijo.
SPRAVA O SPRAVI
V povolilnem času so se razvnele medijske polemike o tako imenovani narodni spravi. V tem času, ko se lahko slovensko gospodarstvo in z njim vse drugo vsak hip sesede (...) v tem kritičnem času torej po deželi vedno bolj nespravljivo straši razpravljanje o spravi. To je že malo noro, piše v Delu Janko Lorenci.
Za marsikoga sprava in njeno ozadje prav malo pomeni. Predvsem v severovzhodni Sloveniji, ki jo je domobranstva obranila modrost takratnega mariborskega škofa, ki ni pristal na to, da bi medslovensko krvavo obračunavanje razširili zunaj pokrajine, ki je imela v tistih časih naziv Provinzia di Lubiana.
Torej? Naj se spravijo o spravi naši bratje tam pod Alpami, drugih Slovencev pa naj ne vznemirajo s tem!
Nova slovenska oblast verjetno računa, da bo v igro svojega »nevarnega razmerja« z Beogradom prej ali slej na svoji strani vpletla Dunaj, morebiti pa tudi Rim, Bruselj itd. Zamisel ni slaba, vendar je očitno, da si Ljubljana s takšno podoro ne more dosti pomagati; na njeno odcepitev severni in zahodni sosedje gledajo zelo skeptično in v morebiten »aktivnejši odnos« jih lahko prisili le tako, da jih tako re-
Gremo se novi grb
Mlada iniciativa (Mlin) pri Slovenski demokratični zvezi je na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavila predloge za nove slovenske simbole, se pravi za grb in za zastavo, pa tudi za registrske tablice motornih vozil.
Za grb predlagajo črnega panterja, ki naj bi bil simbol pradavne Karantanije. Za novo zastavo predlagajo rdečo barvo s črnim panterjem, avtomobilske registrske tablice pa naj bi bile kombinacija številk in črk, podobno kot v ZRN in v Avstriji z grbom dežele, pokrajine ali podobno. Tu pa se lahko — glede na očitno nekritično posnemanje tujih vzorov zaplete. Avstrijci imajo na registrskih tablicah grbe zgodovinsko utrjenih dežel. Kaj bo v Sloveniji, ki je bila nekoč goriška, kranjska, štajerska in k temu še potem nekakšna prekmurska dežela. S kakšnimi grbi se bomo potem — resno vprašanje — identificirali Pomurci?
In še eno vprašanje. Slovensko zgodovinopisje je dolga desetletja trdilo, da je bila Pribinova kneževina v devetem stoletju prva državotvorna slovenska skupnost, segala pa je od Blatnega jezera do Pohorja in še dlje. Kakšne simbole bomo nekiie iskali severovzhodni Slovenci?
STRAN 2
porabljen denar, sicer namenjen za JLA.
Vlada je predlagala republiški skupščini, naj začasno ustavi vplačila v sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih. Vzrok za to naj bi bile hude likvidnostne razmere v gospodarstvu na Slovenskem. Slovenija naj bi sicer v sklad za manj razvite v petih me-
DINAR OSTAJA TRDEN
Na seji zveznega zbora skupščine SFRJ je podpredsednik Zi-sa Živko Pregl zatrdil, da se tudi v drugem polletju razmerje med dinarjem in marko ne bo spreme-
Zapletenost razmerij
koč postavi pred dejstvo. Toda s tem, ko bi Slovenci skozi široko odprta vrata pripeljali zagotovila svojih sosed o lastni suverenosti (zlasti suverenosti v odnosu do beograjskega »integralizma«, bi jim kajpak odprli tudi zapornice, za vpliv, ki bi se utegnil v perspektivi izkazati za zelo nevarnega. Tega se jugoslovanski »državni vrh« nedvomno zelo_ dobro zaveda’, zato ni izključeno, da si bo za prihodnje mesece iz-


sečnih obrokih do septembra vplačala 323 milijonov dinarjev lanskih obveznosti, letošnje obveznosti pa znašajo 1,6 milijarde dinarjev. Vprašanje manj razvitih v Jugoslaviji naj bi po besedah predsednika izvršnega sveta Lojzeta Peterleta uvrstili v predvidena pogajanja o konfederaciji in o gospodarski samostojnosti republik.
nilo. Kaj pa bo po koncu junija sicer, je povedal na tiskovni konferenci namestnik zveznega sekretarja za trgovino Branko Ma-ričič, ki je dejal, da bo tudi junija deflacija in v juliju naj bi občutili učinke uvoza sadja in zelenjave, ki je bilo v prvem polletju nerazumno drago. Zvezna vlada je v ta namen odobrila 20 milijonov dolarjev. Na vprašanje, kaj bo po juniju, je Maričič dejal, da bodo vsi ukrepi zvezne vlade usmerjeni v to, da bomo mesečno stopnjo inflacije obdržali na ničli ali okoli nje. Glede osebnih dohodkov je omenil nekatere, sprostitve. Po mnenju namestnika zveznega sekretarja za trgovino v prihodnjih mesecih ni pričakovati podražitve nafte, naftnih derivatov in električne energije. To učinkuje pomirjujoče, kajti prav s podražitvami energetskih virov so se spočele vse inflacijske vragolije v preteklih letih.
Vse postaja normalno
Dva tedna po oblikovanju skupščine, vlade in republiškega predsedstva so razmere v slovenski politiki skoraj normalne: velik del politikov se že sovraži. V zakulisju se nadaljuje spopad med predsedstvom, vlado in skupščino, piše v Delu Danilo Slivnik.
Spopad med predsedstvom, ki je po Demosovem pepričanju v rokah
bral vrgče-hladni tretma novopečene slovenske oblasti; po eni strani se ji bo dobrikal in jo skušal podkupovati z drobtinicami z mize, na kateri (si) je Markovič nagrmadil za naše pojme velikanske devizne rezerve, po drugi strani pa jo bo skušal zapletati v najbolj umazane politične, ozemeljske in podoben kombinacije. Kdo pa pravi, da recimo, Italijani pri tem ne bi hoteli sodelovati? Jim demokratična in neodvisna Slovenija pomeni več kot strateški položaj Jugoslavije, »države drugega razreda«, prek katere si lahko po mili volji napenjajo svoje odskočne deske na vzhod, kjer si Italija ne bo pustila vzeti ekonomskih pozicij od nastajajoče velesile združenih Nemčij?
Vse »opcije«, ki so v tem trenutku v obtoku v Sloveniji, torej niso vpete le v okvir slovenske sedemdesetletne balkanske hipoteke, temveč tudi v okvire različnih evropskih silnic, iskanj in premikanj. Veliko bi se morali naučiti od Litve, ki bi še pred nekaj leti o merilih ameriške politi-, ke storila nekaj tako rekoč najsvetejšega na svetu, zdaj pa so ji obrnili hrbet vsi veliki zastavonoše Svobode, od Busha do Mit-terranda, komentira B. Jež v Delu.
Iz Beograda piše------------------------------------------------
Na tretjem kanalu beograjske televizije se je te dni pojavil prostozidar iz Francije. V oddajo o prostozidarjih (masonih) so ga povabili raziskovalci prostozidarstva iz Beograda in on se je odzval, čeprav je ta organizacija nejavna (kar ne pomeni tajna).
Razlog za tako neobičajno odkrivanje milijonski javnosti je mož pojasnil z dejstvom, da bo kmalu nastala prostozidarska loža tudi v Jugoslaviji in je bila to torej bratska pomoč bratom iz Jugoslavije. Prostozidarstva je namreč bratstvo, kot to pojasnjujejo prostozidarji sami, ki ima plemenite, humanitarne cilje, ker pa so prostozidarji v glavnem materialno močni, naj bi bil nastanek takšnega bratstva pri nas zelo koristen za uresničevanje naše gospodarske reforme.
Prostozidarji so organizirali po ložah in več lož v eni deželi se povezuje v veliko ložo. Delujejo internacionalno, vendar niso internacionalno organizirani v kakšen svetovni center, kot je bilo nekoč s ko-minterno. Trdijo, da so povsem svobodni in podpirajo vsa dobra dela po vsem svetu, ne pa tudi kriminal, čeprav so znane lože, ki so podpirale leve in desne skrajnosti, oblikovane v terorizem. Od teh se distancirajo kot od črnih ovc, ki jih je nekaj v vsaki čredi, torej tudi v bratstvu prostozidarjev.
Prostozidarstva je postalo prava preokupacija omenjenega lokalnega televizijskega programa kot mnoge teme, ki so podobne veš-
(POL)RESNICE
čemu obrekovanju, zatorej ni čudno, da so tudi tokrat povpraševali (gledalci), ali je bil tudi Tito prostozidar, kot to nekateri že dolgo trdi-
jO-
Zvedeli smo, da je imel Tito precej znancev med prostozidarji, da pa sploh ni dokazljivo, da bi bil tudi sam prostozidar. Zvedeli smo tudi, v eni od prejšnjih oddaj o prostozidarstva, da je prostozidarstva zasnovano na veri o raju na zemlji, in če bi po tako tolmačenem ateizmu sodili o Titovi pripadnosti, bi mogli soditi, da je bil prostozidar, če so komunisti za raj na zemlji, kakor se namiguje, ko se jim (vse bolj) očita utopizem.
Toda kam z ugotovitvijo, da je bil tudi Alliende prostozidar in da ga je dal ubiti Pinochet, ki je bil tudi prostozidar? Ali pa z ugotovitvijo, da je bil kralj Aleksander prostozidar in so ga ubili prostozidarji, ustški (ali italijanski), ker da je bil tudi Kvaternik, če ne tudi Pavelič, prostozidarskega sloja.
Prostozidar iz Francije nas je potolažil, da gre v čilskih in podobnih obračunih za zasebne zadeve, ki s pripadnostjo prostozidar-stvu nimajo zveze in so možne kot med vsemi drugimi ljudmi. Naši »strokovnjaki« za prostozidarstva pa trdijo, da prostozidarstva vpliva na dogajanje v vseh delih sveta, kar meji na trditev (ali je vsaj nekakšen namig), da se tudi sedanje prevrevanje v svetu lahko pripisuje masonstvu.
Kakor prostozidarji svoje bratstvo povzdigujejo na najvišje vrline. tako vidijo drugi skrajneži v njem satanizem, ki je nastal z razkolom v kristjanstvu in se je oblikoval — in se še izživlja — v spiritualnih seansah klicanja duš pokojnikov, kar da je v bistvu prozivanje demonov. Demonskost pripisujejo tudi nastanku nacizma, kajti vsi znaki nacizma imajo magijske izvore in pomene in vsa nacistična propaganda z vsemi javnimi nastopi in paradami je bila polna tega magijsko demonskega pomena.
Če temu še dodamo, da pripadnost prostozidarstva pripisujejo tudi Leninu in nastanku francoske revolucije, smo pred dilemo, ali ni prostozidarstva podtalni vzvod vse dosedanje zgodovine, čeprav je staro le kakih tristo let. V vsej preteklosti so bili namreč plemenski čarovniki najpomembnejši v urejanju odnosov med ljudmi in plemeni in zakaj to ne bi mogli biti sodobni ftrerji in vodje, ki jih javnost pozna, ali, pa ne.
Syet kajpak ni tako enostaven, da bi se moglo vse zmetati v en sam koš, kot si religije in antireligije povsod prizadevajo. Prostozi-dars tvoje v bistvu organizacija meščanske družbe in se. logično, širi v dežele, ki obnavljajo meščansko družbo: poleg v Jugoslavijo tudi v dežele nekdanjega vzhodneg abloka. Torej ni mogoče trditi, d apro-stozidarstvo nima političnih dimenzij in ne uporablja političnih sredstev. Koliko je v tem tudi podzemnega delovanja, je drugo vprašanje. Smao ukvarjanje s prostozidarstvom v zvezi z velikani naše in drugih revolucij pa ni nič drugega kot razkrajanje dosedanjih resnic o tem, a z očitno tendenco razkrajanje vsega obstoječega, kar pa seveda sodi med sredstva obračunavanja z nasprotnikom .. .
VIKTOR ŠIREC
komunistov, in vlado, ko je njihova, je bil neizbežen. Načelno ne bi smelo biti dvoma, da bo imel politično pobudo predvsem Demos, vendar pa so prav zaradi različne strankarske sestave predsedstva že imeli nekaj prask.
Seveda pa se v ozadju tega »nor-malno-nenormalnega stanja« v slovenski politiki ta hip dogajajo še mnoge druge stvari.. . mnogi visoki partijski funkcionarji med »prenovitelji« že razmišljajo o vrnitvi k svojim starim poklicnim dejavnostim — med drugimi baje tudi Ciril Ribičič.
Škof še ne
verjame
Tanjug iz Rima poroča, da mostarski škof Pavao Zanič, v čigar cerkveno jurisdikcijo spada tudi Medžugorje, ne verjame v prikazovanje Marije v Medžugurju. »Gre za versko zaslepljenost in fanatizem« pravi škof, ki se je že nekajkrat izrekel proti temu, kar se dogaja v Medžugorju. V pogovoru z dopisnikom agencije AN-SA je povedal, da je opisal in naštel dokaze proti trditvam štirih deklic in dveh fantov, ki so trdili, da se jim prikazuje Marija, in ki to trdijo vse od 24. junija 1981. Zanič meni, da je zadevo mogoče primerjati z zaslepljenostjo in fanatizmom samomorilske sekte »prečastitega« Jonesa v latinskoameriški Gvajani, ali pa s privrženci »mame Ebe« v Italiji. Posebna komisija se že nekaj let ukvarja z Medžugorjem, vendar še ni izdala dokončne ocene.
globus
VARŠAVA - Poljska 0^ poostrila nadzor pri izstop it Nove ukrepe, ki bodo začel julija, so izzvale grožnje LK in Avstrije, da bodo zaht Ijakov vizume, ker se ve i poljskih turistov peča s P f aIjn trgovino. Po podatki i poJ .^i se s tem ukvarja kakšnih^ okoli 10 odstotkov Poljsko ■ I
JERUZALEM " so izdale vizume 1,163.0 Judom. Le-ti sedaj čakajo " , |!(IJ nje za izselitev. Do zdaj L^lf preselilo okoli 40 tisoč sovj dov.
PRAGA - Češka in.Slo^ijiijl izgnala iz dražve vse Tu ' a urejenega statusa ah po^ Ijenja za bivanje v tej preh*^ so tudi nekaj organiziran Turkov iz Vzhodne N«” ČSR v Zahodno Nemčiio-
n _ V
CIUDAD DE
jem delu Mehike je hu ^jlju doslej je umrlo menda 45 $1^ di. Temperatura preseg pinj Celzija v senci-	M
CARIGRAD- Ju«°sSte ko v evropske integr	jenaO-,
vključi samo kot celota. sekre1 / sku v Turčiji
Sveta Evrope C. Lalum ru z jugoslovanskim rs» ,0V tudi menila, da niti ne jioff niti enostrankarske tez J . p|j( biti dobra osnova za P
Zem'	»ko«5'"1
BUDIMPEŠTA - N?VXntal!« tivna madžarska vlada ' |endjin®. ni, da bo Madžarska v aVpa^ setih letih postala p°1,1, ca Evropske skupnosti- v že pripravili tudi prog nega preporoda.
BUKAREŠTA sti so državljanom iz .j, lislf leta poldrugi milij°n P. te dot”1 kratkem pa bo potne 750 tisoč Romunov.	■
LONDON -
M. Gorbačov je v inter sko televizijsko družb	jaljnj1 (
je optimist, kar zade -a| je, voj v Sovjetski zvezi. D >>>0^ ZSSR ta čas poteka faz £ga« nja federacije, ne P^vi^ da.« Posebej je G°rb, tonil poudaril, da ne bo o m,. ritve, začrtane s pere
glob^j
Marshalov plan še
Marshallov plan je sicer načelno ponujal pomoč vs® fl državam. Toda bilo je že obdobje hladne vojne, zato s O' j8vijM dokončno odklonile države sovjetskega bloka, a tudi Ju&. prav je bilo izobčenje iz kominforma že na obzorju. mu Marshallovega plana ostalo samo 16 držav in za vel'(ji? nje Svobodno tržaško ozemlje. Nekatere države so dot>enl moči, druge manj, toda nedvomno je Marshallov pla° vsa gO-S pomagal v tistem obdobju, da so celile vojne rane. Slo je <tj sko logiko, da iz porušene Evrope ne morejo pričakovat'
cev za ameriško blago niti povračila dolgov.	lahk0 V'J
Kazalo je, da po štirih desetletjih Marshallov pD(1»ejaS,,jt mo še v spominu starejših rodov. Tako so lani, ko je bil jeIn<>y bo moral razviti Zahod načrtno gospodarsko podpret1	5ha 11^
cijske procese na Vzhodu, sprva govorili o »novem p^ps^ planu za Vzhod«. No, pred dnevi je to vlogo prevzela c ka za obnovo in razvoj ali BERD (samo za primerjavo ^ilij^ Marshallovim planom: ustanovitveni kapital BERD je o5 iarjev). Toda še kar naprej govore o »Marshallovem p*a
Afrike«.	isah10^'
Pred kratkim seje pokazalo, da Marshallov plan n ampak da še danes pomeni kar nekaj milijard dolarjev. ,e M j dobivale pomoč po Marshallovem planu, so namreč m škim dolarjem prispevati tudi delež v domači valuti. Ve ^jefM žav je seveda porabila tudi ta denar. Toda v ZR NemeJ’^^ naprej seštevajo, koliko jih bo v resnici stalo združevanj,^ se nenadoma spomnili, da imajo iz naslova zahodnone pri Marshallovem planu še vedno nekaj mark. No, teh ” j ki jih je ves ta čas pridno obračal in oplajal finančni za J;j stalt fiir Wiederaufbau, je zdaj nekaj več kot 6 milijar z<jrt1 ..p
i nekaj vec kot o mnu"* 7dru-;h'S tistim, kar bo ZRN sta [edni |jtiy ,	v nas,vWM[
ni veliko v primerjavi z vsem tisum, iuu uu — asic“"virj toda bonska vlada je tudi te marke hitro razdelila: / aa letih, ko jih bo še nekaj več, bodo dali za zaščito oz'ro za t',y okolja v sedanji NDR 2 milijardi mark, 700 milijon0 -j promocijo, 1,3 milijarde pa naj bi bilo zelo ugodnih P°'epo.p(l‘ na podjetja v sedanji NDR. A tudi s preostankom očitn a
JUGOSLOVANSKI PREBLISK*
Nobena oblast ne dela tako kot obljublja. Oblasl
sploh nič ne dela.
(Pobjeda
fjOt'
x x x
Predsedstvo SFRJ se hudo ukvarja z reformo ih nl pameten, ne prihaja na misel, da bi to preprečil s silo- ggm (Nedjeljo	J
x x X . S^.
Milijarda in pol, kolikor bi bila letošnja obveznos ^ J\ manj razvite, je več, kot ta republika v enem letu porab1 L i turo ...	(Delo
VESTNIK, 14
aktualno doma
Minister se predstavi
dr.j^p' P°8ovor predstavnikov madžarske narodnosti z ten2a«f°n’ Du,arjem — Minister brez listnice, odgovori se7n°V^nCe V tui*n' *n narodnostne manjšine v Slove-anlen s trenutnim položajem — Kdaj v Porabje?
■ aJe dobilan”3 slovenska vla-PPvzaprav lpn°V- r?sor’ zaenkrat ?'Mr. JanL mžnistra brez list-fovoren za Du'arJa, ki je od-1 ?arodnmi^Vence. v tujini in M. V teh ae manjšine v Slo-Šti na razidi! ra Je mogoče ?)e in v zams"1? koncih Slove-na informa-¥ed drugim se hkjerso^ tudi v Len-fs e 2° P Pripadniki mad->pofiost! seznanili s ’*aJ Si obetal™ k0 mu poveda-ctaio od niega.
ska narodnost sta dobili tudi svoje poslance v skupščini RS. Vse to daje upanje, da se bo položaj pripadnikov narodnosti še izboljšal. Po drugi strani pa obstaja tudi strah, da ne bi izgubili svojih pravic. V osnutku nove ustave, ki je nastal v zboru za ustavo, avtohtonost kot temelj posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti namreč ni več omenjena. In zato so pripadniki obeh narodnosti že protestirali proti temu osnutku.
V pogovoru smo slišali tudi o
Na n
se v Lendavi minister ni pozabil tudi na Porabce. Kon-'Dular ie m|vec govorilo o mejnem prehodu M a rt in je—Gornji Senik, p’‘litija. Slah*111 ’ da moramo poskrbeti, da bomo uredili tudi cesto do 2 rabska slo a CeSta namreč naJ ne bi bila ovira za odprtje prehoda, jriepisno ieVen^a .skupnost je najmanj številna v našem zamejstvu, ^leč od $ naJbolj oddaljena od Ljubljane, in ker pravijo Daleč od |sStanje porah l’V*10 Pogosto pozabili nanje. To je eden od vzrokov, da s> ^°kgte£aS ' 5*ovencev tako obupno, kot je,« meni dr. Janez Du-Pravice nar d 'ov5n'ia n' dosegla, da bi se deklerativno lepo zapi-
da bo roonost> na Madžarskem resnično uresničevale v praksi. s1, čeprav tafspren!em',ami na Madžarskem pridobila tudi narod-
ih ^'listra s Senvna'ven optimist glede tega tudi nisem.«
taniejsit” S” ^?vPra®aD’ kdaj se bo napotil v Porabje, saj je (Jf '"^itucho' V Ze'° ze'*m’ vendar pa so zadeve tam boij zapletene, iihi^^pniki -a . Vsi drugi zamejci so me povabili ali pa so prišli t^lora^ V P?rabju pa je ta inštitucionaliziranost zelo kal'**!’0 v zelo ! । iena- Tudi Demokratična zveza južnih Slovanov je Saj j"'*1 ° kvirih^p nem P°*ozaiu’ ,ako da se bo potrebno dogovoriti, v Sc "e n'orem U1 *° sre^anJe poteka. Kot čisti zasebnik tja ne morem,
Kar v gostilni pogovarjati o teh rečeh.«
in^Pod^rskJ6 bdo namenje-razvoju na-
*iti ;AraJi scš,n, h .območij. Ob-4?^ slabo raz-Pov&Aar na /,rale Pa lahko »aK^lo, da t J0^0- Vse to je #siiM ’s. Rtn na° se .mladi izse-poln aie še nS° bllj Procesi Pov slovel Do-nth Sa prisS1 u?tavi so zdaj I- ^Sto^Pfavmh0^1 narodnost-
“d^stvun	tudl
s°delov? kadrovski po-
V Ita£ni|u z matičnim J ka ln madžar'
ANstveniki med seboj
težavah lendavskega studia Radia Murska Sobota, ki je v tako kritičnem stanju, da bo nujna pomoč slovenske vlade. Problemi se pojavljajo tudi drugod: v šolstvu, pri dvojezičnosti v podjetjih in na drugih uradnih mestih.
Dr. Dular je povedal, da pomeni to, da je minister brez listnice, da je tudi brez denarja. Vendar pa mu sedaj funkcija omogočat da bo posredoval pri drugih ministrih in da bo skrb za narodnosti bolj koncentrirana in
povezana.
Silva E6ry
Tudi za sožit je „ je recept
j en'kov neVn° srečanje uglednih jugoslovanskih znan-v^®slavijj atnenjeno odprtim vprašanjem narodnosti v eU2 Po,^. večstrankarstvo rešitev? — Tudi prispe-
ta Prostorji.
ioncf^iškirn Taborske univerzitetne knjižnice so se v dveh dneh 1izir ,v države na010111 dvorane menjavali strokovnjaki iz malone vseh re8ion sta ga F* Manslvenem srečanju o vprašanjih narodnosti. Orga-Pravjc V2n>a maVF>PSk' center za proučevanje medetičnih odnosov in tlan«6 'n Pravn nborske univerze in Jugoslovanski forum za človekove ^Sov v ikov ; yarnost državljanov. Kljub temu daje bilo to srečanje Proti 171 Vpras .° čutiti tudi duh politike, predvsem v razpravah o 'M r Ovski n a?Ju- Večinsko mnenje je bilo, da je edino zdravilo i?zdeli| nn ?cionalni homogenizaciji večstrankarski sistem, ki bi
* Po
S-?Ja^eva^, kaj bo prinesla demokratizacija narodno-smonjlhOVO ProPa^anJe ali j’h bo še bolj izpostavila asimi-lrankarstv °P°zoriia, češ da seje s prvimi sapicami demokracije tudi nacionalizem. Po besedah dr. Silva De-naroda	ne more nadomestiti politične demokracije
bi imQler ki bila to nova oblika totalitarizma, v kateri posa-sm0 tu svobodne izbire.
"•tlenj.1 ^eratu o • receP' za sožitje. V svojem humanistično navdah-stne e ob nofJe P°Veda' dr. Stanko Ojnik. Sožitje je po njegovem ^lelo^PPosti, m rjnjj‘ .spreobrnitvi vsakega posameznika, prenovi la-k/lju. ’ edebojnem poznavanju in dialogu, vzgoji za sožitje in
‘e sta a zHanstv
^Ploti^Ma d^r”1 sestanku so sodelovali tudi Pomurci. Svoje refera-k Prob|e ozsel Varga in dr. Vanek Šiftar. Prvi je govoril o me-^nakoJ111” dvojezičnega šolstva, drugi pa o enakopravnosti
Pravnosti Romov pri nas.	Silva E6ry
ce Odrezani od ^hškega vodstva
bJi® if kai s*e soboških socialistov na kongresne pri-3 ^evne a°8aja v republiškem vodstvu — Hitrejše odzi-f sob Pr°bleme ljudi — Zadnjič podeljena priznanja ■%f^jfbk°nfesS7adov°b^ s
Meni-
M9t"en’ '“nlS0 - v rePubli-
4? Pa vedo >rJ' Stranke in č^let0’ karPm~ %!>, ^kli50ni Sm ,iP1SJU ‘z P°'e-
n"“lor ”■
SobnrajeVr>ih kfLrZVeZe in Otl' Pole„ nferenc SZ . Q|>tve kurnentif® razprave o ” Se do» ° ocenili ne-R Vorili za 'delo
delegatov v zborih občinske skupščine. V njih je skoraj 25 odstotkov socialistov, kar je dokaj ugodno. Tudi v prihodnje nameravajo sprožiti številne akcije, se hitreje odzivati na dnevne probleme ljudi, pri čemer bo moral pomembno vlogo opraviti tudi poslanski klub. Hkrati si bodo prizadevali, da nova občinska vlada začne čimprej delati, v stranki socialistov pa imajo svojo strategijo razvoja občine.
Zatem je sledila še slavnostna seja
s podelitvijo letošnjih srebrnih zna-
kov OF. Po besedah predsednika Ge-
ze Farkaša je takšna slovesnost v tej
obliki verjetno zadnjič, kar pa ne pomeni, da bi pozabili na pomembne
dosežke, ki so prispevali k odpiranju demokratičnih procesov v naši druž-
bi. Visoka družbena priznanja so prejeli 32 zaslužnih družbenopolitičnih delavcev in aktivistov ter moški pevski zbor kuda Beltinci, Društvo upokojencev Bakovci ter Gasilski društvi Puževci in Strukovci. Milan Jerše
ŠE O ZASEDANJU SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
NOVO JE LAHKO TUDI STARO
Zaradi prostorske in časovne stiske smo v prejšnji številki Vestnika prinesli le umirjeno vest, da je skupščina občine Lendava naposled izvolila predsednika izvršnega sveta Alojza Jerebica. Pot do tega dejanja pa sploh ni bila lahka! Za poslance lendavske občinske skupščine že lahko rečemo, da niso zgolj dvigovalci rok (kot so bili prejšnji delegati). Tako prvo kot zdajšnje zasedanje je bilo razburljivo in niti malo dolgočasno. Čutiti je, da sta v njem dva tabora, kar je tudi res: na eni strani demosovci, na drugi liberalci in prenovitelji, čeprav ni nujno, da bo vselej ta-
ko
Na zasedanji predzadnji torek so več kot uro porabili za tolmačenje skupščinskega poslovnika, ki med drugim določa, da je treba, če kandidat za predsednika izvršnega sveta ni izvoljen, predlagati nove kandidate. Naposled so se z glasovanjem poenotili, da so lahko novi kandidati tudi tisti, ki na prvem zasedanju niso bili izvoljeni in tako je postal uradno kandidat za predsednika izvršnega sveta tudi Štefan Gjerkeš, ki je na prvem zasedanju občinske skupščine sicer dobil enako število glasov kot tekmec Štefan Vida (vsak po 28 glasov), zato ni bil izvoljen. Poslanci skupščine občine Lendava bi zdaj morali odločati med Štefanom Gjerke-šem, Alojzom Jerebicem (kandidat Demosa) in Ferencem Tivadarjem ter Emilom Bukovcem, s čemer so se tudi strinjali, tako da
STROKOVNO IN ZANIMIVO
1NPAK 90, mednarodni sejem embalaže, transporta in tehnike pakiranja, ki je bil tretjič organiziran v Gonji Radgoni (izmenjuje se z gradbenim sejmom, ki ga tudi organizirajo vsako drugo leto), je v petek, 8. junija, zaprl vrata. Kdor si ga je ogledal, je bil prav gotovo .zadovoljen, saj je res lahko videl najboljše embalažne izdelke iz Jugoslavije, poleg tega pa jih je lahko primerjal z nagrajenimi izdelki iz Italije in Avstrije.
Sejemski pestrosti in zanimivosti so svoje prispevali tudi učenci iz osnovnih šol in v občini Gornja Radgona, ki so se predstavili s svojimi ročnimi izdelki, ter zbiralci raznih embalaž. Prav posebne pozornosti je bil deležen Janez Šedyvi, prav tako domačin iz Gornje Radgone, ki se je predstavil z ličnimi izdelki iz ostankov lesa, ki so tudi uporabni.
Čeprav je sodelovanje odpovedalo kar nekaj večjih podjetij iz drugih republik (npr. Pobeda), pa so njihovo sodelovanje nadomestili tuji razstavljale!. Bilo bi jih še več, če ne bi bil prav ta čas podoben sejem v Diisseldorfu. Precej več kot prejšnja leta je tudi obrtnikov in zasebnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z izdelavo strojev, nekaj pa tudi z izdelovanjem embalaže. Vendar bi jih lahko sodelovalo še več, če bi Zveza obrtnih združenj organizirala obljubljeno razstavo.
Na letošnjem sejmu INPAK je bilo zelo dobro predstavljeno področje izdelovanja strojev za embalažo, prav tako smo lahko videli pestro izbiro novih vrst
VPETOST ŠOLE V OKOLJE
Ob krajevnem prazniku v Bakovcih odprli novo osnovno šolo — Slavnostni govornik predsednik SO Andrej Gerenčer — Družbena priznanja prejeli Leopold in Štefan Červek, Štefan Bu-zeti in kolektiv OŠ Bakovci.
Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo popoldne pred Osnovno šolo Bakovci zbralo veliko domačinov in gostov, ki so proslavili 10. jubilejni krajevni praznik, povezan s slovesno otvoritvijo nove šole. Njen ravnatelj Štefan Antolin je poudaril, da gre za zelo po
SVET NAJ POSTANE VELIKO OTROŠKO IGRIŠČE — Ta napis na slavnostno okrašenem odru je najlepše simboliziral slovesnost ob odprtju nove osnovne šole v Bakovcih, kjer je imel slavnostni govor predsednik SO Andrej Gerenčer. Foto: M. Jerše.
so dvignili roke. Tedaj pa je kot strela z jasnega odjeknila napoved liberalca Janeza Bukovca, ki je umaknil kandidaturo »svojih« kandidatov: Tivadarja in Bukovca. Nekateri poslanci so mrmrali in zahtevali, da ju je treba kljub temu dati na volilni seznam. Izid je znan: odločali so med dvema: Jerebicem in Gjerkešem, rezultat je tesen: 28:26, izvoljen je torej Alojz Jerebic.
Zapletov pa najbrž ne bi bilo, ko bi se dosledno držali tolmačenja skupščinskega poslovnika. Na prvem zasedanju so namreč zavrnili pobudo koordinatorja Demosa, daje novi kandidat lahko tudi stari (prejšnji). Med dvema zasedanjema so določilo premlevali razni pravniki, celo v Republiki so povprašali, dobili pa so odgovor, da je pravoverni razlagalec dopisa (določila) (v tem primeru poslovnika) le tisti,
Janez Erjavec, tehnični vodja Pomurskega sejma: »Viden je napredek v kakovosti embalaže, vse večja pozornost pa je namenjena tudi ekologiji-«
embalaže. Nekoliko slabše so bili predstavljeni skladiščenje, oprema za skladiščenje in prevoz. To pa je bilo zelo dobro obdelano na strokovnem področju, saj je v času sejma potekal v Radencih prav na to temo večdnevni seminar.
Kakor je dejal tehnični vodja Pomurskega sejma Janez Erjavec, pa je bil na sejmu INPAK 90 načrtno poudarek ekološki problematiki in embalaži: »Prav embalaža predstavlja v razvitih državah 50 odstotkov vseh odpadkov. Vendar embalaža ni največji ekološki problem. Morali bi se primerno organizirati, kajti večino te embalaže je mogoče ponovno zbrati v obliki povratne embaleže ali pa jo kot sekundarno surovino vrniti v industrijo.«
memben objekt, plod solidarnostnega združevanja sredstev v soboški občini. Vrednost naložbe je čez 9 milijonov dinarjev, pod isto streho pa je 16 lepih učilnic, ki omogočajo izvajanje sodobnega učno-vzgojnega procesa. Manjka le še telovadnica, ki naj bi jo zgradili v naslednjih letih. Govornik se je zlasti zahvalil prizadevnosti gradbenega odbora, izvajalcem del, SGP Pomurje, in njegovim kooperantom ter Slovenijalesu, ki je poskrbel za kakovostno opremo.
ki ga je sprejel, torej občinska skupščina. Ta je torej dognala, da je novi lahko tudi stari (prejšnji).
Če je prvo zasedanje »gor držal« Avgust Horvat, je na drugem prevladoval Vendel Ostrič. Med drugim je zahteval, naj »novinar Vestnika pojasni, kdo mu je dal podatke o strankarski pripadnosti.« Pri tem se mu je pridružila še Marija Zver. Pri tem je zanimivo, da sta to najbolj občutljiva prenovitelja (ZKS-SDP). Tudi doktor Štefan Špilak se je često oglašal, čeprav je ob razpravi določilu skupščinskega poslovnika skorajda vzkipel. Se najbolj mirne živce sta imela predsednik občinske skupščine Ciril Pucko in sekretarka Marija Hajoševa, ki so jo na to funkcijo izvolili ponovno in soglasno.
Na rob zadnjega skupščinskega zasedanja v Lendavi morda še tole: čeprav je bilo pozno popoldne (po 15. uri), je bilo v svojih pisarnah, na hodnikih ali v skupščinski galeriji, kar nekaj vodij upravnih organov. Zdi se, da jim ni bilo vseeno, kdo bo novi predsednik izvršnega sveta.
Š. Sobočan
Njegova največja želja pa je, da bi do naslednjega sejma embaleže dosegli, da bi imeli vsi embalažni izdelki posebno oznako, s katero bi bilo razvidno, v katero vrsto odpadkov spada in kje jo je mogoče ponovno uporabiti. Prav tako meni, ds bi morali biti vsi materiali, iz katerih izdelujejo embalažo, ki je ni mogoče ponovno uporabiti, dodatno obdavčiti. Po drugi strani pa bi imeli dodatne olajšave tisti izdelovalci embalež, ki bi uporabljali že uporabljen in predelan material.
Seveda pa bo potrebno ljudi najprej navaditi (če ne zlepa, pa s kaznijo), da bodo razvrščali in zbirali odpadke, med katerimi je precej embaleže.
Bernarda B. Peček
Slavnostni govor je imel predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki je omenil, da so tudi občani Krajevne skupnosti Bakovci prispevali velik delež k spremembi videza naselij. »Lepšega darila, kot je nova šola, si ob jubilejnem praznovanju ne bi mogli želeti. Naša družba je danes na obratu iz monizma v pluralizem. V te spremembe se mora vključiti tudi šola, zato je pričakovati, da politiko in ideologijo v večstrankarskem sistemu nadomesti stroka. Šola mora dati znanju celosten pomen, učenca pa usmerjati v prihodnost ob reševanju tistih perečih vprašanj, ki jih danes pred nas postavlja življenje. Ce velja stara resnica, da šola vstane in pade z učiteljem, potem bo moral biti njegov položaj eno od ključnih vprašanj, okrog katerega bo tekla prenova šolskega sistema,« je opozoril Andrej Gerenčer.
Nato je predsednik sveta KS Bakovci Alojz Lukač podelil priznanja za dolgoletno aktivno delo v organih krajevne skupnosti in društvih. Letošnji nagrajenci so: Leopold in Štefan Čer-vek, Stefan Buzeti in kolektiv OŠ Bakovci. V pestrem kulturnem programu so nastopili osnovnošolci in člani kuda s promenadnim koncertom pihalne godbe. Slavje pa so končali s simbolično predajo ključev Andreja Gerenčerja predsednici sveta OŠ Biserki Flegar in velikim ljudskim rajanjem.
Milan Jerše
Vsi bivši vendarle niso bivši!
Kdo je kje po spremembah v političnem vrhu Pomurja — Kadrovski vrtiljak je neizprosen — Mnogi so ostali »na razpolago« — Krčenje prostorov in tehničnega osebja
V pomurski politiki ni nič več tako, kot je bilo še pred kratkim. Čeprav v vsakdanjem življenju vsaj za zdaj ni videti na zunaj, da bi se kaj posebno radikalnega spremenilo in zgodilo. Zamenjave in rošade na vodilnih in drugih funkcionarskih mestih bolj občutijo in težje doživljajo posamezniki, ki jih je to neposredno zadelo in prizadelo kot množica navadnih državljanov, čeprav so ti s svojimi glasovi na nedavnih volitvah k vsemu temu največ prispevali. Precej funkcionarjev je že odšlo drugam, nekaj uglednih ljudi pa tačas išče službo. Nekateri med njimi pa so preprosto ostali »na razpolago«.
Kdo je na tem kadrovskem vrtiljaku zamenjavo oblasti najmanj boleče prebrodil in se je najbolj znašel, je v tem trenutku težko napovedati. Usoda bivše Zveze komunistov in razpad bivše SZDL je bolj ali manj znana. Že pred volitvami so reorganizirali medobčinski svet ZK za Pomurje, sekretarske posle pa so od Bele Banfija, ki je odšel na novo delovno mesto v Ljubljano (republiški sekretariat za notranje zadeve), prenesli na ljutomerskega partijskega sekretarja Borisa Prejaca, ki to funkcijo opravlja nepoklicno. Podobno stanje je tudi v drugih treh pomurskih občinah, le v Murski Soboti imajo za zdaj vršilca dolžnosti sekretarja občinskega komiteja ZKS-Stranke demokratične prenove. To bo do partijskega kongresa Evgen Emri, ki je pred kratkim zamenjal Štefana Harkaia, ki se je vrnil na staro delovno mesto v šolstvo. Lendavski prenovitelji so se že preselili v prejšnje prostore Rdečega križa, pisarno pa bodo imeli odprto le ob določenem času, saj nihče med njimi nima rešenega vprašanja zaposlitve. Tudi v Gornji Radgoni krčijo svoj aparat.
S spremembo oblasti je zaposlitev mnogih delavcev in funkcionarjev iz vodstev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, prelevljenih v stranke, vprašljiva. Najhuje se, kot kaže, godi socialistom, ki so imeli obsežen aparat, ki pa ga glede na izid volitev ne bodo mogli vzdrževati. Medobčinski svet Socialistične zveze za Pomurje je v bistvu ukinjen in je njegov dosedanji predsednik Milan Nekrep ostal brez službe. Usklajevalno vlogo za regijo je prevzela občinska konferenca SZ v Murski Soboti, kjer je bilo do nedavnega zaposlenih šest delavcev. Trije od njih so se že zaposlili drugje; eden, to je sekretar, je odšel v občinsko upravo, kjer je odgovoren za vzgojo in izobraževanje, dva pa sta se zaposlila v zasebnem podjetju. Rezultati volitev dovoljujejo le poklicno funkcijo predsednika OK SZ in tajnico, strokovna sodelavka pa si bo morala poiskati novo zaposlitev. V Ljutomeru je predsednik odšel že prej na staro delovno mesto in to funkcijo opravlja nepoklicno, za zdaj pa je ostala poklicna sekretarka OK SZ, medtem ko je prej zaposlena v tajništvu razporejena v občinsko upravo. Podobno se dogaja v lendavski in radgonski občini, saj so večino tehničnega osebja razporedili v občinsko upravo, medtem ko si funkcionarji, ki bodo poslej nepoklicni, iščejo zaposlitev.
Tudi liberalci tarnajo, da ni dovolj denarja, zato bodo v vseh štirih pomurskih občinah svoje funkcije opravljali nepoklicno, ostali pa bodo tudi brez tehničnega kadra in večjih prostorov. Preselili se bodo v manjše prostore, s čimer bodo lažje prebrodili drago vzdrževanje.
S preoblikovanjem sindikatov v nadstrankarske Svobodne sindikate Slovenije pa je Milan Utroša, dosedanji predsednik pomurskih sindikatov, postal poklicni član predsedstva republiških sindikatov. Torej, lahko bi dejali: Vsi bivši vendarle niso bivši!
Milan Jerše
fr
1990
STRAN 3
• Sem za pismo
Katji Boh
Imam občutek, da bi moral novopostavljeni ministrici za socialo in zdravstvo kdo iz naše pokrajine napisati pismo. Morda je kakega že dobila, mogoče od človeka, ki ji je prepustil to mesto, ali pa tudi ne. V njem bi moralo biti razen čestitke ob postavitvi tudi kaj drugega, tisto, kar postavlja vprašaj vsem velikim obljubam, ki jih tako širokogrudno razglaša ob raznih srečanjih delavcev družbenih dejavnosti in na strokovnih srečanjih.
Za zdravstvo blagodejno zvenijo obljube o povišanju prispevne stopnje (seveda: če bo to mogoče), otrokom naj bi spet delili otroški dodatek, ki naj bi zamenjal sedanjo obliko pomoči, katere kriterij je socialno stanje družine. Socialno-varstvenim ciljem in porastu natalitete naj bi služila tudi stanovanjska politika z razdeljevanjem stanovanj predvsem mladim družinam.
Še bi lahko naštevali njeno videnje razvoja na področju zdravstva in socialnega varstva, ki temelji na teoretičnem razglabljanju, nikakor pa ni usklajeno s stvarnostjo, ki je tudi to, da nekatere delovne organizacije na svojih žiroračunih ne premorejo niti dve stari milijardi, da verjetno zmanjkuje denarja v republiški blagajni za vse, ki se napajajo z nje (to že čuti zdravstvo, kjer se manjša vsota denarja — pomursko zdravstvo je v maju dobili za 15 odstotkov manj denarja kot v aprilu in drugih mesecih, seveda pa pričakujejo še nakazila). Obljube nove ministrice torej ne
OB ISTEM ČASU
V zgodnjem popoldnevu zadnje majske srede sta bili v Murski Soboti dve kulturniški seji. Ob 13.00 se je sestal odbor za kulturo pri Sekretariatu za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti, ob 14.00 pa predsedstvo občinske Zveze kulturnih organizacij. V ospredju razprave udeležencev prve seje je bil predlog formalne in vsebinske organiziranosti prenovljenih prostorov soboškega gradu, na drugi pa je bil poudarek na vrednotenju dela kulturnoumetniških društev in skupin za tekoče leto — simboličnih akontacijah. Sočasnost obravnavanih tem, ob fizični nezmožnosti prisostvovanja na dveh različnih mestih zahteva, da bomo aktualni temi komentirali kdaj drugič, bb
Postanimo zanimivi za tuja vlaganja
Zadnji izmed vseh štirih pomurskih občin.so mandatarja za sestavo novega občinskega izvršnega sveta izvolili v len-” davski občini. Ker sta na prvem glasovanju oba kandidata dobila enako število glasov, so glasovanje na naslednji seji skupščine ponovili, poslanci pa so ponovno izbirali med dvema kandidatoma. Tako je mandatar za sestavo nove občinske vlade postal Alojz Jerebic, diplomirani ekonomist, ki na prvem glasovanju ni kandidiral. Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po izvolitvi.
ALOJZ JEREBIC: V prvem krogu izbire novega mandatarja nisem sodeloval, saj me ni nihče predlagal, po neuspelem glasovanju pa so me predstavniki strank, združenih v Demos, povabili, da sodelujem kot njihov kandidat. Ker nisem imel tehtnega razloga, da bi kandidaturo odklonil, sem se pač znašel na kandidatni listi.
Bili ste izvoljeni. S kakšnimi občutki prevzemate to funkcijo?
ALOJZ JEREBIC: Sam sem že v začetku izrazil bojazen glede sposobnosti razreševanja vseh nakopičenih težav, ki so v gospodarstvu in v družbi nasploh, zato vlogo mandatarja ne prevzemam z občutkom uspeha ali potešitve želje po tej funkciji. Vendar, če sem dolžnost prevzel, bom poskušal sestaviti takšno vlado, ki bo kar se da uspešno reševala probleme, tako kot volilci v občini od nas pričakujejo.
Pred skupščino, ki vas je izvolila, ste se predstavili s svojim programom. Čemu ste dali osnovne poudarke v tem programu?
ALOJZ JEREBIC: V svo jem programu sem opredelil predvsem nujnost zmanjševanja razlik naše občine in regije v primerjavi z ostalo Slovenijo. Za to so seveda potrebna sredstva, vendar pri tem ne mislim na direktne finančne prilive, denimo iz sklada za pospeševanje razvoja manj razvitih, pač pa na druge ukrepe, da bi bilo to območje privlačno za vlaganje. V mislih imam razne davčne in carinske olajšave za ti-
morejo v sedanjem času zloma gospodarstva najti tuzemstva, še toliko bolj ne, ker v svojih programih ne odpira na široko vrata zasebništvu, dopušča in obljublja ga za zdravstvo, kar so si nekako izborili v stroki sami.
Pismo pa bi ji moral kdo napisati tudi zato, da bi jo opomnil na različnost problemov in razvitosti posameznih dejavnosti v regiji. Za našo obmursko pokrajino na primer nekateri v centru republike pravijo, da je pravi el-dorado za strokovnjake in raziskovalce, tako po raznovrstnosti bolezni (tudi takih, ki jih drugje več ne poznajo) kot po socialni problematiki, ki jo prvenstveno tvorijo tako imenovana socialno-zdravstvena politika torej ni mogoče pokriti vseh pokrajin in vseh ljudi, potrebna je prilagodljivost le-tega različnostim.
Morda pa ji bo le še kdo napisal pismo, da ne bi spet ugotavljali — spet propadel poskus z ljudmi!
Majda Horvat
ste, ki bodo vlagali na teh območjih. Ob industriji bo potrebno poseben poudarek dati tudi uveljavitvi našega prostora na področju turizma, ki naj bi nadomestil izpad delovnih mest v industriji, prav tako pa tudi razvoju kmetijstva. To naj
ne bi bilo zgolj surovinska osnova za druga območja, pač pa naj bi dajalo na tržišče tudi takšne ali drugačne izdelke.
Razmere, kakršne so trenutno v gospodarstvu lendavske občine, ne dajejo jasne slike nadaljnjega razvoja. Kako bi ocenili sedanje razmere v občini?
ALOJZ JEREBIC: Ne razpolagam sicer z nekimi uradnimi podatki, vendar, kolikor mi je znano, v občini ni kakšnega večjega podjptja, ki bi se lahko pohvalilo s trenutnim dobrim finančnim položajem ali s stanjem, ki bi zagotavljalo perspektivo. V zadnjem času se je že zmanjšalo število zaposlenih, ta padec bo še večji in to bo eden od osnovnih problemov, ki ga bomo morali reševati. Ostajajo nam delavci s svojim znanjem in izkušnjami in zanje bo treba najti delo. Predvsem pa bo potrebno najprej premagati psihozo, da se nič več ne da narediti. Če želimo življenje utiriti v pravo tirnico, se moramo znebiti takšnega razmišljanja in pritegniti čim več kapitala, bodisi iz razvitejših območij ali iz tujine.
Za razvoj so potrebni kadri, vendar največkrat ugotavljamo, da nam ustrezni kadri primanjkujejo.
Nagrada za trud in sposobnost
Šolsko leto se končuje. Za nekatere je bilo še posebej uspešno. Okrog 130 v Pomurju so jih evidentirali (pedagogi na šolah in služba za poklicno usmerjanje pri enoti Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota) kot posebej izstopajoče, prizadevne, inteligentne .. . Gre za učence 8. razredov, ki so zaradi omenjenih lastnosti tudi možni kandidati za štipendijo iz sklada za nadarjene. Te dni so jih večino še posebej testirali in po izkušnjah minulih let jih bo okrog tretjina izpolnila kriterije za dodelitev štipendije. Doslej ima takšno štipendijo okrog 230 mladih v Pomurju (srednješolci in študenti). Do tu poteka v glavnem vse, kot je zamišljeno. Žal pa je slika precej drugačna glede neposredne povezanosti teh štipendistov s podjetji, kjer bi lahko še naprej razvijali svoje sposobnosti, dobili vpogled v stroko, ki jih zanima, in se tako tudi sami oblikovali v strokovnjake.
Ali je takšno štipendiranje potrebno, pa je seveda drugo vprašanje. Če pogledamo spisek teh štipendistov, lahko ugotovimo, da jih večina izhaja iz družin, ki so gmotno v dokaj dobrem stanju. Rekli bi lahko torej, da tega denarja ne potrebujejo nujno za šolanje. Vsekakor pa ga lahko zelo koristno uporabijo za nakup razne strokovne literature, knjig, računalnikov itd. Za te namene pa je denar prav gotovo koristno naložen. Lahko pa bi bila to tudi skupna akcija šol ali koga drugega. Potem bi lahko organizirali za nadarjene in posebej prizadevne učence tudi strokovne ekskurzije doma in v tujini pa še kaj.
Jože Graj
ALOJZ JEREBIC: Ideje ustvarjajo ljudje in če kadrov ni, potem tudi ni programov. Strinjam se z ugotovitvijo, da so nam v preteklosti dobri kadri odhajali iz občine, zato jih bomo ponovno povabili k sodelovanju. Prizadevali pa si bomo, da zadržimo strokovnjake, ki končujejo šolanje. Ta naš prostor dobiva povsem drugo vlogo, saj tudi Madžarska stopa na drugačno razvojno pot in tudi mi se moramo povezati z . Evropo, s svetom. Brez novih idej, brez novih programov, bomo seveda nemočni.
Ob kadrih, programih in seveda sredstvih je za razvoj gospodarstva potrebna tudi ustrezna infrastruktura?
ALOJZ JEREBIC: Trenutno je gotovo najbolj aktualna cestna problematika. Povezava Lendave preko Sobote in Radgone do Maribora je regijski problem in morali ga bomo skupno reševati. Drugih tako perečih problemov zaenkrat nimamo, vendar moramo biti budni, razvoj mora biti usklajen, saj se bo sicer lahko že čez čas pojavil problem na drugih področjih.
Kaj boste naredili v občini na področju razbremenjevanja gospodarstva?
ALOJZ JEREBIC: V sami občini veliko k temu ne bomo mogli prispevati, saj je 80 odstotkov zadev s področja družbenih dejavnosti v pristojnosti republike in tudi če bi v občini zelo drastično znižali prispevne stopnje, bi to v globalu pomenilo zelo malo. Za to si moramo prizadevati v republiki, preko republiške skupščine, v občini pa bomo vztrajali pri tem, da če bo zmanjkovalo denarja v gospodarstvu, če se bo zmanjševalo število delovnih mest, bodo to čutile tudi družbene dejavnosti. Prispevnih stopenj pod nobenim pogojem ne bomo zviševali in ekonomski pritiski bodo imeli za posledico tudi zmanjševanje družbene režije.
Zdaj sestavljate novo vlado. Se bo v njej čutila strankarska pripadnost in ali načrtujete spremembe v o rga n i zi ra n os t i obči n s ke upra ve?_
ALOJZ JEREBIČ: Moje osnovno vodilo pri sestavi vlade je strokovnost in če bo opazna strankarska pripadnost, bo to zgolj naključje. Pri organizaciji občinske uprave pa zaenkrat ne bo sprememb, saj pričakujemo republiški zakon o državni upravi in zato dogodkov ne želimo prehitevati. Vsekakor pa dejavnosti ne nameravamo širiti, prej bo prišlo do združevanja posameznih oddelkov.
Ludvik Kovač
---OBSEDNO STANJE NA LEVEM BREGU MURE
Začenja se operacija LEDAVA
(nadaljevanje s 1. strani)
Končno je nedvomen »blagoslov« soboške občinske vlade — seveda v prejšnjem sestavu pod taktirko Janeza Štotla — da Tušarjev krizni štab opravi poskus zdravljenja potoka tako, da s počasnim spuščanjem sveže vode iz akumulacijskega Ledavskega jezera na Goričkem in hrkatnim dovajanjem kisika s posebno napravo v bazenu pri Šadlovem mlinu kolikor mogoče razredči z muljem onesnaženo vodo ter jo skozi nekoliko dvignjene jezovne zapornice »pošilja« nizdol. Na tej točki se stopnja usklajenosti podatkov ustavi in stopi na prizorišče govorica t.i. interesnega pluralizma. Najprej ugovarjajo lendavski izvršniki, češ zmenili smo se, da se blizu 4000 kubičnih metrov mulja izčrpa iz struge,
Čimprej zakopati bojne sekire r J	1	»*	j-falte'"*'
Za ljutomersko občino so že nekaj časa značilne politične zdrahe, ki so jih pred leti spodbud^J ci v bivši mladinski organizaciji. Tudi zdaj, ko je na pohodu politični pluralizem in strankarstvo, - -ki o^'! izneveriti tradiciji. Po mnenju dela strank, združenih v koaliciji, se uspeh Demosa v ustrezno potrdil v praksi. Razočarani so zlasti krščanski demokrati, z njimi pa tudi demokrati, L leni, ki tvorijo nekakšno opozicijo v Demosu, medtem ko so člani Socialdemokratske zveze in ,, dokaj zadovoljni z doseženim. To je gotovo posledica razprtij, ki so se kazale že pred volitvami, za P
ljujejo tudi po volitvah, ko so izvolili novo vodstvo občinske skupščine in izvršnega sveta.
Razkol znotraj Demosa v ljutomerski občini sega še v čas, ko se je pričela »potapljati mladinska ladja«. V tem je treba videti vzrok za ljutomersko posebnost: povezanost ZSMS-liberalne stranke z Demosom. Zaradi užaljenosti, ker na volitvah ni bil izvoljen njihov kandidat za mandatarja občinskega izvršnega sveta, so iskali podporo drugje, celo pri ZKS-stranki demokratične prenove. Po drugi strani pa seje znotraj Kmečke zveze oblikovala frakcija, ki je za sedanje stanje krivila vse po vrsti, čeprav so nekateri njeni člani še vedno zastopani v več strankah.
Skratka: začarani krog, iz ka-
PODJETJA V GOSPODARSTVU, ZAVODI V NEGOSPODARSTVU
OSNUTEK ZAKONA O
USTANOVAH
Za gospodarske delovne organizacije velja zakon o podjetjih, a v družbeni nadstavbi še naprej delujejo po samoupravni shemi organiziranja in delovanja. Čeprav so že v času prehoda gospodarskih organizacij na podjetniške temelje na podoben zakon čakali v družbeni sferi, pa je šele sedaj prišel v obravnavo osnutek zakona o zavodih, ki ga bodo obravnavali v državni skupščini. Kaj torej zakon v osnutku predvideva za organizacije v družbeni nadstavbi? Spremembo pove že sam naslov, postale bodo zavodi ali ustanove, ki pa ne bodo poslovale po načelu dobička, lahko pa proizvajale in prodajale storitve na trgu v skladu z zakonom ali aktom ustanovitve. Govora je tudi o lastnini, osnutek zakona namreč predvideva družbeno, javno (državno), mešano ali zasebno lastnino, tako ustanovo lahko ustanovijo domače ali tuje pravne in fizične osebe, pomembno mesto pa bi naj imel tudi sindikat, ki bi sodeloval pri sklenitvi kolektivne pogodbe o pravicah in obveznostih delavcev in ustanoviteljev ustanove.
Na področjih, ki so posebnega družbenega pomena se ustanovi javna ustanova — to pomeni, da bodo javne ustanove v osnovnem, srednjem in visokem izobraževanju, na področju varstva kulturnih dobrin, osnovnega zdravstva, osnovnih oblik socialnega varstva in družbene skrbi za otroke, temeljnih znanstvenih in drugih posebnih raziskovanj. Osnutek dopušča možnost ustanovitve javne ustanove še na drugih področjih posebnega družbenega pomena. Pomembna novost je tudi v tem, da bi poleg javnih ustanov na istem področju lahko delovale tudi druge ustanove, če ustanovitelj zagotovi stalno opravljanje funkcije, enako obravnavanje storitev, ki jih opravlja ustanova za vse občane ter da je nadzor nad zakonitostjo dela — tu veljajo posebni pogoji.
Osnutek dolgo pričakovanega zakona je sedaj tukaj, svojo bodo verjetno povedale izvajalske organizacije v družbenih dejavnostih, vsekakor pa je treba omeniti pomen postavljanja odnosa ustanoviteljstva, v katerega lahko stopajo tudi zasebniki, ter
odpelje in odloži na ustrezno mesto. Podobno zatrjujejo lendavski ribiči in slično razpoloženi so bili udeleženci zadnjega zasedanja tamkajšnjega občinskega parlamenta. Veliko različnih komentarjev je sprožila prepoved inšpekcijskih služb, predvsem vodnogospodarskega inšpektorja Franca Kegla, naj puconska separacija, Mesna industrija, Agro-merkur in drugi večji onesnaževalci ta čas omejijo ali ustavijo proizvodnjo oz. poskrbijo za čim učinkovitejše prečiščevanje lastnih odplak. Končno pa je največji kamen spotike podatek o kar petih tonah poginulih rib v potoku Ledava, ki je konec tedna po prijavi ribičev iz lendavske postaje milice romal na soboško Upravo za notranje zadeve in so ga nekateri naši sotrudniki tudi objavili. Vodnogospodarski in-
S P C klor' franc Kegl za ribiško salo, «•>	।	»
videl poginulih rib, vse dni pri	*
lendavske ribiške Štefan Han osnovi (P'i 24,8 hektarja pride na hektar , rib pa še čas d^lcnH^ na še večjo količino, m bo( v kriznem štabu v M prepričujejo s poroči ,	t([j.
tok že zdavnaj mrte nOi» no razpravljati o * likšnem pomoru <m I™ Ji Komu verjeti, ko je|jeva» tega se ne kanimo op in tudi o tem, kdo i več masla na g ,.vl’ a si pri«' razpredati. Dovolim P . postavko, da bi znaAtršiii* cija Ledava eden prvi hov za nove oblastn^-^
KOMENTAR
terega zaenkrat ni videti pravega izhoda. Posebno še, ker so ljutomersko Kmečko zvezo obdolžili paktiranja s »starim režimom«, to je socialisti in. prenovitelji. Kmečka zveza in Socialdemokratska zveza pa ne sodelujeta v Demosu tudi zato, ker je Demos po njihovem pravzaprav liberalna stranka, ki si je prilastila njihov naziv. Štirje vodilni demosovci: Milan Rus, Tomi Nemec, Roman Caf in Gorazd Klemenčič so namreč »otroci« ZSMS-li-beralne stranke, ki se je ne more-
- ZAVODIH
možnost pridobivanja denarja javne ustanove s prodajo blaga in storitev na trgu (ob pridobivanju denarja iz proračuna), prav tako predlog, da ustanove, ki se ustanavljajo na področjih, na katerih se ustanavljajo javne ustanove, prav tako lahko dobijo denar skupnosti ali iz proračuna — seveda spet pod določenimi pogoji-
Zakon o ustanovah bi naj začel veljati konec leta.
Majda Horvat
nja pri programiran« ampak za osebna p .»jj, cilj bi morali v interesiu čimprej preseči. S , pjjili, . blemov ki so se naW Jr more reševati	SW ‘
cija, ki bi pozablja . interese občine. T> namreč nadstrank nujno čimprej reš>te se odločiti za najtr J (.
Vsekakor pa je kire čimprej zakop nj ti ,ji na politična funkc?f'j »f maj, je treba tob skupni imenovalec je vseh strank, zdru f v M mosu, kot je to PZ nktetmTj delih Slovenije- • blemi občine pa te J vseniisj. še sodelovanje me na pC kami, ki se P?JaVKJ čnem prizorišču. • skoji Demos je očitno ve so se spustih na 'i,. po ’. ven, ki ne vodi niham ।. vah so ljudje vend ki ^3 li drugačno ravnam vi vrsti v intere’ §nejše & prizadeva za usp darjenje. Vsekako P h povjj, vanja v javnih me &:kodo, f f la veliko pohtičn j^ji. navsezadnje b.^^abiti. nujno čimprej P ijtjki f J kar je bilo, in.v	f
racionalne rešitve.	pa«,
osebne zrelosti. Brez čakovati otipljiveJsl jvliB’
| Sida Podlese^
Tiho je ugasnila ena od osebnosti klenega kova, ki so desetletja oblikovale podobo naše pomurske pokrajine in njenega človeka. Poslovila se je ena od poslednjih še živečih sodelavk narodnega heroja Stefana Kovača. Težka in dolgoletna bolezen jo je zlomila tik pred njeno 70-Ietnico. Otroška leta je preživljala na goričkih livadah, kot mladenka pa je idejno rasla v petrovski organizaciji Društva kmečkih fantov in deklet, ki je postala ena od organizacijskih postojank NOB Prekmurja. Dijaški list Mladi Prekmurec jo je pritegnil v svoje vrste. Posvetila se je študiju medicine v Ljubljani, tam je januarja 1941 postala članica K P. Ko pa je okupator zasedel Prekmurje, je sledila klicu Štefana Kovača. Začasno je opustila študij in se vključila v borbo za svobodo. Doživela je vse strahote, ki jih je okupator namenil tistim, ki so se mu uprli. Decembra 1941 je bila obsojena na 8 let zapora, od teh je
2 leti prebila v zaporih. Konec 19^
junija
za okrevanje ni bil j žela odgovorne
nji svobodne donrfle / je opravljala odg
okrajnem Ij^^ialno^d^ prosveti ter	P
politiki, nekaj c.h .,ern p k'} sednica 01-0.
vala v okrajni SZ publiški SZDL. P'abli^ bila poslanka v P,- čla'] i. ni, zadnja leta ■ o let je republike. Skoraj la odgovorno na' bgn. 8 OK SZDL v "" . je prisilila v pr
toda ob trezne' Jalisčf\0V^ opredeliti svoja is	'Lf j
mi je bdo vedno	f W
in iskanje blaf' '
ljudi in P°'(rad",yrlarlja sl na družbena pr^
vanja ostajajo -aSlh j .J« no osebnost. O t spo' (j/iL la tudi več
ocen. Sida se o, p. skromno, kolje OslaK fG raj dve desetletji-renine pokončne.
ne. obenem pa n ( i , ■ sti v našem P^ j kar so jo prek‘til slovenskega nat p J
STRAN 4
VESTNIK.
Portreti iz diaspore - dr. Wilhelm Heiliger
nostalgija ostaja, umetnost
PRIHAJA
aktualna tema
DELAVSKI TURIZEM
Pred štirimi leti se nam je v našem časniku (Vestnik, štev. 'W, 27. marec 1986, Vodilne sile zla po svetu zapreti v norišnico!) Predstavil kot »alieniran Evropejec, po čustveni plati Slovan, po in-dektualni plati pa Nemec«, ki se v srcu Silicijeve doline v Kalifor-niA Združene države Amerike, ukvarja z umetnostjo, literaturo in Politiko.
neobjavljeno napoved za naslovnico smo dali: »Konec novembra (leta 1985 - op. P's.) je v zgodnjih jutranjih nrah na Bryant Streetu 3606 v Palu Altu,
osrčju ameriške (in svetovne) računalniške indu-strije v Kaliforniji, bolj znanem sot Silicijeva dolina, zazvonil telefon. Nenadejano smo vrgli Pokonci našega ljutomerskega r°jaka, »ameriško-nemško-slo-venskega« politologa in kultur-neSa posredovalca, svobodne-§a umetnika in raziskovalca dr. "ilhelma Heiligerja, ne da bi se poprej prepričali, koliko Pravzaprav kažejo urni kazalci onkraj velike luže.«
Bilo je torej pred štirimi oz. Petimi leti. Te dni pa smo dok-7 a filozofije z disertacijo No-’Wja pri Ivanu Cankarju, od ‘%9. do 1973. stalnega dopis-। zahodnonemškega radia televizije v Beogradu, strokovnjaka za Sovjetsko zvezo na otanford Research Institutu, ta 975' v San Franciscu, kjer । a' kot publicist in razisko-। o mednarodne odnose, ,, ‘1 med ZDA in ZSSR, na tanfordski univerzi, zdaj predora umetniškega izpovedo-aca> našli doma; v Moderni rerU v Ljubljani, kjer do hca tega meseca razstavlja v-^fetne kompozicije. (O tem ^naslednjih Kulturnih ob-, Kaj se je torej zgodilo z vami '7nj>h letih, po tem, ko sva se ai*nje pogovarjala?
Kaj pa literatura?
»Ta me še vedno zanima. Še vedno pripravljam izdajo antologije sodobne slovenske poezije v nemščini in še vedno iščem pokrovitelje, kajti brez tega tudi v umetnosti več ni mogoče. Upam, da v kratkem uspehom. Antologija se začne s Kosovelom in Kocbekom in sega do Aleše Kermavnerja in drugih mlajših ustvarjalcev. Vseh avtorjev bo kakih 25, obseg pa 250 strani z uvodno besedo.«
Veliko ste storili za popularizacijo slovenske literature v tujini. Kljub temu z zagrenjenostjo razmišljate o tem, kako vas domovina sprejema. Lahko poveste kaj več?
»Zagrenjenost morda, morda tudi razočaranost, kajti določeni kulturni krogi v Sloveniji imajo sicer finančna sredstva za marsikaj, samo ne za širitev slovenske kulture oz. literature po svetu. Delal sem na lastne stroške. Hkrati me moti, da še do danes za opravljeno delo nisem prejel niti zahvale niti uradnega priznanja.«
Imate pa cel kup ocen ali recenzij vaših del.
»Ja, kaj pa čete s temi ocenami! So zgolj lepi spomini in ne realnost, s katero bi se dali plačati računi.«
Verjetno ste še vedno član nemškega PEN kluba. Pred leti ste se udeležili blejskega srečanja pisateljev. Kaj sodite o
Prejo
?.etili. Že n j1 Pr°cesi, predvsem v Vzhodni Evropi, me sploh niso prese-■l'Oraznr ° dobrim desetletjem sem namreč v Washingtonu objavil ob-nJe dogaj ^0 ° smernicah političnega razvoja in v bistvu predvidel današ-V^iji haa ■ Se v Sloveniji uveljavlja strankarstvo in razmišlja o avto-VPrašanje ' ^Pitvi, sodi to v okvir siceršnjih teženj po Vzhodni Evropi.
na dom%- 'ko 30 uresničljive in koliko ne. Osebno sem večno nave-f	kraJ — na Ljutomer in rodno Prlekijo; so stiki in korenine,
° Iina’ nostalgična navezanost na tukajšnje kraje — in to mi je ze-
se5niVu n’č- Že dalj časa koncepti varjal z umetniškimi . foton Povsem z umetni-
Pač J°- Ta trenutek se ^rania k V? Področje udej-°J Pomembno kot ?r,)a de;.na’ Politična ali lite-adovo|lVnost- Daje mi večje „.Kak0 sLV°-'n zadoščenje.« J’ tagov”?' ,a v>dik ustvarja-^jeva« občestvo? Kak-»To . koncept?
^tncJu koncept konkretne ^njeevr’ k' 'zhaja zlasti iz in'Ce> NemP-^Sa okolja — .n Ha želin, -je’ Nizozemske vrafski ^.!zraziti skozi foto-> stvarc J ln predvsem bar-f asti v M°k^’ J° najdevam Sijiin J"k'’ delno v Kalili J11 obmruv110 v sredozem-mP«wČJU *Južna Francija, hMvs^alska)- Zanimajo >flje u"1 ve'iki formati fo-stvSni' ah f0 po SV0Je zel° za u ih tud'taktnemu slikar-4Sis ±yi ; gre torej stv tvh in f modernemu sli-h.« modernemu kipar-
leSv ijuhi^'11 s® tud' predsta-»V ianski Moderni Ga-toS j.e rta tri dele:
L^roidposnetki>fo' PoSsem ^ formata -v v zadnjih letih
na n?talaciJe’ Ki jih ^iV^Nplesk81600’ po tem -° \^Pi-« karn z določenimi PIm^K« V nL*-Ukvarja,i s P“‘ ''O^nih «7“ raz'sKovanja SP? a !r«- {s°d nosov in seveda še ostajate zve-NsA^vaie^ e: zakaj niste več
• a mednarodne od-
'P Sn^ivno i?reprost: določe-fC^tski LlzkušnJe v ZDA ^ikr JCB miZ'; Sovietska oz.
‘Prah Je namreč ne-
k°li t J čim aad,®govali po te-1e efonsrm .lme' kakršen-lo Psh?Slaviio STk S Slovenij°
^terri0-- Pemu bi se re-Po$tilam, da 'n lahko si pred-\^ucije « ne emigrantske
zdajšnji literarni sceni na Slovenskem in po Jugoslaviji?
»V zadnjih letih nisem sledil teh literarnih tokov, kajti zmanjkuje časa, da bi se mogel poglabljati vanje. V glavnem pa slovenska oz. jugoslovanska literatura v srednjeevropskem prostoru in ZDA še ni kaj dosti znana. Pač ni posredovalcev s finančnimi sredstvi, ki bi lahko kaj takega opravljali; namreč popularizirali tovrstno literaturo.«
Vaši stiki z literarnimi ustvarjalci na Slovenskem?
»Ti stiki so stalni. Naj omenim Vena Tauferja in Nika Grafenauerja, ki sta mi zelo pri srcu — kot prijatelja in ustvarjalca, pesnika v mednarodnem smislu. Zelo dobro poznam Draga Jančarja, za katerega se mi zdi, da je zelo dober pisatelj. Pred leti mi je obljubil, da bo izdal mojo knjigo (doktorska disertacija — op. pis.) Nostalgija pri Ivanu Cankarju v slovenskem prevodu, vendar do tega še ni prišlo.«
Literatura se zdaj ni tukaj še vedno ukvarja z občutljivimi, donedavna tabu temami, kot so povojni procesi in obračuni, odnos domobranstvo in partizanstvo, narodna sprava. Vaše ne-nje?
»Mislil sem, da ste s to problematiko že opravili. Ce še niste, se mi zdi zelo pomembno, da čimprej in v nacionalni zavesti dokončno, da se lahko nato intelektualni koncepti in intelektualne vrednote razvijajo v bolj konstruktivni smeri.«
Govorite slovensko, razmišljate pa drugače?
»Res je. Mislim predvsem v nemščini in deloma angleščini. Moja soproga je Američanka in doma se v glavnem pogovarjava angleško; če sem v Evropi pa v nemščini ali francoščini. Sele v zadnjih dneh', ko sem doma, sem se prisiljen pogovarjati in misliti po slovensko. To pa ni enostavno in človek potrebuje določen čas, da se

te intelektualne
navadi na akrobacije.«
Branko Žunec
Razmere, v katerih živimo, vplivajo tudi na letovanje delavcev. Vedno tanjše denarnice marsikateremu delavcu namreč ne omogočajo, da bi svoj letni dopust izkoristil kje ob Jadranskem morju ali v planinah, si odpočil in nabral novih moči za delo. To še posebej velja za tiste z nizkimi osebnimi dohodki, ki pa bi bili še kako potrebni oddiha. Zaradi manj denarja se tudi spreminja sestava delavcev, ki preživljajo svoj letni dopust v najcenejših letoviških zmogljivostih, s katerimi razpolagajo delovne organizacije. So pa tudi taki, ki si privoščijo letovanje v najsodobnejših hotelih doma in v tujini. Zanimalo nas je, kakšno je letos povpraševanje za letovanje v počitniških naseljih Lovrečiča pri Umagu, ki ga upravlja Počitniška skupnost Gornja Radgona, in v Rovinju, letoviškemu naselju Počitniške skupnosti Murska Sobota. V teh dveh naseljih namreč vsako leto preživi svoj letni dopust največ Pomur-cev. Z manjšimi zmogljivostmi pa seveda še razpolagajo posamezne delovne organizacije v Pomurju.
ZA LOVREČICO TOKRAT VEČJE POVPRAŠEVANJE
Pri Počitniški skupnosti v Gornji Radgoni, ki ima v letoviškem naselju v Lovrečiči 220 postelj, razen štirih pa so vsi člani skupnosti iz radgonske občine, ugotavljajo, da je letos večje povpraševanje za letovanje kot lani, ko so mislili, da je bilo rekordno leto. V poletnih mesecih, to je julija in avgusta imajo zasedene vse raz-pložljive. zmogljivosti. Nekaj
Sindikalni turizem v podjetjih
Nekoliko drugače pa je tam, kjer nimajo počitniških vraciji. Najem prostora za poči-
-•................ -	•	■ tniške prikolice so po besedah
skupnosti, oz. podjetja niso včlanjena vanje. Lep primer je občina Ljutomer. V tej občini je nekaj podjetij, ki za svoje delavce poskrbijo prek višjih organizacijskih oblik (recimo Ljubljanska banka, Slovin, Mura ...), tista matična podjetja pa se rešujejo, kakor vedo in znajo. Največkrat gre za turizem v tako imenovanih počitniških prikolicah, ki zadnja leta postaja ena dražjih oblik oddiha delavcev.
Nekaj podjetij pa je za oddih in rekreacijo delavcev poskrbelo dolgoročno. Vzemimo dva primera: Križevske opekarne in Im-grad. Oboji imajo bungalove in počitniške prikolice. Če odmisli-' mo počitnikovanje v prikolicah, nam torej ostanejo bungalovi. Imgrad ima le enega — na Kopah. Ker je bilo nekaj zadnjih zim precej milih, je bil ta bungalov napolnjen le v poletnih mesecih. Kljub takšnemu stanju pa v Imgradu nikakor ne razmišljajo o prodaji, saj se skušajo reševati s tem, da to svojo lastnino dajejo v najem tudi drugim podjetjem v občini Ljutomer, ali pa svojim upokojencem. Letošnja cena za bivanje v njihovem bungalovu bo 70 dinarjev na dan. Če gostujejo drugi delavci ali njihovi upokojenci, je cena za 100 odstotkov višja.
V Križevskih opekarnah imajo poleg bungalova na Kopah še apartman v Nerezinah in tri prikolice (Zadar in Umag), ki so v glavnem polno zasedene. Zanimanje delavcev je precej veliko, saj so zmogljivosti skoraj v celoti polne (predvsem v sezoni), načrtujejo pa še gradnjo enega objekta. Za ta delavsko-počitniški standard skrbijo delavci sami, saj od .regresa za dopust vsako leto namenijo 20 odstotkov za gradnjo počitniških zmogljivosti. Cene bodo letos v objektih Križevskih opekar nekoliko višje: dnevno bodo za bivanje morali odšteti po 100 dinarjev. Če zmogljivosti ne bi bile polne, potem se za proste lahko potegujejo tudi drugi delavci iz občine Ljutomer ali širše. Seveda pa njim zaračunajo ekonomsko ceno, ki je za 100 odstotkov ali nekaj več višja.
ODKOD TAKO NIZKE
CENE?
Seveda je odgovor preprost: del denarja prispevajo sindikalne organizacije oz. podjetje samo, drugi del pa je tisto, kar morajo plačati delavci sami. Razmerja so med posameznimi podjetji različna, odvisno od njihove ekonomske moči. V križevskih opekarnah je to razmerje 40:60, se pravi da tretjino stroškov krije podjetje, dve tretjini pa delavec sam.
Odstopanja v drugih podjetjih so minimalna in tudi stanja po drugih občinah so podobna.
prostih mest je le še v junijskih izmenah, ki pa so tudi rezervirane za dvo ali tridnevne izlete delovnih kolektivov, šol in drugih. Vzrok za večje povpraševanje za letovanje v Lovrečiči je gotovo v dostopni ceni letovanja. Dnevna cena za letovanje v Lovrečiči za člane skupnosti znaša namreč 126 dinarjev, za nečlane pa 230 dinarjev. Cena penziona je nekoliko nižja kot drugod, ker pri članicah zbirajo del sredstev, da lahko pokrivajo nekatere stroške, za vzdrževanje in drugo. Ta-
KOLIKO SE DA ZASLUŽITI S SINDIKALNIM TURIZMOM?
Ne samo da naši delavci odhajajo na oddih na morje in v planine, tudi drugi delavci prihajajo v Pomurje. Na dveh primerih si
Ko govorimo o delavskem turizmu, lahko takoj pripišemo, da nas le-ta še v letošnjem letu, vsaj po cenah sodeč, ne bo slekel do golega. Res pa je, da se iz leta v leto slabša ekonomska moč delavcev, da v podjetjih prehajajo tudi na ekonomske cene bivanj v lastnih počitniških zmogljivostih in verjetno ni daleč podoba s slike.
bomo ogledali, kako to poteka ter kaj ima Pomurje oz. podjetje od tega. V termalnem kopališču Banovci imajo s sindikalnim turizmom precej izkušenj. Dve podjetji sta tam postavili bivalna zabojnika, okoli 30 pa jih ima počitniške prikolice. Pogodbe za najem oz. zakup prostora so podpisali po načelu polno za prazno, se pravi; tudi če v bivalnem zabojniku ni nikogar, plačuje podjetje polno ceno. Seveda sklepajo tam letne pogodbe in najem prostora za manjši zabojnik znaša 35.000,00 za večjega pa 42.000,00 dinarjev. K temu je potrebno prišteti še peno porabljene električne energije. Kako se delavci prehranjujejo, je njihova stvar, seveda pa si včasih privoščijo kakšen obrok tudi v resta-
ko kot prejšnja leta letuje tudi letos v Lovrečiči največ delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. V radgonski občini imajo namreč v delovnih organizacijah pravilnike, ki dajejo prednost za letovanje takim delavcem. Med temi pa je tudi večina iz neposredne proizvodnje.
V ROVINJU V AVGUSTU ŠE NEKAJ PROSTIH MEST
V Počitniški skupnosti Murska Sobota — ta ima na voljo v počitniškem naselju v Rovinju 620 postelj — pa ugotavljajo, da je interes delavcev za letovanje nekoliko manjši kot v prejšnjih letih, ko nikakor niso mogli zadostiti vsem, ki bi želeli svoj letni dopust preživeti v tem delu jadranskega morja. Večina zmogljivosti je sicer zasedena, nekaj prostih mest je le še v zadnji izmeni avgusta in pa v dveh septembrskih izmenah. Cene gotovo niso vzrok za manjše povpraševanje po letovanju, saj so le-te zelo ugodne. Za člane skupnosti je cena 770 dinarjev na dan, kar je v primerjavi s cenami, ki jih ponujajo razne agencije, precej manj. Vzrok za manjše zanimanje je verjetno v tem, da si nekateri delavci z nizkimi osebnimi dohodki ne morejo privoščiti le
vodje Termalnega kopališča v Banovcih, v letošnjem letu reklamne. Mesečna najemnina prostora je 2800,00 dinarjev. Skratka: kakorkoli obračamo, je račun pozitiven za oboje: za delavce, ki prihajajo v Banovce na oddih in rekreacijo, in za Termalno kopališče Banovci, ki daje svoj prostor in tudi storitve, ki jih v tem kopališču pač imajo.
V Moravskih Toplicah je staL nje nekoliko drugačno, a kljub temu podobno. Sindikalni turizem znaša med 8 in 10 odstotki vseh gostov ali tretjino domačih

gostov. Možnosti je kar nekaj: v turističnem naselju imajo 35 počitniških prikolic, 21 stanovanjskih zabojnikov, podjetja pa imajo v najemu tudi 6 bungalovov. Načelo Moravskih Toplic -je, da ima gost v tem naselju s formalnostmi opraviti največ 2 minuti, se pravi, da se prijavi in odjavi. Celoletni najem prikolice znaša 38.000,00 dinarjev, zabojnika pa 56.000,00 dinarjev. V to ceno je vračunana tudi električna energija. Sindikati imajo v Moravskih Toplicah 10 odstotkov popusta za vse storitve. V turističnem naselju bodo cene v glavni sezoni takšne: polni penzion bo 344,00 dinarjev, polpenzion pa 304,00 dinarjev. Na to ceno pa, kot smo že rekli, dobijo sindikalne organizacije še 10 od-
tovanja ob morju. To je mogoče sklepati tudi po analizi letovanja delavcev iz prejšnjih let, kjer je že bilo opaziti, da se število delavcev z nižjimi osebnimi dohodki zmanjšuje in povečuje število delavcev s srednjimi in višjimi dohodki.
JELKA V NAJEMU
Počitniški dom Jelka na Pohorju, ki je vsako leto povzročal Počitniški skupnosti Murska Sobota veliko glavobola, saj je posloval z izgubo, je zaprt. Ker ni bilo ugodnega kupca, so dali dom v najem delavcema, ki sta bila doslej v rednem razmerju. Ta naj bi ga v najkrajšem času usposobila in odprla. Kot kaže, pa to ne bo mogoče pred zimsko sezono. Dom je namreč v takšnem stanju, da je potrebno opraviti nekatera nujna popravila, da bo lahko redno posloval.
Sicer pa niti pri soboški niti pri radgonski počitniški skupnosti ne razmišljajo o prodaji razpoložljivih zmogljivosti, saj te zahteve doslej tudi ni postavila nobena članica. Pri obeh skupnostih pa uveljavljajo zamenjavo razpoložljivih zmogljivsoti z drugimi delovnimi organizacijami, kar je vsekakor zelo koristno in bodo tako delali tudi v prihod-, nje.
stotkov popusta. V hotelskem delu so cene nekoliko višje: 392,00 dinarjev za polni penzion in 352,00 dinarjev za polpenzion — manj 10 odstotkov. Vse te cene so za dvoposteljne sobe. ■.
Tudi v Moravskih Toplicah so s takšnim načinom dela zadovoljni,'saj imajo zagotovljen dohodek, četudi počitniške prikolice ali bivalni zabojniki niso polni.
SKLEP:
V to analizo niso zajeta vsa podjetja, niti vse organizacije s turističnimi storitvami, saj so odstopanja od naštetih primerov dokaj majhna.
Ekonomsko stanje v podjetjih pa še tudi ni tako kritično, da bi se podjetja morala odpovedati svojim počitniškim zmogljivostim. Verjetno pa je v ozadju še en prepričljiv argument, zakaj v podjetjih ne razmišljajo o tem skrajnem ukrepu: le spočit in zdrav delavec lahko pripomore k boljšemu gospodarjenju, k večji storilnosti in sploh učinkovitejšemu delu. Zato ne glede na sindikalne spremembe in spremembe v upravljanju še nihče ne razmišlja — in verjetno tudi ne bo — da bi se odpovedal tistemu najdražjemu, kar so si v letih odpovedovanja zgradili oz. kupili.
Feri Maučec Dušan Loparnik Foto: I. Š.
JUNIJA 1990
STRAN 5

kmetijska panorama
JABOLČNI ZAVIJAČ: KAKO GA USPEŠNO ZATRETI?
Je eden najhujših in najbolj razširjenih škodljivcev jabolk. Njegove gosenice povzročijo črvivost jabolk, ki potem prezgodaj dozorijo in odpadejo.
Oj»is škodljivca: Jabolčni zavijač je metuljček, ki je centimeter dolg, z razpetimi krili pa je širok 2 centimetra. Sprednja krila so sivkasta in imajo temne črte, bli--zu zunanjega roba pa blestečo liso. Zadnja krila so svetlo rjava. Škodljivec ima pri nas dva rodova letno, v toplejših krajih pa tri. Prvi rod metulja leta v večernem mraku od konca maja do julija. Najmočnejši let pa je v sredini junija. Metulji drugega rodu se pojavljajo od sredine julija do začetka septembra. Najštevilnejši let je v avgustu. Samice prvega rodu odlagajo bela luskasta jajčeca na plodove in poganjke. Največ jajčec pa odloži na zgornjo stran listov v bližini plodov. Samice odložijo približno 80 jajčec. Goseničice se izležejo čez teden ali dva, potem pa se zavrtajo v plodove. Najprej so bele barve, nato pa postanejo rožnate. Na plodovih opazimo izvrtino in iztrebke goseničice. Gosenice dorastejo v plodovih v 3 do 4 tednih. nato jih zapustijo in se skrijejo v goste bele zapredke v raznih razpokah in za lubjem. V za
IZREDNO UGODNI NAKUPI!
IZREDNO UGODNI NAKUPI!
Kmetijsko trgovsko podjetje
Marko Slavič
Ključarovci št. 19
ODPRTO VSAK DAN OD JUTRA DO VEČERA!
Pokličite nas po telefonu: (069) 87-731
VAM NUDI:
• gradbeni material • kmetijsko mehanizacijo • umetna gnojila
• izolacijske materiale, vse strešne kritine in drugo blago
Po prvih ocenah bomo letos pridelali precej več pšenice, kot je bomo potrebovali.
Ja, časi se spreminjajo. Včasih so nas ministri prepričevali, da pšenico prodamo, zdaj nas bodo prepričevali, da jo pokrmimo.
predkih se gosenice zabubijo in v 10 do 13 dneh vzletijo metulji drugega rodu, ki spet odlagajo jajčeca na plodove. Dorasle gosenice drugega rodu zapustijo črvive plodove in se zapredejo za drevesno skorjo.
Zatiranje: Se vedno je najpogostejši in najbolj zanesljiv kemični način zatiranja jabolčnega zavijača. Zaradi dolgega leta metuljčkov je težko točno določiti optimalni rok škropljenja. Pri tem si v novejšem času pomagamo s seksualnimi vabami in se tako na podlagi ulova metuljčkov lažje časovno odločimo za škropljenje. Na izbiro imamo veliko število kemičnih pripravkov, vendar izbiramo manj strupene, da čim manj prizadenemo koristne žuželke v nasadu. Insekticidi, ki jih najpogosteje uporabljamo, so: GARDONA, BASU-DIN, NEXION, FENITROTI-ON, DURSBAN, EKALUX, GUSATHION, ULTRACID, ZOLONE, IMIDAN, LEBAY-CID, SEVIN, CHROMOREL D. Med novejše pripravke spa
da: DIMILI N, ki se razlikuje po načinu delovanja. Deluje tako, da ustavi normalen razvoj škodljivca, ki ne more preiti iz ene razvojne faze v drugo. Ima pa tudi precej dolgotrajno delovanje. Zaradi visoke selektivnosti za koristne insekte je primeren za integralno varstvo nasadov. Odlično delujejo tudi sintetični piretroidi: SHERPA, DEC1S, FASTAK, TALSTAR, KARATE, vendar naj bi jih zaradi širokega spektra delovanja uporabljali čim manj. Pri sintetičnih piretroidih je potrebno upoštevati omejitev, da se lahko na isti površini v eni sezoni uporabljajo samo dvakrat.
Pri zatiranju zavijača si pomagamo tudi z dodatnimi ukrepi. To je nastavljanje pasov iz valovite lepenke (širokih 15—30 cm) okoli debla od konca junija naprej. Te pasove je potrebno potem vsakih 8 dni vzeti z debla in jih uničiti ter zamenjati z drugimi. To delamo do konca julija. Pasovi pa se spet uporabijo pred obiranjem jabolk, ker gredo gosenice takrat prezimovat. Pasovi lahko ostanejo na drevesu vse do pomladi.
Pobirati in uničevati pa moramo tudi črvive plodove.
V novejšem času se v sadjarsko razvitih deželah uveljavlja metoda kon-fuzije. Na posamezna drevesa se obe
sijo posebni seksualni atraktanti, ki zmedejo samce zavijača, da ne najdejo samic. Na ta način se izognemo kemičnemu uničevanju.
K tem biološkim metodam boja proti zavijaču bi omenil še biološke
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
CAR ZEMLJE
Štefan Krampač iz Koprive pri Razkrižju zamenjal volan
• Več kot sto let stare preše ne žena Jožica sprejemala goste?
Štefan Krampač traktorja z obračalnikom ni parkiral pred novo hišo, da bi se postavljal, naj vidijo, kaj vse imam, ampak je delovni pripomoček tja postavil zato, ker je bilo to mesto najbližje. Z njim smo se namreč srečali, ko se je peljal na travnik, da bi obrnil seno. To mesto smo potem izbrali za fotografiranje, kajti bilo je najbolj izpostavljeno soncu.
Klepet o življenju in delu pa se je odvijal pred staro hišo. Skoraj na idealnem mestu, saj je tam velika lesena miza s klopmi, nad njo pa senca, ki jo dela vinska trta. In če smo jo že omenili, povejmo, da smo obiskali moža, ki se je iz poklicnega šoferja prelevil (nazaj) v kmetovalca in vinogradnika.
»Zelo sem navezan na zemljo. Nisem . mogel dovoliti, da bi kmetija, ki ima 6 hektarjev kmetijskih zemljišč in 0,70 hektarja vinograda, propadla. Vrnil sem se torej povsem nazaj na zemljo in, četudi so še vedno nesorazmerja med cenami reprodukcijskega materiala in pridelkov, ni mi žal. Dohodki prihajajo od prodaje vina, krompirja, prodaje pitancev in mleka ter svinj. Dobrodošel pa je tudi osebni dohodek žene Jožice, ki je zaposlena v obratu Mtire v Ljutomeru. Ker mi je uspelo kupiti več kmetijskih strojev pripomočkov, bi lahko obdelal veliko več zemlje, kot
pripravke za zatiranje, narejene na osnovi toksinov bakterije Bacillus thuringiensis (THURICIDE. BAC-TOSPEINE, BATURAD), ki pa po svojem delovanju zaostajajo za kemičnimi. pripravki. Vendar to svojo
bo izpodrinila kovinska • Bo
pa je imam. Zdaj imam v najemu 3 hektarje in še bi jo vzel, ko bi jo le dobil.«
Krampačeva kmetija je na pobočju. Prav do nje sicer ne pelje asfaltirana cesta, seji pa skorajda približa. No, tistih nekaj sto metrov pa je tudi makadam do
--iseie
ČAR ZEMLJE — Štefan Krampač iz Koprive pri po desetletju dela v podjetju povsem vrnil na zemljo, medte Jožica še hodi v službo.	foW; >
bro utrjen. Drugače pa je to območje Koprive izenačeno z drugimi, saj ima vodovod in tudi telefon so uspeli napeljati. Tik ob gospodarskem poslopju je vinograd na terasah, ki daje obilen pridelek, čeprav letine niso enake.
»Tam okrog 6 tisoč litrov vina dobimo. Grozdje stiskamo na stari preši na leseno utež. Zlepa je ne bi dal od hiše! Razmišljal sem tudi o stekleničenju vina, vendar bi se zanj odločil le, če bi bilo pogoj za prodajo. Zdaj, ko pa je povpraševanje po odprtem vinu, se s tem (stekleničenjem) ne bom ubadal. Imam pa pripomočke, ki olajšajo negovanje vina, recimo vinsko črpalko ...«
manjšo učinkovitost opravičijo'sW' jo nizko toksičnostjo (strupenostjo)'11 so dobra alternativa za vrtičkarske
nasade.
Iztok Keusd* dipl, inž ®'
Štefan nas je seveda povabil/ I staro klet z obokami. V njej je I idealna temperatura tako pozinu I kot poleti, zato ni težav s kWar' I jenjem. Opazili smo tudi, daJe’° I dejansko prava vinska klet in “a v njej ni še česa drugega, karu: ■sodi v tak prostor, česar se inn0' I gi vinogradniki, Ki ne ravnajo »' I ko, ne zavedajo, potem pa imajo I težave z vinom.
Med posedanjem pod brajdo I smo namignili, da bi se Krampa" |
• . c ktne^ čeva lahko ukvarjala s jcera; turizmom. Pa ne s »E škim«, ampak s ta Pra\ vnval06 sprejemala v goste ob'1 Na od drugod, recimo iz>e aZdaj> to sta že sama pomisli • j® ko ko s prodajo vina ni te t0 trd' je še Jožičino delovno j|Očila' no, pa se za to še nista ^n(jarle
Kot neka rezerva pa
ostaja.
Štefan Krampač iz
Kofi’6 stetan Krampa -	ugsetldl"
pri Razkrižju se je P°	ijutO'
dela (šofiranja) v biv	oVsd®
merskem Komgradu	se
prepustil čaru zemlje-
je odločil.
Š. Sob^8"
Gnojenje z dušikom
VELIKI ODMERKI POVEČUJEJO STROSKE
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) ostale vse vrste prenikanja, saj bi polja še naprej obdelovali in zmerno gnojili.
Naslednja možnost 'za ohranitev plodnosti polj in zmanjšanja nitratnih odplak, ki jo vidijo tudi mnoga ekološka društva, bi bilo povsem naravno kmetijstvo. Namesto dušikovih gnojil bi uporabljali le organska gnojila, kot sta npr. hlevski gnoj in kompost. S tem se poveča tudi pozitivni učinek višje oziroma optimalne koncentracije CO2 pri tleh (0,1%), vendar tudi nevarnost, da bi nerazkrojljivi antibiotiki cepljene živine po gnoju prehajali v hrano. Obenem pa je tu še vedno čas mikrobiološke razgradnje in izpiranje nitratov. Organsko kmetijstvo vidi možnost tudi v »organskih sistemih« pridobivanja dušika s pomočjo simbiotskih bakterij na metuljnicah, ki vežejo nase dušik iz zraka. Vendar je tudi tu na koncu oranje in s tem se večje količine organskih snovi razgradijo v nitrate.
Strokovna priporočila za dobro kmetovanje, ohranitev plodnosti polj in odpravo nitratnih odplak so britanski raziskovalci povzeli v nekaj bistvenih točkah:
- Jeseni ne uporabljaj dušikovih gnojil.
- Ne puščaj tal nepokritih čez zimo.
- Sej ozimna žita in pridelke zgodaj jeseni.
- Če seješ spomladi, pusti tla čez zimo prekrita s plevelom, slamo.
STRAN 6
- Previdno uporabljaj hlevski gnoj.
- Nikoli ne orji velikih travniških površin naenkrat.
- Podorji slamo. To ohranja nitrate v organski obliki, čeprav lahko v dolgem obdobju tudi povzroča nastajanje .vse več nitratov v tleh.
- Uporabljaj dušikova gnojila natanko po strokovnih priporočilih.
Trosi jih le takrat, ko pridelek aktivno raste.
Britanski strokovnjaki ugotavljajo, da je rešitev tega vprašanja še vedno v tleh. Treba je iskati konstruktivne dogovore s kmeti, da bodo pripravljeni zmanjšati čezmerno gnojenje vsaj na plovico. Rešitev je treba iskati v strpnem dialogu, zakonskih olajšavah in v strokovni pomoči.
Sprevidimo in upoštevajmo izkušnje kmetov
Zavedajmo se, da nas lahko na naši zemlji ohranita le še zmernost in posluh za sožitje z naravo in ne velike agromelioracije, ki v hipu pretrgajo tisočletne vezi in vse še neznane zakonitosti avtohtonega življenja z okoljem.'
Na polju sredi koroških gozdov sem srečal kmeta, ki mi je na pripombo, da je v ostrem gorskem podnebju in gozdnem živalstvu verjetno težko kaj pridelati, odgovoril: »Včasih so ob setvi rekli: eno pest za boga, ki prinaša vse od dežja in sonca do viharjev in ujm, drugo pest za ,žvad’, ki prav tako kot
jaz živi od te zemlje, tretjo pest pa zame in za mojo družino.« To je kratek odgovor preprostega in skromnega človeka, ki živi z zemljo, na vprašanja današnjega časa. To je pravih in izročilo dedov, ki mu trajno prinaša mir in uspeh. Seveda je pri tem mišljeno ne-onesnaženo okolje in naravni številčnost gozdnega živalstva (divjadi). Pretirano izkoriščanje narave, industrializacija in znanstveno-tehniški razvoj z ozkim pridobitniškim gledanjem so privedli naše okolje in bivanje v njem pred vprašanje obstoja. Naravna gozdnata krajina, ki jo je stoletja ohranjal kmet, je v razvitih deželah zahodne Evrope opustošena, homogenizirana za intenzivno kmetijstvo, šablonsko urejena, onesnažena z odplakami in zračnimi polucijami ter preprečen i s koridorji civilizacije (avtoceste, železnice, daljnovodi, regulacije...) Obsežna polja postajajo jalova rešeta, ki vse slabše rodijo in prepuščajo vse več umetno vnesenih kemikalij in nitratov. Na kmetijskih območjih zmanjkuje zdrave pitne vode, hrana je vse bolj oporečna. Gozd je ohranjen le še ponekod, in še to v nenaravnih oblikah in kombinacijah. Razsipnosti z naravnimi viri in energijo ne upravičuje več nobena zdrava ekonomika.
Ob splošni katastrofi okolja se začenja razviti svet zavedati izgubljenih bogastev in s prizadevanji poskušajo vrniti svoje dežele v naravnejše stanje.
IN ZASTRUPLJAJO NARAVO
Ker jim pri tem ne pomaga več skorij	•Jesti koreninski sistem*j
noben tehnološki ukrep, so v bolehajo- mbšlnih gozdov in čem kmetijstvu začeli posnemati na- vtH>, ki v takšni krajini obdaj ।
ravne revitalizacijske procese in strokovna spoznanja prirodoslovnih ved Če bo treba, bodo nekatera najbolj degradirana polja izvzeli iz intenzivne proizvodnje hi me in jih pustili, da se bodo zarasla s pašniki in gozdovi, sicer pa že opuščajo čezmerno gnojenje in se odpovedujejo presežkom pridelkov.
Iskanje njihovih rešitev je vse bližje zgledu nekdanje kulfrne krajine in kmetovega odnosa do i je, ki se je ohranila v nekaterih manj razvitih predelih Evrope in tudi pri nas.
Podoba naravne kulturne krajine ni le naključna. Njive so kot grede razporejene na najugodnejših legah, na majhnih površinah prepletene z drugimi kmetijskimi in gozdnimi površinami. Med njivami so ohranjeni kolovozi in travnati pasovi, žive meje ali ostanki nekoč izkrčenih ravninskih gozdov na slabših tleh ter z drevjem obrasla obrežja potokov ali rek. Kmet, ki je nekoč oblikoval krajino, je svojo energijo smotrno vlagal tja, kjer se mu je najbolje in najprej povrnila. Prek tradicij, svojih izkušenj in odvisnosti je znal prisluhniti utripu narave. V zatišju drevja in gozdov je bil njegov pridelek zanesljivejši, voda in senca sta mu bili blizu, ohranil se je bogat živalski svet, katerega prave vloge v okolju sploh ne poznamo.
I kAAa	- fljU'',
ižvain: površine, so kot mrež® ki združujejo, privlačijo in velik Jel odvečnih nitratov v 1 ^jt V gozdnati krajini gorskih njihova prečiščevalna moč n L gp^ Prevladujoči delež gozda s to sv<N ji sobnostjo ob zmernem kmetov gnojenju čez vse leto uravnava n® jvOji sestavo podtalnice in podnehi« okolici.	jjlos'
V agrarni krajini so gozdovi D1 ohranjeni le v manjšem delež0 ne zmorejo opravljati te svoje P‘ valne funkcije. Preobremeni^0' sta negativnih vplivov človek® tudi hirajo in propadajo. .i^jai”1' čena z nitrati in drugimi ken11-Zaradi hidromelioracij se spfe ,g y k® ven podtalnice, ki povzroča su reninskem horizontu tal. ,t raZ^č Slovenija, do nedavnega nih oblik naravnih krajinskih vse bolj sledi razvitim na te ročno uspešni, a perspektivno poti preživljanja. Podoba kra>10v sledice grobih posegov človeka' so tudi pri nas vse bolj z3S';:stvO Zato postajata zmerno km« pravi delež zdravega meJane^ po v kmetijski krajini toliko trebna.	, lir
Miran Čas, dipl 1 • ^ft^
Gozdar*'
VESTNIK, 14
J1MM SLOVENSKE TRGOVINE SO SPECIFIČNI
finistru za' trgovino, Maksu Bastlu, ne bo lahko, saj so problemi slovenske trgovine prav s*i.Zaved	prepričan, da bi moral zvezni zakon urejati splošne zadeve in se ne spuščati v podrobno-
med a-SC tud'’da nujna poenostavitev v obračunavanju prometnega davka in vodenju knjigovodskih za->em Obisk^“ve programske cilje pa spada tudi uveljavitev vseh vrst lastništva ter zaščita potrošnika. Ob pr-" v Murski Soboti je Maks Bastl odgovoril na nekaj vprašanj.
MIZARSTVO LJUTOMER
Poleg odvečnih delavcev tudi odvečni prostori
P&,S° TI POSEBNI SloSg? TRG°VINE V ima Vsaka trgovJne Je jasno, da lito, L: .rePubl>ka svojo speci-^°sPodar<stJJai,Z Same strukture '»ko pa h Lkot ®,elote’ ravno n’ najbolj	J®'. s'ovenija meji
Stubada s del EvroPe ‘n "'moči v a«?-1? odliva kuP-"Publika K? triJ0 ln Italijo. Kot ?ti za Ureiar> lma 'e ma'° možno-)et0 odvisni > Pol°žaja, saj “stvariav r? °d re8ulative, ki se deracije. Dr °gradu> na ravni fe-A razlikoJ dase Sloveni-!?aJ otepa s nd dru8‘h območij) na ku Prevebko ponudbo klimo ?k "?oč Preb*val-Področni skratka’ da bi na ^.Poskva UStVanH neke raz-"aacij,ki .nJa tfgovskih orga-k^^triranie^h-h'1' vezani na r tUd' morah drzave- Trgovini >n Polož ■°mogočiti enako-“slrijein da J v,odnosu do in-SlnhnV bi bila P°d ne-n?rs.tvo.m’ kot je bi-Sih PoeoiP<dr^a"iem marž 'n n^Pii pač oV da se v na možnosti, ^bnp. ve°^,lke 'astništva, tudi nas bo javni k"3 tem podro^'3 d° tega’ da zaseb'
A^PRAV? AduJ0Č «
Kl i n ~E ZVEZNI VENnA^BVEZDJOC Oh^H IN SO V K°-»orni odborih LE &OVIN? DRUŽBE-prvič’ sem bil danes tega zakonSeZnanjen s tek-&bitifc da bi hefeM da nel " V Prihodnje sto ’ ampak sam e ‘ odrejati Priikar Se ne e'dm° nastevati ti-
Ih Jugoslavije ra

finančni SISTEMI
.00 din
din
VERIGA
'^r^^.. K HA Vseh 5 NIVOJIH LESTVICE! UNitrade d. o. o. Čakovec 'el.: 042/816-886
042/815-403
”02^	042/818-650
vsak dan od 6. do 22. ure.
UBNE AKVIZITERJE ZA PREDSTAVLJANJE SISTEMA
Arhito, Abota" Veletrgovina POTROŠNIK *ta Novak^g0'' burska Sobota
svet .
a SobOta p Pornurka — Veletrgovina Potrošnik
Ozir
^i: a nal°ge delavcev s posebnimi pooblastili in odgo-' k
?■	c* direktorja
s' 'm^rja *rektorja
6' za rU"°VOdstva
°ria nn r.azvoJ 'n splošne zadeve
v M<>rja br>iV ne9a centra Veleprodaja s|ovnega centra Maloprodaja.
morajo
la 1,- Poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled-
? «ke ai° najm
' i^AnizgAl sI0PRi0 strokovne izobrazbe ekonom-
k hairna18 c ali druge podobne smeri;
bAicL. b n) a 'et de|ovnih izkušenj pri enakih ali podob-bodo im
StilL2Akazii^^	za 4 leta.
jJ’ 1 bodo o ,Lreba Poslati v 8 dneh od objave razpisa.
Ivanjo rnenovanju obveščeni v 15 dneh po opravlje-
iggn
zlična. Tisto, kar predstavlja v eni republiki nesprejemljive kriterije, so za nas lahko preblagi. Zato menim: če že takšen zakon, potem naj predpisuje minimalne pogoje, ki bi se jim morali znotraj Jugoslavije podrediti, specifične probleme pa bi reševali z republiškimi in pokrajinskimi zakoni.«
BODO ZASEBNIKI V RE-
PUBLIŠKIH
ZAKONIH
OBRAVNAVANI DRUGAČE?
»Kar se tiče zasebnikov ... tu je treba dejansko dati možnost, da se uveljavi zasebna pobuda, vse vrste lastnine. Jasno pa je, da je treba tu ustvariti enakopravne pogoje. Trenutno je tako, da smo s strani družbenega sektorja dobili že veliko kritik, da ima trgovina, ki je organizirana kot obrtna dejavnost, priviligiran položaj glede na pravne osebe, ki se ukvarjajo s trgovino. Tu ne bom rekel družbenega sektorja, ker sta tukaj zasebni in družbeni kapital izenačena, če gre za pravne osebe, ker za oboje veljajo enaki predpisi. Trgovina kot obrtna dejavnost pa ima specifičen položaj. Ravnokar je ministrstvo za obrt podalo pobude, da se tudi tukaj določene stvari uredijo, tako da bi bila zagotovljena enakopravnost vseh.«
PROMETNI DAVEK JE VERJETNO NAJVEČJA OVIRA BOLJŠEGA POSLOVANJA?
»Prometni davek je ena najobčutljivejših tem na področju trgovine, čeprav je bilo že veliko poskusov, da bi se stvari poenostavile. Kadarkoli se kje razpravlja o problemih, je trgovina na prvem mestu. Ne le zaradi višine prometnega davka, ki nas postavlja v neenakopraven položaj do konkurence zunaj državnih meja, ampak tudi zaradi zapletenosti obračunavanja. Imamo okrog 300 vrst prometnih davkov. Tr
govini bi se moralo olajšati delo, povečati učinkovitost, pa tudi nadzor nad plačevanjem prometnega davka bi bil natančnejši. Mi se bomo maksimalno zavzemali, da se ta sistem menja, poenostavi. Da se tudi z enostavnim in učinkovitim sistemom prometnega davka približamo Evropi.«
ZAŠČITA POTROŠNIKA IN VRAČANJE PROMETNEGA DAVKA TUJIM KUPCEM SO PRAV TAKO POMEMBNE ZADEVE?
»Zaščita potrošnika je tudi pomemben sklop vprašanj, saj glede tega še sploh ni zakonske re-gulative. Doseči bo potrebno, da bo proizvajalec vse izdelke opremil z atesti, navodili in zagotovili, tako da bo potrošniku povrnjena škoda, če bo kupil kaj slabšega. Kar se tiče samega vračanja prometnega davka — večkrat so že poskušali ljudje iz splošnega združenja za trgovino, vendar brez uspeha. Mislim, da ni nobenih teoretičnih zadržkov, to je le stvar praktične izvedbe. Trgovine se verjetno tega bojijo zaradi že itak zakompliciranega prometnega davka. Niso proti, vendar se bojijo prevelike administracije. Je pa tako — če bomo hoteli v večjem številu kot do sedaj pritegniti tuje kupce, potem bo treba tp na vsak način čim hitreje rešiti.«
Bernarda B. Peček
OSKAR za prodajno stojalo
Resda v Kartonaži v Murski Soboti niso prvi, ki so si omislili prodajno stojalo iz valovitega kartona, kljub temu pa je njihov izdelek iz domačega materiala (omislil si ga je Marjan Cak) nekaj novega in v sodobnem trženju potrebnega.
GEP Kartonaža Murska Sobota, ki je samostojna od januarja 1990, je na letošnjem sejmu embalaže INPAK 90 prejela kar dve nagradi. Jugoslovanskega Oskarja za embalažo za prodajno stojalo iz'valovitega kartona, za

Podjetje SOBOTA tapetniška, mizarska in vrvarska dejavnost v stečaju
Kopališka 2
69000 MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA
na podlagi sklepa stečajnega senata
javno dražbo
za
1.
2.
.3.
prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja strojna oprema (lesno-tapetniška dejavnost) drobni inventar
gradbeni objekti (proizvodni del)
Strojna oprema je na ogled od objave oglasa do vključno 18. 6. 1990 od 8. do 12. ure.
Izklicna cena je na osnovi cenilnega zapisnika.
Drobni inventar je na ogled v enakem času kot pod 1.
Izklicna cena je na osnovi knjižnega stanja.
Gradbeni objekti so na ogled v enakem času kot pod 1.
Izklicna cena je na osnovi cenilnih zapisnikov.
Javna dražba bo 19. 6. 1990 ob 9. uri v pisarnah podjetja SOBOTA — tapetniška, mizarska in vrvarska dejavnost v steča-
1.
2.
3.
Interesenti morajo plačati pred začetkom javne dražbe 10% polog od izklicne cene.
Osnovna sredstva in drobni inventar prodajamo po načelu vide-no-kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo.
V ceno ni vračunan prometni davek.
Kupec mora plačati kupljeno blago m plačati preostalo kupnino do vključno 22. 6. 1990.
Tovarna pohištva Mizarstvo Ljutomer posluje od začetka leta kot samostojno podjetje in ne več v okviru Lesnine. Med odvečne so uvrstili skoraj tretjino delavcev in skladišče končnih izdelkov. Za slednje se za-
nimajo tudi italijanski usnjarji.
Mizarstvo je lani poslovalo z izgubo, zato so morali pripraviti sanacijski program. Rešiti so morali nekatere kadrovske probleme in zmanjšati obseg proizvodnje. Prodaja pohištva na domačem trgu se je prepolovila, saj v časih, ko ljudje skrbno obračajo vsak dinar, preden ga dajo iz rok, pohištvo bolj malo kupujejo. Z Lesnino so v Mizarstvu obdržali le poslovne stike, sicer pa so imeli svoje strokovne službe že v času, ko so bili še pod njenim okriljem. V 21 mesecih naj bi Lesninini interni banki vrnili tudi sposojen denar.
Marjeta Vernik, ki je v Mizarstvu zadolžena za kadrovska vprašanja, je povedala, da so med 167 zaposlenimi našteli 55 delavcev presežka. Z vsakim od njih so se pogovorili in od začetka tega meseca čakajo na delo doma, dobili pa bodo 80-odsto-tni osebni dohodek. Delo jim bodo poskušali zagotoviti v drugih podjetjih in pri zasebnikih v občini. 12 naj bi jih za dva meseca odšlo v sosednji Murales, kjer morajo v tem času zagotoviti izvozni posel. 3 delavci so pripravljeni sprejeti odpravnino v višini 24 osebnih dohodkov v enkratnem znesku. Ti imajo po besedah Marjete Vernik tudi možnost opravljanja kmetijske dejavnosti. S tremi zaposlenimi se dogovarjajo o dokupu delovne dobe, nekatere pa bodo vključili v programe do- in prekvalifikacije. Presežni delavci so iz vseh delov-
kartonsko zloženko Super Silver pa jugoslovansko priznanje za embalažo.
Prodajno stojalo se uporablja v trgovinah, kjer je samopostrežni način prodaje, lahko pa tudi za različne vrste izdelkov. Naročnika sta zaenkrat Cankarjeva založba in Tovarna nogavic 8. marec Subotica. Interes bo verjetno še večji, saj se je že v času sejma na razstaviščnem prostoru soboškega podjetja ustavilo precej poslovnih partnerjev. O prednostih tega prodajnega stojala je Franc Pucko (svetovalec v Kartonaži) povedal: »Je prodajno stojalo, ki ima različne možnosti, saj se lahko na njem zložijo in razstavijo razni izdelki, na primer knjige, nogavice, kozmetika in drugo. Kupec si lahko blago povsem ogleda in si sam izbere izdelek, ki ga bo kupil. Prodajno stojalo je izdelano iz domačega materiala — dvoslojne valovite lepenke in pa kromokartona, ki ga izdeluje Kaličevo. Njegova prednost je tudi ta, da je transportni in hkrati reklamni karton.«
V kartonaži pa so tudi prepričani, da naši izdelki ne zaostajajo za svetovnimi dosežki. Naša slabost so materiali — surovina. Tako se dogaja, da morajo, če hočejo izdelati zares dobro embalažo, material zanjo uvoziti iz tujine.
bbp
Oskar za prodajno stojalo iz valovitega kartona GEP Kartonaže M. Sobota
nih enot, iz režije, proizvodnje, družbene prehrane itn.
Ker imajo premalo dela, so s 14. majem prešli z 42- na 37,5-ur-ni delovni teden. Kljub likvidnostnim težavam so zaenkrat še sposobni redno zagotavljati izplačilo osebnih dohodkov. Njihov račun je bil do zdaj blokiran samo še 2 dni. Trudijo se, da bi povečali prodajo v tujino oziroma na zahodni trg. Vodja podjetja Emil Miloševič pravi, da so razposlali več ponudb, zdaj pa čakajo na odgovore. Izvažali bodo tudi na arabski trg, vendar se ne morejo sporazumeti glede cen.
Zaradi manjšega obsega proizvodnje imajo odveč tudi nekatere prostore. Med temi je skladišče končnih izdelkov, ki ga nameravajo dati v najem. Zanj se zani-
IZ INE NAFTE LENDAVA
Lendaporja niso odpisali
V lendavski Ini Nafti že 18 let izdelujejo izolacijski material za gradbeništvo — lendapor. Doslej so ga izdelali 20 milijonov 700 tisoč kubičnih metrov. Ob večji zavzetosti bi ga lahko izdelali in prodali še več. Tako so pred časom izgubili pomembnega kupca Avtoradgono, ki je svojčas prevzemal 30 odstotkov tega izdelka.
V Ini Nafti se končno morajo obnašati tržno. Spoznali so, da je ena od možnosti in priložnosti v večji zavzetosti pri izdelavi lendaporja. V ta namen bodo ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), nujno pa je treba rešiti tudi problem odpadkov. Ti znašajo zdaj kar 6 odstotkov in v skoraj 20-letni izdelavi se jih je nabralo za 12 tisoč kubičnih metrov. Po zamisli Štefana Seršena, ki je sedaj vodja projekta za rešitev problema »odpadnega« lendaporja, so izdelali po-
. gorenje
industrija in montaža p.o. Lendava
69220 Lendava
Industrijska cesta 4 b
VAM PONUJA
ob ugodnih cenah še 15% POPUST za rezervoarje ob gotovinskem plačilu znotraj podjetja ob delavnikih od 7. do 13. ure. Informacije dobite po telefonu št: (069) 75 654.
STRAN 7
Rezervoarji so predvideni za skladiščenje kurilnega olja od 1900 I. Izdelani so iz jeklene pločevine č 0361 in preizkušeni s tlakom 0,3 bara. Zaščiteni so z antikorozijsko barvo in po zahtevi toplinsko izolirani. Mere: 2000/1700/720 mm.
majo tudi italijanski usnjarji, ki bi ga preuredili in usposobili za izdelovanje zgornjih delov obutve. Italijani so si prostore že ogledali, Ljutomerčani pa čakajo na odgovor na predlog pogodbe, ki so ga sestavili s pomočjo občinskega izvršnega sveta in medobčinske gospodarske zbornice. V predlogu je med drugim zapisano, naj bi italijanski partner zaposlil 40 odstotkov odvečne delovne sile, zlasti ženske. Do septembra pa naj bi bile znane vse možnosti vlaganja tujega partnerja v mešano podjetje, ki naj bi zraslo na dvorišču Mizarstva. To bi za Ljutomer predstavljalo precejšnjo pridobitev, saj delavci, ki ostanejo brez dela, nimajo veliko možnosti, da bi ga dobili v kateri drugi delovni organizaciji, saj se vse po vrsti ubadajo z vprašanjem odvečnih delavcev in likvidnosti.
Lidija Kosi
seben drobilnik, ki odpadni lendapor drobi v 6-milimetrske kosmiče, ki jih je možno uporabiti za izdelavo posebnega betona. Postopek so razvili v sodelovanju s Kemo iz Puconec, vzorce pa je atestiral Gradževinski inštitut iz Zagreba in dal pozitivno mnenje. Tak beton je zlasti primeren za izdelavo tlakov v raznih objektih, kjer je potrebna talna toplotna izolacija (stanovanja!). Možnosti za uporabo kosmičev lendapora pa so še drugje.
V Ini Nafti pa pravijo, da niso storili dovolj za prodajo klasičnih plošč iz lendaporja, zato je zdaj njihov delež na jugoslovanskem tržišču komajda 3-odstoten. Ob večji zavzetosti prodajnih služb naj bi se prodaja povečala, še zlasti potem, ko bodo dali na tržišče še kaširane plošče iz lendaporja ter zeleno peno, ki je uporabna (kot držalo) za ikebane. Š. Sobočan
ne zgodi se vsak dan
VSI NA ISTI DAN!
NOVI PODVIG ZNAMENITEGA
RAZISKOVALCA
Profesor dr. Jonas Salk (75) velja za pionirja sodobne medicine. Pred 36 leti je na samosvoj način odkril, kako se da učinkovito premagati nevarna otroška paraliza. Vbrizgal si je mrtve viruse te bolezni in njegov organizem je ustvaril protitelesa, ki so potlej uničila tudi žive viruse. To je bil poskus, ki bi se lahko tudi tragično končal, kajti nihče ni mogel vedeti, ali so vsi virusi res bili mrtvi.
serum nova skupina sto obolelih za aidsom. Vendar Jonasu Salku to ni dovolj. Učinkovito bi rad pomagal ljudem, ki so okuženi z aidsom. »V njihovem organizmu se mora ustvariti čimveč protiteles. Upam, da bo s tem bolezni konec,« pravi neutrudni raziskovalec.
Dr. Salk je že našel 65 prostovoljcev, med katerimi je polovica duhovnikov in redovnic. V kratkem naj bi se veliki poskus začel.
Pri družini Rudolph, ki živi v nemškem Teutoburger Waldu, ima številka trinajst čisto poseben pomen. Šestintrideset letna Annelore in 47-letni Walter imata štiri otroke in vsi štirje so rojeni trinajstega v mesecu. Hec je še večji, ker so vsi rojeni istega meseca — januarja. Najbrž ni treba posebej omenjati, da je skupen rojstni dan, 13. januar, vsako leto v družini nepopisen praznik, za katerega pripravlja mama vse potrebno že tri dni prej.
YU MADONNA USPELA
Na svetovnem prvenstvu imitatorjev v Miinchnu v ZRN je sodelovala tudi 21-letna Mariborčanka, Andreja Makoter, ki je bolj znana kot YU Madonna. Med okoli 100 posnemovalci pevk in pevcev se je Andreja dobro odrezala, kajti osvojila je sedmo mesto. Med imitatorji pevke Madonne pa je bila tretja med petnajstimi tekmicami. Čestitamo.
Filip Matko
NAJRAJŠI IMAJO
MONA LIZO
Leonardova svetovna znana slika Mona Liza je med Nemci najbolj priljubljeno slikarsko delo. Izsledki ankete, ki jo je za umetnostni časopis Art med 2.000 prebivalci ZRN opravilo Društvo za uporabno socialno psihologijo, so pokazali, da jo kar 81 odstotkov vprašanih pozna, 32 odstotkov anketiranih pa jo je izbralo za svojo najljubšo sliko. Drugo mesto je zasedla slika nemškega slikarja Carla Spitzwega( 1808—1885) Ubogi poet, ki jo pozna 60 odstotkov vprašanih, 27 odstotkov pa jih je izjavilo, da je to njihovo najljubše umetniško delo. Diirerjevega Poljskega zajca pozna 54 odstotkov vprašanih, 26 odstotkom pa je še posebej pri srcu. Picassa pa Nemci zavračajo. Njegovo zgodnje kubistično delo Avignonske gospodične so na lestvici najbolj znanih pristale na 17. mestu, po priljubljenosti pa so celo na predzadnjem.

NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
O Kranjčevi ulici v Lendavi je bilo že večkrat govora. Zlasti o prometnih znakih, ki so narobe postavljeni, ali pa postavljeni na takšnih mestih, da jih vozniki ne vidijo. Nekatere znake so sicer postavili na druga mesta, na tega pa so očitno pozabili. Komu namreč ta prometni znak ukazuje zaustavitev? Mar tistemu ki se pelje po glavni cesti? Ve se, da bi moral opozarjati tiste voznike, ki se pripeljejo iz stranske ulice na glavno. Kdo ve, mogoče ga bo nekega dne obrnil močan veter v pravo smer. JD
FOTO: J. Dominko
STRUPENA KRASTAČA
Nameni tistih, ki so pred pol stoletja uvozili v Avstralijo orjaške havajske krastače, so bili nedvomno dobri. A tudi pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. In tako se je iz dobrega v zlo sprevrgel poskus, da bi na plantažah sladkornega trsa uničevali hrošče in druge škodljivce s krastačami. Te krastače so sicer uničevale škodljivo golazen, se ob tem lepo namnožile in se z rta York razširile še na druga območja, vse do Sydneya. Vendar pa so zaradi svoje strupenosti ogrozile številne druge avstralske živali, ki se z njimi hranijo.
Ekologe zaskrbljuje izumiranje krokodilov, kač, legvanov in kuščarjev na območjih, kjer se je razširila orjaška krastača. Legvan pogine že 20 minut potem, ko pou-žije krastačo, po nekoliko daljši prehrani z njimi je pogubljen tudi krokodil. Kače in druge živali, ki so vajene na žabjo dieto, prav tako ne prebavijo orjaških krastač brez resnih težav.
A videti je, da so nekatere živali že odkrile nevarnost teh krastač. Krokodili jih raztrgajo in pustijo, da voda razredči strup, nekatere ptice pa žro samo njihove jezike. Legvani pa so menda opustili lov nanje.
STRAN 10
Pravzaprav bi lahko užival zasluženi pokoj v slavi in ob lepem razgledu iz svoje hiše na kalifornijski obali La Jolle. Toda tega tako nemiren duh, kot je Salk, ne more. Zdaj si je izbral novega sovražnika, ki ga hoče premagati, še nevarnejšega, kot je bil prejšnji, namreč aids. Tudi tega hoče premagati na svoj način, tako da si bo dal vbrizgati mrtve viruse te za zdaj smrtonosne bolezni.
Jonas Salk pravi: »Premagal bom aids, kot sem takrat premagal otroško paraližo, pa če me to stane življenje.« V svojem Salk Institute for Biological Studies je že razvil serum, ki bi dejansko utegnil premagati aids. Naredil ga je iz mrtvih virusov podobnega tipa, kot so tisti, ki povzročajo to bolezen. Doslej so serum vbrizgali 60 bolnikom. Stanje prve skupine poskusnih os^b se po cepljenju ni več poslabšalo.
Zdaj je ameriška uprava za zdravila dala soglasje, da dobi ta
Da bi dokazal tako učinkovitost svojega seruma, bi ga rad preizkusil na sebi in določeni skupini neokuženih prostovoljcev. Prepričan je, da se bodo v njihovem organizmu ustvarila protitelesa, ki bi jih potem vbrizgali bolnikom z aidsom. Jonas Salk je prepričan, da bodo ta protitelesa uničila aktivne viruse.
Ko je s takim predlogom prvič prišel v javnost, je sprožil pri številnih kolegih pravi vihar protestov. Menili so, da je tak poskus prenevaren, kajti nobene stoodstotne zanesljivosti ni, da so vsi virusi mrtvi, in bi se po nepotrebnem utegnili okužiti zdravi ljudje.
Zdaj ocenjujejo tudi v ZRN Saltov poskus pozitivno. Direktor inštituta v Langenu Paul Ehrlich meni, da novo cepivo po vseh preizkusih, ki jih je naredil dr. Salk, ne povzroča okužbe .in da bodo s Salkom sodelovali. Vendar pa ta znanstvenik še vedno ne gleda čisto optimistično v bodočnost. Pravi sicer, da je, kar zadeva cepivo proti aidsu, vpčji optimist kot pred letom dni, a nihče ne ve, ali bomo našli rešitev jutri ali šele leta 2000.
Posledica genetske
okvare
Alkoholizem morebiti sploh n značajska slabost, temveč posle-dica genetske okvare. To dom« vo podpirajo najnovejša dog^J nja ameriških znanstvenikov, o tem poročajo v zadnji števi glasila ameriškega zdravniškes združenja. Skupina raziskovalcev je odkrila tri kromosome, bi utegnili imeti odločilno do? pri nastanku odvisnosti od m?' hola. Znanstvenikom se doslej ni posrečilo izolirati gena. Zda pa so v enem od kromosomov dokazali prisotn gena, ki je pri alkoholikih poF stejši kot pri drugih ljudeh. V znanstvenika, Ernest P- NoWe kalifornijske univerze v Los gelesu in Kenneth Blum s teK ške univerze v San Antoniu, za svojo raziskavo analizi možgansko tkivo 70 mrtve« ’ od katerih je bila polovica hohkov. Sodelavci apier, cs inštituta za raziskovanje alk® lizma so njune izsledke ozna za obetajoče, čeprav bodo P trebne še nadaljnje raziskave-
SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER p o-
69240 Ljutomer, Kolodvorska c. 16 a, tel.: (069) 81-063, 81-535, 81-505, 81-515, 81-525
Kakovostne, hitre in poceni storitve nudi
SERVIS VOZU
LJUTOMER:
— nastavitev vžiga
— nastavitev luči
— nastavitev izpušnih plinov
— zamenjava olja in čistilca
— zamenjava svečk
— optična nastavitev koloteka prednje preme
— uravnoteženje vseh petih koles
Delo na osebnih vozilih stane samo 450,00 din in j® opravljeno v najkrajšem možnem času.
V ceni ni zajet porabljen material.
V mesecu juniju poseben popust na delo
• 10 % za osebna vozila
• 15 % za tovornjake in traktorje
Pred odhodom na dopust ne pozabite:
Kakovostno, hitro in poceni na SERVISU VOZIL V LJUTOMERU.
Delovni čas od 7. do 15. ure, razen sobote in nedelje.
Priporočamo se!	|
/	_______ - ---^0 ■
_____________________________________________—-^000
VESTNIK, 14. JUNJ^-^
za vsakogar nekaj
ČARANJE Z RUTAMI
DOBRO JE VEDETI
IZBERIMO DOBRA
no polet' ®reste na dopust, v skrbeh ste, kaj bi si v vročih dneh oblačili. Omislite si poseb-tudi prv'1-0 ®ardprobo, ki je takorekoč zastonj, sešijete pa si jo v enem popoldnevu, pa če-lc v življenju sedite za šivalnim strojem.
OČALA
Kakšna so dobra stekla? Izbiramo lahko med tako imenovanimi organskimi stekli iz umetne snovi in anorganskimi iz mineralnega stekla. Obe vrsti, sta lahko brušeni ali pa ne. Stekla iz umetne snovi imajo to prednost, da so zelo lahka in se tudi ne razbijejo tako hitro. Zato pa so bolj občutljiva na praske kot mineralno steklo.
P0N0VN0 PRESENEČAMO Z NOVOSTMI!
9 prejeli smo najnovejšo pošiljko modnih izdelkov usnjene konfekcije, ženskih kostimov priznanih izdelovalcev!
9 za vaše noge modne nogavice vrhunske kakovosti EDOO iz uvoza
Faktična ruta
ZDRAVNIK SVETUJE
, Melika
* Pisai,ega
* 175 blaga meri n®°v,nah nh ’ * kupimo v olSi,no kot ^Je^fe* Lahko jo m^Mov	zvezano
J1 kon |ahko j° zaveže-> A8!”0 nbteko, ko te '"'ežem pcsek ali
Prakr>čn^° nani»- Ruta je
ZLATI NASVETI
Organizem pripravljamo za letovanje že kak mesec pred odhodom. Utrjujemo ga s kolesarjenjem, plavanjem in sprehodi.
Ne odlašajmo s pregledom zobovja, češ, to bomo storili po dopustu. Zobobol je huda reč in zakaj bi trpeli, če ni treba.
Vsaj polovico časa dopusta preživimo v istem kraju — potovanje je za organizem vedno naporno.
Telo se mora najprej navaditi na nove razmere in okolje. Prve dni si ne privoščimo dolgega sončenja, ne hodimo na utrudljive izlete, če pa smo že na soncu se zavarujmo s slamnikom.
V vročini je treba veliko piti. Najboljše so pijače v steklenicah. Žejo dobro gasi tudi čaj. Sadne sokove razredčimo, da ne dobimo preveč sladkorja. Razredčeni so laže prebavljivi in tudi žejo gasijo bolje. Ogibajmo se alkohola pred sončnim zahodom. Ne pustimo izpred oči otrok, če je blizu voda. Skrbno pazimo nanje, četudi je blizu samo nedolžen tolmunček.
Privajajmo se na življenjski utrip kraja, v katerem preživljamo počitnice. Popoldanski počitek v krajih ob morju ustreza naravni potrebi človeka po počitku med največjo pripeko. Tako boste zvečer bolj sveži in čili.
Vročinski mozolji in ožig
Vročinski mozolji nastanejo zato, ker se v koži zbira toplota. Pokažejo se največkrat na hrbtu, na dekolteju in nadlahteh. Pomagajo hladni obkladki s kamiličnim čajem. Potem potresemo kožo z nepar-fumiranim telesnim posipom, ki vzdržjuje kožo suho in blaži srbenje. Sicer pa mozolji izginejo, ko se koža navadi sonca. Do tedaj nosimo lahko majico ali bluzo.
Kaj storiti, če nas je sonce ožgale ? Prizadeta mesta pazljivo očistimo z mlekom za po sončenju. V njem je le malo maščobe, ki bi še samo zadrževala vročino v koži. Odlično hladijo opekline ledene kocke ali pa mešanica enakih delov vode in mleka. Notranje uporabimo aspirin, ki obenem blaži bolečine. Dokler rdečina ne izgine, ostajamo v senci.
Ali veste, da zelo temna stekla lahko pomračijo tudi razpoloženje? Psihologi namreč trdijo tako.
Kako svetla oziroma kako temna naj bi bila? Okulisti in optiki so glede tega povsem enotni, za vsakdanjo rabo v mestu ali zeleni pokrajini popolnoma zadostujejo sončna očala, ki »pogoltnejo« od 50 do 60 odstotkov svetlobe.
Tistim, ki se odpravljajo na počitnice ob morju ali v visoke hribe, pa svetujejo storkovnjaki temnejša stekla, ki naj bi vpila od 60 do 90 odstotkov svetlobe.
Presvetla stekla, takšna, ki vpijejo manj kot 30 odstotkov svetlobe. sicer pomagajo lepim očem do veljave, navadno pa oči ne varujejo dovolj. Zato utegnejo biti na bleščeči avtomobilski cesti nevarna. Praktična očala so tista, pri katerih so stekla v zgornjem delu močneje obarvana kot v spodnjem.
POČITNICE
NASVET
bŽ^AJ Sl SAM
Poleti nam marsikatero večerno in nočno uro zagrenijo sitni komarji. V platneno vrečko vsu-
jemo prgišče suhih cvetov sivke, vrečo položimo na okensko polico in komarjev ne bo blizu. Vonj po sivki, ki je za ljudi prijeten, komarje odganja. Te nadležne žuželke tudi ne obletavajo limone, v kateri so zataknjene nageljnove žbice.
9 možnost nakupa na potrošniško posojilo na 6 ali več mesecev brez obresti, mi smo trgovina, ki vedno preseneča; željam kupcev se prilagajamo tudi z delovnim časom, ki je od 6.30 do 20. ure.
9 Nogavice edoo lahko kupite tudi v prodajalni Kroj v M. Soboti na Titovi cesti.
DOBRO JE VEDETI-------------
Gremo na počitnice
Za mnoge prihaja najlepši čas v letu, čas počitnic. Ne odpravimo se z doma brez načrta, da bomo skopo odmerjene dni zares uživali.
Sprostitev nam lahko prinese že sama vožnja na cilj. Vzemimo v avto samo tisto, kar moramo imeti ves čas pri roki. Ne založimo zadnje police, da se ne bo nikamor videlo. Če imamo majhnega otroka, potrebuje igračko, in da mu nebi ves čas padala po tleh jo privežimo za sedež.
Pri sebi moramo imeti dokumente, denar in čekovno knjižico, sredstva za nego, pijačo, vrečko za odpadke, papirnate robčke, zemljevide in vodnike.
3 VAS OPLAZI MEDUZA
že pečej0 J kl na koži zo-S >st^aIu se poka-sj stlio meheC’?a’ morda se ^ekateri
ške nJe tiatnv ■ ’ da S1 za
b'tia 01 času k±*nje pa ob tik 111 se iim^az^^ nevarna
* «5'“»''J"- Do-
x__ 2e ne prinese
Pod platneno streho
Taborjenje ima svoj čar, pa naj bo pod šotorom ali v prikolici. Zaradi visokih cen v kampih pa bo letos malo bolj zasoljeno kot- prejšnja leta, posebno v tistih I. kategorije.
Žal pa ima prenekatera mama kaj malo od takega počitnikovanja. Družina se po zajtrku razkropi, njo pa čaka vse, od nakupovanja hrane do kuhanja. Če delo ni porazdeljeno, so zanjo take počitnice prej muka kot dopust. Za počitnikovanje pod platneno streho še posebej velja: skupaj bomo delali in skupaj počivali.
Zmeraj se ustavimo, ko jemo. Ne jejmo v avtu, ampak udobno sedimo na sveži zrak, ker se bomo osvežili in takoj bolj počutili. Ne jejmo težke hrane, ker obremenjuje prebavila. Vsake tri ure naredimo krajši postanek in si pretegnimo noge. Kdor mora nujno voziti ponoči, naj se zaveda, da je najbolj'utrujen med drugo in trejo uro zjutraj. Pa še seznam najnujnejših zdravil, ki jih imamo s seboj v potujoči lekarni: To so zdravila proti potovalni bolezni, driski, zapeki, sončnim opeklinam, pikom žuželk, glavobolu, motnjam pri spanju in ranam.
hujših neprijetnosti, nekatere pa so tako strupene, da lahko povzročijo dihalne motnje in včasih celo omedlevico. Če nas oplazi meduza, odplavajmo na kopno in natrimo opečeno kožo z alkoholom ali salmijakovcem. Če nimamo ničesar pri roki, pomaga kar olje za sončenje. V lekarnah danes že prodajajo tudi mazila proti opeklinam.
Kuhajte z nami
w|0 MURSKA SOBOTA
2.
3,
4, $,
5 NAJ
------------------
N™? 8a, piJ"2 ~ Toto Cutugno
Com ° - Magnet
Ci??e da |ujPares 2 U — Sinead O’Connor
J 11 name — Don Juan
a Sobnt 72 dopisnice — pošljite na naslov: Radio “ 48 5 naj ’ T,tova 29’ 69000 Murska Sobota, s pripi-
S°ih:, Soboti dopisnice — pošljite na naslov: Radio S na- ’ Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripi-
648 kutt v Je na sporedu R M S (UKV 87,6 MHz ' °o petkih, od 18. do 19.
’ 14> JUN|JA 1990
Mikrovalovna pečica
Mikrovalovne pečice počasi, a vztrajno zavzemajo prostor v
kuhinji tudi pri nas. Od začetka sojih v dobro opremljenih gospodinjstvih uporabljali le za pogrevanje in odtajanje globoko zamrznjenih jedi in živil. Od takrat so izpopolnili nove modele z vgrajenim infra grelcem za žar, zgornjim in spodnjim grelcem ter ventilatorjem za vroč zrak.
Prednosti uporabe mikrovalovne pečice so v velikem pnvar-čevanju električne energije - celo do 80 %, kadar popolnoma ob-’ vladamo to veščino. Med kuhanjem in dušenjem se zaradi kratkega časa gretja vitamini in rudnine bolje ohranijo. Poraba maščob je manjša in zato hrana bolj zdrava. Za smotrno uporabo pečice mora gospodinja skrbno prebrati in razumeti vsa navodila.
Bistvene razlike med električnim in plinskim štedilnikom ali pečico in mikrovalovno pečico so:
—	mikrovalovi se širijo premočrtno v prostoru,
—	kovinske površine jih odbijajo,
— prodirajo skozi steklo, porcelan, keramiko m papir,
— živila sprejemajo mikrovalove, ki nastajajo v magnetronu, ki je najpomembnejši del mikrovalovne naprave. Magnetron je lahko vgrajen zgoraj, spodaj ah ob straneh popolnoma zavarovane mikrovalovne pečice. Valovi, ki jih oddaja, prodrejo skozi posodo in poniknejo nekaj centrimetrov globoko v hrano.
Če se šele odločamo za nakup, izberimo izdelek priznanega izdelovalca, ki jamči za določene norme in standarde.
Kakšno posodo smemo postaviti v mikrovalovno pečico?
_ Steklena posoda je zelo primerna. Poleg tega lahko opazujemo postopek kuhanja.
Kozarce ali steklenice pred segrevanjem odpremo.
— Porcelan je primeren kot steklo, a ne sme imeti kovinskega r°ba od keramike je najboljša »vitrokeramika«, ki jo prodajajo prav v ta namen.	.	.
Kameninasta in glinasta posoda sta primerni le, če sta dobro glazirani.	„	.	. ,	,	. ,
— Papir, lepenka in pergament so primerni le za kratko ku-hanje2 Aluminijsko folijo rabimo za pokrivanje, ne sme pa se dotikati sten pečice.
VARUJMO NARAVO
Kjerkoli že boste, počistite za seboj. Nič ni bolj žalostnega kot pogled na gozdno jaso, posejano s konzervami in papirji. Vedno imejte s seboj vrečko, v katero boste pospravili odpadke. Če boste pobrali tudi tisto, kar so pustili vaši nekulturni predhodniki, ne bo nič narobe, nasprotno.
Ko boste kurili ogenj, morate biti še posebno previdni. Ne puščajte žerjavice, ampak jo skrbno pogasite in prekrijte z zemljo. Predvsem pa ne mečite cigaretnih ogorkov vsepovsod. Zapomnite si tudi, da v rekah in potokih živijo živa bitja, ki jim nikakor ne prija pralno sredstvo, s katerim ob njih perete avto.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ŠTEVILO, KI GA LOGARIT-MIRAMO	GOSPODAR PODJETJA	DROBEN, MAJHEN OTROK	TEMNI DEL DNEVA	TURISTIČ- NO RAZVIT SPANSKI OTOK	LE'. - LIZMA ■ ;	
RUSKI PISATELJ LEONOV							IZRAVNAVANJE, POSTOPEK
JESENSKI MESEC							
PIKANTNA ZAČIMBA							
ČEŠKA PRITRDIL-NICA				HIAT			
ROČAJ				AM. FILM. IGRALKA MARGRET			
VZDEVEK, NAZIV				PROŽNA VEZ NA LOKU	TANTAL		
					ŠTEVILO S ČRTO		
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		MADŽAR- SKO MOŠKO IME	IME VEČ SLOVENSKIH GOR				
			NATRIJ				
MOŽ LEPE HELENE V GRŠKEM MITU							
FRANCOSKI PISATELJ FRANCE							
■NEODIM			MESTO V ETIOPIJI				ANTON AŠKERC
			JUNAŠKA PESNITEV				
OLESENELE RASTLINE							
■ lunino ■ število							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: smaragd, livarna, Aleksej, Bo, leča, O, Sinan, Vinča, ido, lob, diva, Ta, No, Neir, Otranto^ skandij, Tai, osa.
STRAN 11
I
križemkražem po naših šolah
utrip življenja
।—OBISKALI SMO SV. VIDA PRI BUKOVNIŠKEM JEZERU
Vestnikov izlet
Z babico in bratrancem Alešem sem šla na Vestnikov izlet. Bila sem zelo vesela, ker sem se prvič peljala z vlakom. Pot je bila zelo dolga in zanimiva. Ogledali smo si kobilarno v Lipici in sušilnico kraškega pršuta.
Vrnili smo se pozno ponoči. Na vlaku sem spoznala nove prijateljice. Želim si, da bi še večkrat šla na lep Vestnikov izlet.
Anja Andrejč, /. b.
OŠ 25. maj, Kapelski Vrh
Štorklja
Stric iz Velike Polane je našel ranjeno štorkljo. Prosil je mojega atija, da jo ozdravi.
Štorkljo smo dali v avto in jo odpeljali domov.
Bila je zelo le-
pa. Imela je belo perje, dolgi vrat, malo glavico, na kateri sta dve lepi črni očesi, velika črno-bela krila, dolg rdeči kljun in lepe, dolge rdeče noge. Ena noga je bila zlomljena. Ati ji je nogo zravnal in povezal. Dobila je tudi injekcije. Sosedov La-cika ji je lovil dobrote iz potoka. Sama pa sem porabila vse svoje prihranke za kokošje vratove. Samo mene je pustila k sebi. Če se ji je kdo drugi približal, je s kljunom jezno klopotala. Zelo sem jo imela rada.
Nekega jesenskega dne je nisem več našla. Ni se še vrnila. Jaz pa jo še vedno čakam.
KATJA ŠETINC, 2. raz., OŠ DOBROVNIK
Srečanje OŠ Ivan Cankar
Kot vsako leto je bilo tudi letos srečanje osnovnih šol, ki so poimenovane po Ivanu Cankarju. Tokrat je bilo naše snidenje na Vrhniki. Že dva tedna prej je mentorica za folkloro Marjetka Erdelji izbrala šest učencev na naši šoli za to srečanje. Hitro smo se naučili prizor v domačem narečju in nekaj prekmurskih plesov.
Končno je prišel dan odhoda. Najprej smo potovali z vlakom, od Ljubljane naprej pa z avtobusom. Vsi smo bili veseli in presenečeni, kako so nas prijazno sprejeli. Zvedela sem, da bo moja gostiteljica Alenka Caserman. Ko sva šli preko mosta, sem v mislih odtavala v zgodovino in si predstavljala malega Cankarja pod tistim mo-* stom. Prvi dan smo si skupaj ogledali Vrhniko in muzej Bistra. V šoli pa smo imeli generalko za osrednji nastop, ki nas je čakal drugi dan v Cankarjevem domu. Poleg naše so se predstavile še skupine OŠ iz Ljutomera, Maribora, Trbovelj, Zagreba in seveda domačini. Bilo je zelo lepo. Po proslavi smo obiskali še Sveto Trojico. Ko smo se razgledovali okrog, sem takoj vedela, odkod je Cankar črpal motive za pisanje.
Sonja Šavel, 7. a, OŠ Bogojina
Kaj bom postal, ko bom velik/a
Čeprav obiskujem 4. razred, včasih premišljujem, kaj bom postal, ko bom velik. Morda bom prometni miličnik. Po dogovoru z mamico že nekaj vem o tem poklicu. Šola za mi-ličnke je v Ljubljani in tistim, ki jo obiskujejo ter končajo, ni treba k vojakom. Zelo mi je všeč poklic miličnik — prometnik. Moraš poznati prometne predpise, kajti drugače narediš zmedo v prometu. Ko miličnik — prometnik usmerja promet na križišču, ima belo kapo, rokavice ter bele oznake na podlahti. Udeleženci v prometu morajo poznati tudi oznake miličnika, s katerimi usmerja promet; prav tako morajo tudi poznati žvižg miličnika.
Po mojem mnenju mora biti miličnik velik in dovolj močan, zato upam, da bom do tedaj zrastel.
Nekega dne med poukom sem opazovala učiteljico pri delu. Ko sem jo že dalj časa opazovala, sem premišljevala, da bi si tudi jaz izbrala ta poklic. Opazovala sem jo, kako zaskrbljeno je pisala v dnevnik in redovalnico. Po učni uri sem sedela na svojem mestu in premišljevala o tem. Predstavljala sem si, kako je učiteljici lahko, ker ji ni treba delati domačih nalog in toliko pisati. Na drugi strani pa spet: Joj, ta nered in kričanje! In tako se nisem mogla odločiti, ali bom učiteljica ali ne. Dobro, da je to še zelo daleč.
Grega Gomboši in Mateja Lulik, 4. a, OŠ E. Kardelj, Murska Sobota^
Pametneje po cestah
Mladinci in osnovnošolci, ki naredijo izpit za kolo z motorjem, niso dovolj pazljivi in jim primanjkuje znanja, zato pride pogosto do tragičnih nesreč. Tomos iz Kopra poskuša ta odstotek prometnih nesreč zmanjšati, zato prireja tekmovanja, na katerih sodelujejo učenci. Letos so se začela aprila, končala pa se bodo junija. Na posamezno tekmovanje pride več šol. Vsaka šola ima svojo ekipo. Tista, ki zbere najmanj kazenskih točk, zmaga in prejme kolo z motorjem.
V Beltincih smo se začeli pripravljati nekaj dni pred četrtim regijskim tekmovanjem, ki je bilo 23. maja. Vodil nas je tovariš Ivan Maučec. Ponovili smo desno pravilo, križišča in znake miličnika. Tovariš je šest najboljših združil v ekipo.
Prireditelji so prišli ob enajstih. Predstavili so nam kolesa z motorjem, ki jih izdelujejo. Zbralo se nas je pet ekip iz različnih šol. Šli smo v učilnico, kjer smo bili testirani. Po končanem testiranju smo se preizkusili še v spretnostni vožnji. Ovire so bile postavljene zelo na gosto, zato si moral zelo paziti, da si zvozil brez napak. Beltin-čani smo bili dobro pripravljeni in dosegli smo prvo mesto. Tega rezultata smo se zelo razveselili. Hvaležni smo bili tovarišu mentorju, ki je žrtvoval veliko časa za našo vadbo. Po tekmovanju je bila pogostitev, nato pa smo odšli domov.
Želim, da bi bilo manj prometnih nezgod in da bi osnovnošolci in drugi udeleženci prometa vozili pametneje po cestah in uporabljali zaščitno čelado.	_ Bojan Vučko, 7. c,
OŠ 17. oktober, Beltinci
Kapelica na razvalinah samostana?
V letih med 1811 in 1854 je bil v Bogojini duhovnik Štefan Benkovič. Na njegovo pobudo so v gozdu v bližini Bukovniškega jezera zgradili kapelo, veliko 5 krat 3 metre in jo posvetili sv. Vidu. Dovoljenje za gradnjo je dal 31. julija 1827. leta (sabarenski) sombotelski škof Andreas. Dogradili so jo 1828. leta, torej pred več kot 162 leti.
»Zakaj je kapelica posvečena ravno sv. Vidu?« smo vprašali g. Stanka Zvera, župnika v Bogojini.
»Sveti Vid je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov, saj mu je na Slovenskem posvečenih 76 cerkva, od tega 38 župnijskih. Tudi veliko krajev je poimenovanih po njem, na primer Šentvid (Sv. Vid) pri Stični. Od najbolj znanih cerkva je prav gotovo cerkev sv. Vida v Hradča-
Kapelica, posvečena sv. Vidu, pri Bukovniškem jezeru, je bila dograjena 1828. leta. V bližnji prihodnosti jo bodo obnovili.
nih v Pragi, kjer hranijo tudi nekaj njegovih te ' kvij. Žal nimam podatkov o njegovem rojstvu,1 mučeniški smrti, ve pa se, daje živel za časa U1 klecijana. Ja zavetnik lekarnarjev, odrskih igra cev, pivovarjev, viničarjev .. . »priprošnji^ P je tistih, ki imajo božjast, in onih, ki slabo vidijo-Na slikah je upodobljen kot mladenič s kotlice ali palmovo vejico v rokah.«
Na mestu ali pa v bližini, kjer stoji Vida pri Bukovniškem jezeru oziroma v Stre - skih goricah, naj bi bil nekoč samostan. Ni z no, ali je to vzrok za gradnjo kapelice, ul V morda izvir vode, ki naj bi bila zdravilna. M J hodijo tja ne le ob proščenjih (letošnje bo to deljo), ampak tudi druge dni. Kapelica sv. in studenček sta namreč le nekaj deset nw od Bukovniškega jezera, do njiju pa ni tezk° P ti: peljati se je treba (iz Dobrovnika) 0kroUora-ra, avto pustiti pri »logarnici«, potem Pa zane in čiti skozi borov gozd. Poti so močno shojen vsak, ki se bo podal po njih, bo prišel na dJ-
»K sv. Vidu hodijo zdaj peš le ljudje iz njih krajev, nekoč pa so tako prihajali tuO daleč. Zdaj se v glavnem vozijo z avtomobi , koč pa so iz oddaljenih krajev prihajali s sji,« nam je povedal župnik Stanko Zver m dal, da se take poti osebno spominja, saj kot otrok kmečkih staršev iz Gomilice«, peljal. Dodal je se, da na prosčenje k sv. hodijo tako Slovenci kot Madžari, zato bo tudi v madžarskem jeziku.
Te dni smo Bukovniško jezero in skali tudi mi. Žal je bilo vreme deževno, P ni bilo običajnega vrveža. Točka je seved ^ lana za turizem, pa naj ga poimenujemo: r 0 izletniški, »vikendaški«, romarski ali TJ je pa govoric o zdravilnosti vode — zdravilišk1- t. tudi res, da je to območje slabo izrabljeno , ganizirano dejavnost. No, ja, kapelico bo jinska župnijska skupnost kmalu obnovi’ pri-drugo pa še čaka. V nedeljo, ko pri sv. VI čakujejo množico obiskovalcev, bo j^a-ugotavljal, kako nepodjetni so delavci, ki.gjjapio jo za gostince in turistične delavce. Razo11 Jsko-pa lahko tudi drugače: ali res mora pf-mercializirano, nenaravno? Če smo pr'sJ prvobitnosti, potem bo tisti, ki se bo P° j stu-kovniškemu jezeru, h kapelici sv. Vida denčku našel duhovni mir. Če pa bo še * -1 magala voda, potem toliko boljše. gobo^"
Prelomno leto slovenskih tabornikov
Zveze tabornikov
Za zdravje
Danes smo bili vsi učenci iz 4. a razreda cepljeni. Tovarišica nas je božala in držala, da nas ni bilo srah. Nič nismo jokali, vsi smo lepo držali. Tovarišica in medicinski sestri so bile vesele, ker smo bili pridni. Sestra je imela veliko torbo. V njej je imela injekcije in cepivo. Ko nam je pod kožo vbrizgnila cepivo, se je najprej napravila majhna žogica, potem pa je iz nje nastala mala rdeča pikica.
Tovarišica nam je povedala, da smo bili cepljeni proti tuberkulozi, ki je nevarna pljučna bolezen. Raje se damo cepiti, kot bi zboleli.
Horvat Terezija, 4. a, OŠ Prekmurske brigade, Murska Sobota
Če bi bil učitelj. . .
— Jaz bi bil strog učitelj.
(Peter Kavaš, 2. b) — Vse bi jim lepo razložila.
(Andreja Zver, 3. raz.) — Jaz bi imel učence rad.
(Peter Smej, 4. raz.) — Vsak dan bi pisali kontrolke.
(Tadeja Gostan, 4. raz.) — Če učenci ne bi ubogali, bi jih natepel.
(Tomi Kavaš, 2. raz.) — Dajal bi jim dobre ocene.
(Boštjan Virag, 3. raz.) — Poredne učence bi postavila v kot.
(Silva Hozjan, 4. raz.)
— Ko bi učenci prečkali cesto, bi šla z njimi.
(Branka Zver, 2. b) — Med poukom ne bi pustila jesti.
(Nataša Kozlar, 4. raz.) — Otrokom ne bi pustil hoditi v gostilno.
(Janez Matko, 4. raz.) — Večkrat bi šli v kino.
(Lidija Kavaš, 4. raz.) — Z otroki bi bila prijazna in se z njimi pogovarjala.
(Mateja Zver, 4. raz.) — K malici bi morali iti zadnji..
(Danijel Balažič, 3. raz.) — Igrali bi le rokomet ali nogomet.
(Jernej Jerebic, 4. raz.)
OŠ ODRANCI
Bili smo uspešni
Na podružnični OŠ Krog že več let deluje raziskovalni krožek, ki ga vodi Otilija Kreft.
Člani tega krožka dosegamo lepe uspehe in dobivamo priznanja ter nagrade, čeprav štejemo ' le 9 in 10 let, ker smo vanj vključeni le učenci 3. in 4. razredov.
V tem šolskem letu smo sodelovali na železniškem republiškem natečaju in za sodelovanje prejeli nagradni izlet. Nanj smo se z železnico odpeljali (24. 5. 1990) v Ljubljano. Obiskali smo živalski vrt, si ogledali Prešernov spomenik in tromostovje ter samo glavno mesto Republike Slovenije. Srečni smo bili, ker smo lahko videli naše slovenske kraje skozi okna vlaka. Izlet je bil še privlačnejši, ker nas je televizijska ekipa posnela v avli železniške postaje v Ljubljani za oddajo Ljubljanski krog.
To potovanje bo ostalo nepozabno za vse krožkarje, pa tudi za mentorico in mamico Marijo, ki nas je spremljala in nam bila v veliko pomoč, ker je naše glavno mesto veliko in naša mentorica ne bi mogla sama biti vodič z nami krožkarji, ker smo bili zelo radovedni.
Omeniti moramo, da smo letos sodelovali tudi na zgodovinskem republiškem natečaju o naši šoli, ki ga je razpisala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Za sodelovanje smo prejeli bronasto priznanje in knjižno nagrado.
Ugotavljamo, da smo to šolsko leto bili zelo uspešni. Upamo, da bo naše delo pri krožku tudi vnaprej tako potekalo, še posebno zato, ker nameravamo prihodnje leto veliko več eksperimentirati na področju biologije in kemije.
Člani raziskovalnega krožka, Podružnična OŠ Krog
Očiščevalna akcija
Naše okolje je vse bolj onesnaženo. Vsepovsod ležijo odpadki. Šolarji smo se dogovorili, da bomo imeli očiščevalno akcijo. V soboto smo se zbrali po vaseh na določenih mestih. Otroci z Janževega in Melanjskega Vrha smo se zbrali pri gasilskem domu. Začeli smo z akcijo. Pobirali smo smeti ob poteh, v gozdovih, skratka vsepovsod, kjer je kaj ležalo. Tudi po drugih vaseh so učenci čistili okolje. Nabrali smo tudi veliko železa,'ki smo ga prodali na Dinos. Z denarjem, ki smo ga tako dobili, smo nabavili žoge za pouk telesne vzgoje. Upamo, da bodo ljudje v bodoče bolj pazili na čisto okolje, saj je to pogoj za naše zdravo življenje. Tomaž Vaupotič, 4. raz.
OŠ Kapelski Vrh
Na konferenci so razpravljali o organiziranosti in delovanju ZTS v prihodnje, kajti nujno bo sprejeti nov statut organizacije, ki naj bi temeljil na povsem novih izhodiščih. Program naj bi zajel vse, kar je bilo doslej dobrega v organizaciji in se prilagodil novim vsebinam in hotenjem mladih ter strankarskemu sistemu, kjer bodo taborniki izven-strankarsko usmerjeni. Sprejeli so odločitev, da ZTS vstopi v Mladinski svet Slovenije, kar je bilo doslej deloma sporno oziroma tarča napadov na ZTS. Vendar posamezni člani predsedstva
Ekipni zmagovalec Ina Nafta
Letos so bile v lendavski občini že 16. delavske športne igre, ki se jih je udeležilo veliko ekip iz skoraj vseh delovnih organizacij. Organizator teh športnih iger je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu svobodnih sindikatov. Čeprav nekoliko manj prepričljivo je tudi letos ekipni zmagovlec Ina Nafta Lendava. Delavci Nafte so pobrali največ priznanj v odbojki, šahu, streljanju, košarki in pikadu. Letos je bil v programu delavskih športnih iger tudi ribolov, najboljše rezultate pa so dosegli ribiči Gorenja Varstroj.
Zaradi premajhne udeležbe so morali letos tekmovanje v nekaterih panogah odpovedati. Udeleženci delavskih športnih iger menijo, da bi bilo v prihodnje potrebno dati tem igram drugačno vsebino, zlasti bi morala biti poudarjena večja povezava med vsemi delavci v občini.
Jani D.
Slovenije.
2. junija je bila v Ljubljani 13. volilno-programska konferenca
Udeležili so se je tudi pomurski delegati iz občin Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, v ljutomerski občini pa taborniki za zdaj še niso organizirani.
Jože Vild iz M. Sobote je prejel Plaketo dr. Jožeta Potrča, Arpad Gaal iz Lendave priznanje ZTS za celoletno delo. Jasna Bračič in Milena Ivanuša iz Lendave srebrni znak ZTS, Csaba Szabo iz Lendave zlati znak ZTS in Filip Matko iz M. Sobote priznanje za uspešno organizacijo in sodelovanje na 10. zletu ZTS v Medvodah 89.
sx
Taborniki čete 25. maj odreda Veseli veter iz Murske Sobot® pomurskih tabornikov Jožetom Vildom-Čiom (v sredini)




ZTS brez pristanka članstva po Sloveniji niso sami želeli odločiti o tej pomembni zadevi.
Pripravljen je že predlog novega statuta ZTS, ki bo v javni razpravi do konca leta, kljub temu pa so delegati na sobotni konferenci izvolili novo vodstvo ZTS: Tone Simončič kot predsednik in Ivo Štajdohar kot sekretar bosta vodila 10-člansko predsedstvo ZTS, Igor Drakulič pa bo vodil
uredniški odbor revij® bo odslej o življenju j2jA Sprejeta je bila P°s^" re ^ javnost, saj so se raz lovanje tabornikov karski družbi zelo T podeljena pa so bl posameznikom m . jief1 « odredom za delo v® dobju, ki so jih preje11 j
teri iz Pomurja. pjlip
PTT PODJETJE
MURSKA SOBOTA, p. o.
Objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in materiala- .^1^ — kotel za centralno ogrevanje EMO AVP 350, 1^°
1980, popolnoma nov, izklicna cena 20.000,00 ^'naJos; — 2 elektromotorja, izlicna cena 2.000,00 dinarjev za — 2 ročna vozička, izklicna cena 500,00 dinarjev; a cef — 63 telefonskih drogov, dolžine 6 metrov, IzKH •
200,00 din za kos;	,
— pocinkana pločevina od demontirane klima naprav ।
cena 10,00 dinarjev za kg.	h
Dražba bo v sredo, 27. junija 1990, ob 10. uri v garaža^ podjetja na Bakovski cesti v Murski Soboti (v neposr6 garaž Avtobusnega prometa Murska Sobota). nied^° Osnovna sredstva in material si interesenti lahko og dan licitacije od 8. do 10. ure na kraju dražbe. fj pri Interesenti morajo uro pred pričetkom dražbe vplača j0*.6-gajni našega podjetja (na kraju dražbe) varščino v visi ognoA। izklicne cene, ki se kupcu vračuna v ceno kupljenega ga sredstva oz. materiala, če pa od nakupa odstopi P , dražbi, se mu ne vrne.	5i5t8n
Nakup osnovnih sredstev in materiala na dražbi bo P OGLEDANO-KUPLJENO.
STRAN 12
VESTNIK,
utrip življenja
^1

Srečanje v Porabju
GORNJA RADGONA
Kaj je ob »liijpanju« dejal Jože Sulič
Kitkarovci so spet ena tistih vasi, za katere
da so bogu za hrbtom. Če se peljete po dn nem delu porabske dežele, vas pot pripelje »tevanovec, in če potem zavijete na desno, as Pnčaka tabla Ketvblgy (dve dolini), kakor so rov r' P?imenovali slovenski Verico in Ritka-ce. Vasici, stisnjeni med griči, gozdovi in dr-«vno mejo.
jaf^^P311’” Je dejal Jože Sulič, ko sem ga poba-seu’ - j P°®ne- Pa še ne splača več ukvarjati s
«njem in prodajo lesa. »Forint je vedno manj ,®’vse Postalb drago in pri tem bi morali Podajati les pod ceno.« -
ie T -edke njive v Ritkarovcih so obdelane, saj ne?"^' Vebk uničevalec vseh pridelkov. Tako in sit *’ da so mladi odšli v »varoš«, v Monošter sam Uni P°iskali delo. »Tudi midva z ženo sva Prid«S j Živi hči v mestu. Z zetom sicer večkrat govn 3 °omov 'n pomagata. Zet je tisti, ki je od-nie Ja mebanizacijo, sam pa imam rajši ko-do’",od "^daj. Ko sem bil »pojeb«, smo imeli stvari c nje’ saJ -ie ode z nj'mi prevažal različne vec jJP°mnim se, da smo se vozili do Marko-v0> s.eveda zdaj ni, saj je po drugi svetovni rodnil?^3 hermetično zaprta. Tudi Jože ima so-vidi ®na drugi'strani, pa jih zdaj bolj poredko b0 tUlj' -h ko se je Evropa odprla, upam, da se
Ma saj ni več tako zastražena.«
vence™ v 8renkega je prinesla preteklost Sloje bila .L Rabi' Niso bile t° le zaprte meje, tu sonat udl.internacija. »Nekako v treh valovih nat0 |QZ^®,jevali iz Ritkarovec. Prve že leta 1950, Dve]',- ’ nas Pa so odpeljali 28. maja 1952. Zorstv “ smo živeli in delali pod nenehnim nad-s^eii vm na Alfoldu.« Po dveh letih pa se niso Ostali domov v Porabje. In tako so mnogi Mmn-as bil° Pet otrok- Ena sestra živi v ski kr.,?estl’.brat in sestra v Monoštru, sombotel-
KuiaL^ je.ze umrl.«
Vsi. živr ^oištični psi so se torej vrnili, a ne zato So ^AP3 jim ni bilo z rožicami postlano, kdo vmJ -ab $e naPrej- »Mogoče se bo zdaj 'ndustr;- ’-^ jim tudi v mestu ne gre najbolje, s__ Ja Je v veliki krizi.«
TRATE RASTEJO
Veliko se v zadnjem obdobju govori o malih obratih, ki bi jih bilo potrebno odpreti v Porabju. Pred kratkim sta se izpraznili vojašnici na Gornjem Seniku in v Števanovcih. »Marsikaj je slišati, tudi to, da želi števanovsko vojašnico kupiti neki Anglež, ki bi prostore spremenil v hotel. Pravijo pa, da je cena, ki so jo vojaške oblasti postavile, to je 28 milijonov forintov, previsoka.«
Takšna so torej razmišljanja 58-letnika. Jože Sulič upa, da bo sedaj, ko je prišla na oblast nova vlada, tudi Porabcem bolje. »Zdaj, ko je več strank, ne bo samo eden »zapovejdo«, ampak bodo tudi drugi imeli kaj povedati.«
Silva Eory
Stanovanjsko naselje Trate označuje novi del mesta in šteje okoli 350 stanovanj, ki se jim bodo v kratkem pridružila nova. V njem se ubadajo zlasti z neustreznim prometnim režimom in povezanostjo s preostalim delom mesta.
Letos bodo ponovno dodelali in malce spremenili zazidalni na-
črti in šanja, novih

taka rešili nekatera vpra-ki jih povzroča gradnja objektov. Ugotavljajo, da
bodo morali v naselju poskrbeti tudi za nekatere poslovne prostore, saj so zdaj v naselju samo stanovanjski objekti. Tako morajo stanovalci po vsako malenkost v mesto, kamor jim pot še posebej otežuje železnica. Za poslovne prostore se zanimajo tako zasebniki kot stanovalci, ki jih je na Tratah že kar lepo število. V naslednji fazi gradnje stanovanjskega bloka bodo eno pritlično stanovanje spremenili v poslovni prostor, vendar še ne vedo, čemu bo namenjen.
Celotno naselje je vezano na eno centralno ogrevanje, povezuje pa ga tudi enotno sprejemanje
satelitskih signalov. Pritožujejo se nad stanovanjsko samoupravo in neustrezno urejeno okolico, za kar je vzrok zlasti malomarnost stanovalcev samih. Večina teh živi na Tratah samo začasno, saj si mnogi gradijo hiše ali pa se nameravajo preseliti. Tudi to je eden izmed razlogov, da je njihova skrb za urejenost naselja premajhna ali pa je sploh ni. Skrb zbujajoča je tudi skrb za že obstoječe objekte. Dva hišnika skrbita pozimi za kurjenje in poleti za košnjo, vendar sama vse to težko zmoreta. Upajo, da bodo v prihodnje lahko zaposlili več ljudi, ki bi skrbeli za notranjo urejanje objektov, vsaj tistih večjih. Tako bi zagotovili spodobne razmere za bivanje ter ustrezneje poskrbeli za varovanje premoženja in varnost stanovalcev.
' 1
Lidija Kosi
DANA SUKIČ — predsednica sveta krajevne skupnosti Gornja Radgona: »Promet tovornjakov gotovo ne sodi v stanovanjsko naselje ... Ne vem, kako in kdo bi nas stanovalce bolj osvestil, da bi spremenili odnos do okolja in zanj bolj skrbeli.«
Tudi Jože Sulič iz RRkarovec je moral v petdesetih letih v internacijo. »Kot titoiste in kulake so nas odvlekli na Alfbld.«
Namiznoteniški turnir ob 8-letnici društva Slovenija
Po apaških cestah se furati je fajn
k iz ^Hj^niška sekcija društva Slovenija or«? ■ ?ga Berlina je ob 8-letnici dru-j tUrnirrUZ’ra'a posamezni namiznoteni-• Mi v v šolski in članski konkurenci. V Ni tu^i ^^orenci so pri nas prvič nasto-^like n ralc'iz Nemške demokratične re-„ V	Vzhodnega Berlina.
•kurenci Je bil najuspešnejši usovič, drugo mesto je osvojil Ur-
ban Božičnik, tretje pa Tomaž Zakrajšek.
V članski konkurenci je največjo spretnost pokazal Zlatko Maček, drugi je bil Karel Božič, tretji pa Kristjan Klančar.
Turnir je slovesno odprl senator za mladino in šport gospod Jiirgen Richter iz berlinske občine Reinickendorf, ki je bila tudi pokrovitelj našega turnirja.
Lojze Ozmec
Otroci z malimi živalmi
Malčki soboških vrtcev so imeli minulo sredo dopoldne v gosteh male živali, ki so jih pripeljali člani društva malih živali z namenom, da jih otroci poustvarijo na risbah in slikah. Te bodo krasile prihodnje razstave društva malih živali. To, da so predšolski otroci, predvsem tisti, ki sicer te možnosti nimajo, lahko pobožali kozo, zajčka, petelinčka, kokoši in golobe, pa je bilo zanje izjemno doživetje. O njem so pripovedovali svojim staršem, svoje vtise pa prenesli na slike, ki so jih narisali še istega dne. bb
^Ljubljanska banka
Ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota
OBRESTNE MERE ZA h Ve2ANE HRANILNE VLOGE M
M M M

mesece mesecev leto leti leta
15 %
16 %
17 %
19 %
21 %
Že dalj časa ob vožnji po cesti od Stogovc do Gornje Radgone premišljujem, kaj mora človek preživeti, da pride ob nevarnostih na popolnoma uničeni cesti živ domov oziroma na delovno mesto. Ne samo, da je cesta polna lukenj, ampak je tudi zelo prometna.
Govorilo se je, da bomo sedaj, ko imamo novo vlado — ne samo republiško, temveč tudi občinsko, dobili novo, širšo cesto skozi apaško kotlino. Kaj kmalu so se prazne govorice in kanček upanja, da bo resnično prišlo do celotne obnove ceste, razblinili, saj so pred dnevi začeli delavci spet krpati velike luknje kot že leta prej. Novoizvoljeni možje pa si zadovoljno manejo roke, saj bodo občane po volitvah prvič pošteno razveselili. Vendar žal samo tiste, ki verjamejo, da vsakoletno popravljanje ceste stane manj, kot če bi enkrat pametno naložili denar in cesto popravili, kot se spodobi. Cesta je resnično potrebna temeljitega popravila, za to pa je potrebno pravilno planirati sredstva za komunalne potrebe. V krajevnih skupnostih se na tem področju veliko in dobro dela, krajani so zainteresirani, da se jim ceste
uredijo, kar pa se tiče večjih cestnih površin, pa dobro vemo, da plačujemo občinski samoprispevek, ki se »razmetava« na vse načine, samo na tista mesta ne, kjer je to najbolj potrebno.
Ob koncu mojih pritožb in tarnanj oz. grajanj samo še to. Volitve so za nami, izvolili smo nove, kot pravijo, boljše ljudi, od katerih pričakujemo, da bodo naše gospodarstvo in negospodarstvo spravili na boljšo pot. Prepričan sem, da se to ne bo tako hitro
zgodilo, ampak do naslednjih volitev tudi ne moremo čakati in nato ugotavljati, ali smo izvolili dobre in dovolj sposobne. Narod pričakuje akcije, ki pa jih še ni in verjetno jih še dolgo ne bo, vsaj ne v pozitivni smeri, nasprotno, stare napake, nedelo, varovanje predsedniških stolčkov in drugi grehi se nadaljujejo. Demokracije, s tem pa težjega življenja, se bomo morali počasi privajati, hkrati pa tudi na naporno vožnjo po uničenih in nevarnih cestah. Upam samo, da nas to počasno privajanje ne bo stalo življenj tam, kjer bi se dalo marsikaj hitreje in bolje narediti.
Bojan Macuh
ZNIŽANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 20%
more obrestne *er
6. 199®-
’ 14> JUNIJA 1990
Asfalt na cesti Očeslavci—Sta vešinci
Po večletnih prizadevanjih so tudi krajani vasi Stavešinci, v KS Spodnji Ivanjci, dočakali asfaltno povezavo z občinskim središčem Te dm so namreč delavci Cestnega podjetja Murska Sobota položili asfalt od križišča v Očeslavcih do konca vasi Stavešinci Dva kilome tra dolg odsek ceste je veljal 1,7 milijona dinarjev. Sredstva so zbrali s samoprispevkom, del pa so dobili iz sklada za komunalne potrebe ob
čine.
Ludvik Kramberger
Varovanci zavoda ne želijo biti pozabljeni
Preteklo soboto je bilo na Zavodu za duševno in živčno bolne v Hrastovcu tradicionalno srečanje varovancev zavoda in njihovih svoi cev. Od 460 varovancev, kolikor jih je na zavodu, je imelo obisk le ne kaj nad sto. V pestrem kulturnem programu so varovanci izražali v glavnem eno misel — naj se ne pozabi nanje.
Razmere v zavodu se za varovance izboljšujejo. 29 junija bodo namreč odprli novo depandanso za 52 oskrbovancev zmogljivosti na ne bodo širili.	~	.J,
Franci Klemenčič
10 priznanj KK SZ Puconci
Na slovesni seji krajevne konference Socialistične zveze Puconci na kateri je govoril predsednik OK SZ Murska Sobota Geza Farkaš’ ki je pohvalil predvolilno in volilno aktivnost članstva v tej krajevni’ skupnosti, so podelili več priznanj zaslužnim posameznikom in dru štvom. Prejeli sojih: Zoltan Celec in Franc Šoštarec iz Gorice Evgen Makari iz Salamenec, Jože Šumak iz Vaneče, Ludvik Rituper iz Bo krač, Štefan Glavač iz Markišavec ter Ludvik Harkai in Viola Varga iz ' Puconec, Gasilsko društvo Vaneča in sekcija žensk pri KK SZ Pucon ci. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor puconske osnovne šole pod vodstvom Marjana Povha.	še
+ 10% POPUST
za plačila v gotovini
POSOJILO 1 + 4
BREZPLAČEN PREVOZ za večje nakupe
MONTAŽA, STROKOVNI NASVETI PROSPEKTI
©JELOVICA
ŠKOFJA LOKA PREDSTAVNIŠTVO: MURSKA SOBOTA
Cankarjeva 25, tel. (069) 22-921
Delovni čas: od 7. do 15. ure ob sobotah od 7. do 12. ure.
STRAN 13
ODBOJKA
PRVIČ DVE EKIPI V SLOVENSKI LIGI
Odbojkarska igra se v Pomurju v zadnjem obdobju uspešno razvija. Moška ekipa Agroploda Ljutomera je uspešno sklenila tretjo sezono tekmovanja v prvi republiški ligi, saj je zasedla odlično četrto mesto, česar gotovo nihče ni pričakoval. Ljutomerčani namreč niso najbolje štartali, na kar je vplival tudi neugoden žreb, saj so imeli v začetku sezone močnejše nasprotnike. Ekipa je boljše zaigrala šele proti koncu jesenskega dela prvenstva. Dobre priprave za drugi del prvenstva in sodelovanje na nekaterih močnih turnirjih so pripomogli, da je ekipa v spomladanskem delu prvenstva zasedla četrto mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev v slovenski ligi. Pokazalo se je, da so igralci vzdržali telesno in psihično dolgo tekmovanje. Zlasti pa je razveseljivo, da so izboljšali igro na mreži ter ser-
vis. Ekipa je pridobila zanesljivost, saj je delala manj napak kot prejšnjo sezono. Zato igralci zaslužijo pohvalo, pomemben delež k njihovi igri pa je prispeval tudi trener Tone Ficko. Vodstvo kluba pa je tudi zadovoljno, da so v prvem moštvu zaigrali nekateri mladi igralci, kadeti, in si pridobili nekaj potrebnih izkušenj. Boris Grut pa je celo zaigral v republiški kadetski reprezentanci. Zato so Ljutomerčani zelo zadovoljni z doseženimi rezultati, zlasti še, ker nimajo lastne dvorane in morajo tekme odigrati v Križevcih in ker nekateri igralci študirajo v Ljubljani in Mariboru, kar se seveda pozna pri treningih.
Poleg Ljutomerčanov pa so napredovali tudi odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote, ki so brez poraza zasedli prvo mesto v drugi republiški ligi vzhod in si s kvalifikacijami za-
ODBOJKARJI POMERJA IZ MURSKE SOBOTE - nori člani prve republiške odbojkarske lige. Stojijo od leve: Praček (trener), Vnuk, Horvat, Novak, Hochsteter, Vukan, Ratkai. Cepijo: Janža, Lenarčič, Balažič in Žalik.
Foto: N. Juhnov
gotovili sodelovanje v prvi republiški ligi. Tako bo imelo Pomurje v novi tekmovalni sezoni prvič dva predstavnika. S tem pa so se Sobočanom tudi izpolnile dolgoletne želje. Hkrati so tudi dokazali, da je njihova igra tako napredovala, da lahko uspešno sodelujejo v prvi republiški ligi. Resno in kakovostno delo igralcev ter trenerja Boruta Pračka in strokovnega vodje Ivana Hochsteterja je torej obrodilo sadove, znali pa so tudi izkoristiti priložnost, ki se jim je ponudila. V novi tekmovalni sezoni čaka tako ekipo Pomurja prva preizkušnja v slovenski ligi. V klubu menijo, da bodo kljub odhodu nekaterih igralcev v vojsko (Horvat, Janža, Balažič, Lenarčič in Vukan) pripravili dobro ekipo (iz vojske se vračata Klement in Poredoš, računajo pa tudi na nekatere okrepitve), ki bo lahko obdržala status slovenskega ligaša, kar je tudi njihova edina želja.
V minuli tekmovalni sezoni pa so poleg moške ekipe Pomurja v drugi republiški ligi uspešno tekmovale še moški ekipi Veržeja in Radenec ter ženski ekipi Pomurja in Mladosti iz Murske Sobote. V moški konkurenci je Veržej zasedel četrto, Radenci pa peto mesto, kar je za novinca več, kot smo lahko pričakovali. V ženski konkurenci so prijetno presenetile igralke Pomurja, ki so zasedle odlično tretje mesto, kar je doslej njihova najboljša uvrstitev. Zadovoljni pa smo lahko tudi z osmim mestom Mladosti, ki je prvič nastopala v tej konkurenci.
Feri Maučec
Predsednik skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog je na krajši slovesnosti čestital Harryju Steržaju, kegljaškemu reprezentantu, udeležencu svetovnega prvenstva v Innsbrucku, za osvojeno bronasto kolajno ter mu v nadaljevanju športne poti zaželel veliko tekmovalnih uspehov. Čestitala mu je tudi predsednica ZTKO Ljutomer Žalika Lubi.	N §
Foto: D. Topolinjak
— HOKEJ NA TRAVI-----------------------------------------------
RADGONA IN LIPOVCI
V Lipovcih je bil 5. turnir v hokeju na travi za memorial Milana Forjana. Sodelovale so tri pionirske in tri članske ekipe. Med pionirji je bila najboljša Radgona, saj je premagala ŠŠD Kremen Puconci s 3:1 in igrala neodločeno z Lipovci 0:0. Lipovci pa so z 1:0 premagali Kremen. Vrstni red: 1. Radgona, 2. Lipovci in 3. Kremen.
Pri članih so bili najboljši gostitelji, saj so gladko s 3:0 premagali ljubljansko Svobodo in ABC Pomurko. ABC Pomurka pa je premagala Svobodo s 5:0. Vrstni red: 1. Lipovci, 2. ABC Pomurka, 3. Svoboda.
Turnir je bil odlično pripravljen, s tem pa so izkazali pozornost svojemu nekdanjemu igralcu Milanu Forjanu.	L. Z.
ST0LPE^Rednika 1
--ROKOMET---------------------------------
PRIZNANJA ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE
V Gornji Radgoni in Bakovcih sta bila finalna pokalna rokometna tumiija za moške in ženske na območju Pomurja. V Gornji Radgoni, kjer so tekmovale ženske, so bili doseženi naslednji izidi — Rad-gona:Bistrica 12:10, Polana:Bistrica 14:13 in Radgona:Polana 12:11. Prvo mesto je osvojila Radgona pred Polano in Bistrico. V Bakovcih pa so tekmovali moški. Veterani Bakovec so premagali Mladinca z 19:15, Pomurka Bakovci pa Veterane s 15:13. Prvo mesto so zasedli rokometaši Pomurke Bakovec pred Veterani in Mladincem. Zmagovalni ekipi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
V Bakovcih pa so tudi pripravili krajšo slovesnost, na kateri so zaslužnim posameznikom in društvom podelili priznanja ob 40-letnici Rokometne zveze Slovenije. Zlato diplomo je prejel Franc Fujs iz Kroga. Srebrne diplome so dobili: Branko Klun, Jože Vugrinec, Partizan Gornja Radgona, Karel Dolgov, Jože Hartman in Mirko Šeruga. Bronaste diplome pa so prejeli: Anton Pevec, Anica Utroša, Božo Babič, Stanko Gomboši, Janez Kolmanko, Alojz Vereš in Jože Vereš. Podelili pa so tudi priznanja Pomurske rokometne zveze Murska Sobota. Ta so dobili: Janko Rožman, Jože Hartman, Alojz Vereš, Mirko Šeruga in Brane Klun.
--ATLETIKA-------—------------------------
ŠPUR ČETRTI V ZAGREBU
V Zagrebu je bilo atletsko tekmovanje za Hanžekovičev memorial. Tekmovanja se je udeležil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Damjan Špur in dosegel lep uspeh. V teku na 200 m je s časom 22,51 zasedel četrto mesto, v teku na 100 m pa je bil z rezultatom 11,32 osmi.
V Celju pa je bilo tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Od pomurskih atletov se je najbolje odrezal Damjan Špur, saj je v teku na 100 m s časom 11,15 zasedel šesto mesto. Atila Horvat je 110 m z ovirami pretekel s časom 16,35 in zasedel dvanajsto mesto. Sandra Sep pa je skočila v daljavo 4,72 m in zasedla dvanajsto mesto.
— KOLESARSTVO--------------—--------------
TURNER PETI, HANC ŠESTI
V Dobu pri Ljubljani je bilo republiško gorsko pionirsko kolesarsko prvenstvo. Sodelovalo je 77 tekmovalcev, med njimi tudi 13 kolesarjev KK Tropovci. Najuspešnejši med njimi je bil Torner, ki je zasedel pri pionirjih A med 46 tekmovalci solidno peto mesto. Celec je bil šestnajsti, Vogrinčič osemnajsti in Vrečič petindvajseti. Pri pionirjih B pa se je izkazal Hanc, saj je zasedel šesto mesto. Gider je bil enajsti, Jug petnajsti in Erjavec devetnajsti. V ekipni konkurenci so Tropovci pri mlajših pionirjih zasedli drugo, pri starejših pa četrto mesto. Pri mlajših mladincih je Omar zasedel dvanajsto mesto.
Motokros v Mačkovcih
V nedeljo, 17. junija, ob 14. uri bo pripravilo AMD Štefan Kovač na prenovljeni progi v Mačkovcih državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm.
Nastopilo bo 40 tekmovalcev iz vse države. Organizatorji pa so kot zanimivost za gledalce pripravili tudi nastop tekmovalcev iz Avstrije. Soboško AMD Štefan Kovač je namreč dalo stezo za motokros v Mačkovcih v souporabo tudi Avstrijcem, ki na njej pridno trenirajo, v obnovo pa so vložili tudi precej finančnih sredstev. Kako so se navadili na stezo za motokros v Mačkovcih tekmovalci iz Avstrije, bodo prvič prikazali med nedeljsko dirko za državno prvenstvo.
tg
— ROKOMET---------------
Tesna poraza Kroga in Mladinca
V drugi republiški moški rokometni ligi je bilo odigrano zadnje kolo. Vodeča Drava s Ptuja je v Krogu premagala domačo ekipo s 24:23. Najboljši strelci pri Krogu: Meolic 7, Šernek 5 in Kolmanko 4. Fužinar pa je na Ravnah premagal Mladinca iz Murskih Črnec z 32:29. Po 6 golov za Mladince sta dosegla Banfi in Štiblar, po 5 pa Kreft in Makovec.
- KOŠARKA---------------
ZMAGI SOBOČANOV
V tekmovanju območne slovenske košarkarske lige za kadete je ekipa Pomurja iz Murske Sobote v gosteh visoko s 126:66 premagala Ptuj. Strelci za Pomurje: Kar 31, Žunec 30, Gonter 28, Bratkovič 19, Ivanje 4 ter Žižek in Habjanič po 2. Ekipa Pomurja je premagala tudi Miklavž s 84:78. Strelci: Gomboc 26, Žunec 25, Gonter 13, Bratkovič 12, Kar 6 in Žižek 1.
Najboljši veterani Radenske
V Radencih je bil mednarodni košarkarski turnir veteranov. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati — Zalaegerszeg:Radenska 52:60, Zalaegerszeg.Lendava 37:34, Na-gykanizsa:Radenska 39:52 in Na-gykanizsa:Lendava 38:24. Vrstni red: I. Radenska, 2. Zalaegerszeg, 2. Nagykanizsa in Lendava.
D. Mauko
-ŠPORTNI RIBOLOV--------
Radgona tretja
Ob Gajševskem jezeru je bilo republiško tekmovanje v športnem ribolovu za člane in članice ekipno. Sodelovalo je 20 moških in 5 ženskih ekip z okrg 75 tekmovalci. Pri članih je zmagala ekipa Koroške, Radgona je bila tretja, Ljutomer pa enajsti. Pri članicah pa je bila najboljša ekipa Maribora.
-ŠAH--------------------
Zmagal Žilavec
ŠD Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za junij. Med 10 šahisti je zmagal Žilavec s 7,5 točke pred Hajošem in Brazovi-čem, po 6, ter Toplakom in Cofkom, po 5 točk.
J. G.
NOGOMET
Kvalifikacija Bakovec
Zaradi širitve območne slovenske lige vzhod so se prvaki posameznih regij neposredno uvrstili vanjo, med njimi tudi nogometaši Turnišča, prvaki pomurske nogometne lige. Ker pa še ostajata dve prosti mesti, igrajo drugouvrščena moštva kvalifikacije. To so: Kovinar (Štore) iz celjske, Rače iz mariborske, Boč iz ptujske in Bakovci iz pomurske regije. Žreb je odločil, da se bodo Bakovci najprej srečali z Bočem v Poljčanah (sreda), v nedeljo, 17. junija 1990, ob 17. uri pa bo povratna tekma v Bakovcih. Zmagovalec iz obeh srečanj se bo torej uvrstil v območno slovensko ligo. Predvidevamo namreč, da bo iz slovenske lige izpadlo le eno moštvo.
KONJENIŠTVO
LEGOLAS IN MEND0 ZMAGALA
Na mariborskem hipodromu so bile kasaške dirke. V šestih točkah so sodelovali tudi ljutomerski kasači in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje sta se odrezala Legolas (Žnidarič), ki je zmagal v prvi, in Mendo (Kukolj), ki je bil prvi med dveletniki. Dulcinea MS (M. Slavič st.) je bila med dveletniki druga, Perzej (Jureš) pa je enako uvrstitev dosegel v šesti dirki. Letja (Kukolj) je bila v tretji dirki tretja.
—TEN IS----------------------------------------
DVE ZMAGI RADGONE
Po porazu z lanskim prvakom ŽTK Maribor je ekipa Radgone v nadaljevanju prvenstva v prvi republiški teniški ligi dvakrat zmagala ter tako napovedala, da se bo kot novinec uspešno kosala z drugimi ekipami. V gosteh je Radgona premagala Rudarja iz Trbovelj s 5:4. Zmage za Radgono so dosegli: Avsec, Klemenčič, Verzel, Žnuderl-Kumer in Avsec-Klemenčič. Doma pa je Radgona premagala Titovo Velenje s 6:3. Za Radgono so zmagali: Kumer, Avsec, Žlebnik, Žnu-derl-Kumer, Avsec-Žlebnik in Bračko-Verzel. V naslednjem kolu igra Radgona v Slovenski Bistrici in Celju.	. . _ ,
&	M. Strah
-JADRALNO LETENJE------------------------------
V enem tednu samo dve disciplini
Organizatorji letošnjega mladinskega in članskega prvenstva Slovenije, ki je potekalo na letališču v Rakičanu, niso imeli sreče z vremenom. V enem tednu so zaradi slabega vremena izvedli le dve disciplini, kar pa je premalo za priznanje prvenstva. Potrebne so vsaj tri discipline. Zato so se dogovorili, da morajo klubi v enem tednu sporočiti Letalski zvezi Slovenije ali se strinjajo, da bi izvedli še dve tekmovalni disciplini v Murski Soboti, Celju ali Slovenj Gradcu. Po dveh disciplinah je pri mladincih na prvem mestu Uroš Kočevar iz Celja s 1451 točkami, domačin Uroš Kolarič pa je s 1217 točkami na petem mestu. V članski konkurenci je po dveh disciplinah na prvem mestu Tomaž Berginc iz Celja s 1411 točkami, najboljši pomurski tekmovalec Uroš Kolarič je na trinajstem, Vlado Pfeifer na sedemnajstem, Janez Kramberger na devetnajstem in Franc Žitek na dvaindvajsetem mestu. Na prvenstvu je sodelovalo 33 tekmovalcev.	tg
— BADMINTON------------------------------------
ZMAGALI GOSTITELJI
V Lendavi je bil mednarodni turnir v badmintonu, ki ga je pripravilo ŠŠD Mladost. Sodelovalo je pet ekip iz Avstrije, ZR Nemčije, Romunije in Lendave. Najuspešnejši so bili gostitelji, saj je zmagala prva ekipa Lendave (Sekereš, Šendlinger, Dominko, Vugrinec, Muli-čeva in Sekereševa). Rezultati —- Lendava LTenisovara 5:3, Lendava II:Augsburg 0:8, Lendava I:Augsburg 4:4 (po setih zmaga Lendave), Gleisdorf:Lendava I 4:4 (po setih zmagala Lendava), Lendava II:Te-nisovara 2:6, Lendava ILGleisdorf 1:7 in Lendava I:Lendava II 7:1. Vrstni red: 1. Lendava I 8, 2. Augsburg 6, 3. Gleisdorf 4, 4. Tenisova-ra 2 in 5. Lendava II brez točke.
—NOGOMET
Tišina:Nafta 2:4
V prijateljski nogometni tekmi je novi slovenskr Irgaš Nafta iz Lendave premagal Tišino. Strelci golov: Horvat, Ratajac, Herceg in Pintarič za Nafto ter Seršen in Baranja za Tišino. Sodil je domačin Kuzma.
RADGONI PRIZNANJE PARTIZANA JUGOSLAVIJE
Na skupščini venije - društvaea vzgojo so zaslužnim aru in krajevnim skupnost' področju športne rekreaciji delili priznanja. Pr'2r,a^Lji: tu-tizana Jugoslavije so dot> di Društvo za telesno vV Partizan Gornja Radgon^ fr
Radgonsko društvo i 0 gato tradicijo in pestro sp .f rekreacijsko dejavnost i uveljavilo ne le v svojem temveč tudi širše. fr čne aktivnosti za mm odrasle. Zato imajo razmerno dobre možnosti imajo telovadnico 'n ' aCij-kabinet ter športno-re ski center z raznimi igr1 ■ je pa vse te možnosti o jr vedno premalo izkon .fr okviru društva delujejo sekcije: namizni tenis. ka, rokomet, nogome, ka, hokej na travi, tem rate. Od teh tekmujejo ‘ namiznega tenisa. le ^bli-hokeja na travi v prv' e ški ligi, nekatere ligi stopajo v drugi repun Član društva pa je Kocmut — olimpijec m'' nosilec srebrne medmj la. V radgonskem drus tizan skrbijo pa tudi z pičile športno-rekreacys ditve. Med pomembne) dajo tek mladosti po , skih ulicah, trimski P ^jl kostanjev piknik m , onsld društev Partizan iz r ^i-občine. Tudi nadaljnj Ju tev Gornjeradgoncano bi v društvene aktivno fr čili čimveč občanov t posamezniki ali l'r“~ Madj', Ijavili na športno-r ^sti skem področju. Te
tudi imajo.
F. *
nogomet
Odločilna zmaga
V predzadnjem kolu nja v slovenski nogomet"', soboška Mura v Ljubija''G magala moštvo Teola SI® j 2:1. Gola za Muro sta y Črnko in Kutuš. Bila je bočane odločilna tekma 'j za obstanek v ligi. Tako . nogometaši Mure v zadnjemu lu z zadnjim Pohorjem osV j
še eno točko.
Izola Rudar(TV) Slovan Domžale Medvode Steklar Rudar (Tr) Elan Hmezad Elkroj MURA(-l) Vozila Stol Pohorje
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
25
II. MNL MS
Rezultati zadnje kol°
RomahVrelec Križevci:Apače TešanovciHodoš Filovci:Grad 11 plavih—Prosenjak.
Končna lestvica
Grad Apače Hodoš 11 plavih Tešanovci Prosenjak. Filovci Romah Križevci Vrelec
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
12
13
11
4
8
6
5
4
3
4
4
3
2
3
3
2
4
B ajansenve:Hod°š
V mednarodni Pr'lilt^jp mi so nogometaši ^oOenj m žagali ekipo Baja"^ Ud1 Madžarske. Strelca za Novak 3 in Lepoša.
STRAN 14
VESTNIK.
Radijski in televizijski spored od 15. do 21. junija
petek
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
530 Prebujajte se z nami! (Se vedno smo z vami in za vas — cestne, vremenske in lr“ge sveže informacije!), 5.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Romali vilago - Svet Romov, ’635 Kronika, 17.00 Aktu-•S 17.20 Reklame, glasba, «00 21232
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
5.00 Spored za otroke: kie so lutke doma. 9.25 Zr-calo noči, dokum. oddaja. 5-45 Vnovič v Bridesheadu, nadaljevanka. 13.40 v nogometu — Jugosla-'ija ; Kolumbija, posnetek. '5.55 Poletna noč, ponovi-1« nadaljevank. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Žarišče. «■40 Spored za otroke in ®'ade. 19.10 Risanka. 19.30 '■ dnevnik 2. 19.52 Zrcalo ^"a. 20.05 Rumena reka, jonska serija. 21.00 Cir-c.°m gala, zabavnoinforma-1Vna oddaja. 22.j05 Zakon v bos Angelesu, ameriška "anizanka. 22.50 Tv dnev-?lk 3- 23.15 Poletna noč. Uigram LJ 2:
16.40 SP v nogometu — Torija : ČSFR, prenos.
Tv studio Maribor. “30 Tv dnevnik. 20.00 Ža-?sče- 20.30 Mali koncert: komorni ansambel Slove-ricutn. 20.40 SP v nogome-u ~ ZR Nemčija : Združe-■n^absL emirati, prenos.' 21 in 8kuPščinska kronika. 430 Satelitski programi.
9.00 Spored za otroke in mlade. 11.00 Žarišče. 11.30 Naša pesem 90. 12.00 Tednik. 13.40 SP v nogometu — Avstrija : ČSFR, posnetek. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Iz tujih kuhinj: Japonska. 18.25 Metabolizem in nezavedno v plastiki Toneta Demšarja. 18.45 Cvetlične zgodbe, otroška serija. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.30 Poletna noč.
Program LJ 2:
16.10 Danes skupaj. 16.40 SP v nogometu — Brazilija : Kostarika, prenos. 18.45 Finale DP v rokometu (m), prenos. 20.00 Jugotonov klub, zabavnoglasbena oddaja. 20.40 SP v nogometu — Anglija : Nizozemska, prenos; Švedska : Škotska, posnetek. 0.00 Satelitski programi.
9.00 Nedeljska kuhinja (humor v prve pol ure, nato eno uro Srečanja na pomurskem valu. Ob 10.30 zadnja polfinalna oddaja kviza 10 sekund, tokrat so udeleženci Vestnikovi izžrebanci), 12.00 Oddaja v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
5.30 Prebujajte se z nami! (Začelo se je, začelo! Svetovno nogometno prvenstvo v Italiji, zaradi katerega boste gotovo kasneje odhajali spat. Toda vstati bo vendarle treba enako zgodaj — ne-prespanost vam bo pregnal murski val!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Uvod, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas
5.30 Prebujajte se z nami! (Če želite vsako jutro ob pol osmih slišati skladbo, ki vam je ta hip najbolj všeč, se udeležite torkovega jutranjega izbora pesmi tedna! Dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV ZAGREB
9.40 Mladinski spored, ponovitve. 13.00 Družinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sebastijan (f). 21.45
9.25 Otroška matineja.
' 10.45 Grehi, amer, nadaljevanka. 11.30 Revija slovenskih cerkvenih zborov. 12.35 Kmetijska oddaja. 13.35 Alpski večer 90. 14.00 Formula I, franc, nadaljevanka. 14.45 SP v nogometu — Anglija : Nizozemska, posnetek. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Kolo sreče. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Križ-kraž (žrebanje). 20.40 SP v nogometu — Belgija : Urugvaj, prenos. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.05 SP v nogometu — J. Koreja : Španija, posnetek. Program LJ 2:
10.00 Oddaja za JLA. 13.10 Grobnik: Motodirke — 500 ccm. 13.50 Satelitski programi. 14.55 Motodirke — 250 ccm. Satelitski programi. 16.40.SP v nogometu — Irska : ‘Egipt, prenos. 18.55 Nina Simone z ansamblom. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Te presenetljive živali, angl, serija. 20.30
TV SLOVENIJA
TV SLOVENIJA
5.30 Prebujajte se z nami! (Spet se vam ponuja priložnost sodelovanja na telefona 21 232 in 21 579. Če pa nimate čudežnih aparatov, lepo ostanite v postelji in poslušajte!), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (vprašanja na telefona 21 232 in 21 579!)
5.30 Prebujajte se z nami... (... in zvedeli boste najnovejše o bančništvu, novorojencih, čakata vas nagradni kino-vstopnici in še in še), 8.00 Konec jutranje oddaje
16.00 Uvod, 16.15 Kulturna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače (oddaja z narodno zabavno glasbo, ki jo vodi humorist Geza)
R00 Poletni spored, P°: tavitve. 17.00 Mladinski sPOTed. 19.30 Dnevnik. 20.00 Nadaljevanka. 20.55 ^bavna oddaja. 21.40 Onevnik. 22.00 Skupščm-kronika. 22.30 Kultura. «30 Barva noči.
rf te«*«. tv v šoli, O3o ča ^nski spored. >lican z s?iki- 20.15 Ev-S ?n/n^21-20 L. A. n^tete Z2'20 Filmske r	sizdaja v trd“
£tProsram
(n)- ,6-o° ierV ^osn $vet živali, te utrip To s ‘Ž-00 šta-'Al5 PSp9'30 Čas v sli-Ll0 DekalAV nog°metu-baVni veje® (n)’ 23‘50
stoletja, Srexn r^kiL8«nj,ln led> ba‘ Pot ledu- 10.20
nTV nim- 17-°° Fil?bni "Ce- 17-30 Teka, (jMa r"dpotk>-	17.40
15 ta’ služno°trtaŽa-	1800
N.?} >Pra^a 1kPr08ram' TV n? knstjanov. 90 >bta iBrnevnik- 20.05 &A Nem?-20'50 Italia svet?0- 22 c?Ja~Arabski dherV,la Polirat Enotama, Politika. 22.55 Tv
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
Dnevnik. 22.00 Potopis.
22.40 Barva noči.
Kot potovanja — mesta mostovi: Sanski most.
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
9.00 Ponovitve, tv v šoli. 13.40 Mladinski _ spored. 18.30 Šport. 19.00 Žrebanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Film po želji. 22.40 Zaklinjanje duhov (f). 0.20 Morfij in umor (f).
Drugi program
16.00 Vpogled v deželo. 16.45 Letni prerez. 17.00 Ib-siada 1990. 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Sužnja Isaura (n). 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 SP v nogometu.
11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Resna glasba. 13.00 Zaliv nevarnosti. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Bitje imenovano človek. 17.00 Pasje življenje (f). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupina (n). 21.05 Zabavna glasba. 21.55 Dober posel.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve.	14.20
Mladinski spored.	19.30
Čas v sliki. 20.15 Narodna glasba. 22.05 Puščavski pi-
lot (f). 23.40 Rožnata serija.
TV MADŽARSKA
7.00 Sončnica. 9.05 Za otroke. 10.05 Ponovitve: Popip, Panorama. 12.00 Naš ekran, v srbohrvaščini. 16.10 Sosedje, pon. 82. dela. 16.50 Italia ’90, Brazilija—Costa Rica. 19.30 TV dnenvik. 20.10 Charlie Chan v Egiptu, amer. film. 21.25 Balada, posnetek gledališke predstave. 22.50 Ye-hudi Menuhin, koncert. 0.20 TV dnevnik.
9.00 Mozaik: Otroška serija, Utrip, Zrcalo tedna, Mladinski pevski festival. 15.55 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik, ponovitev. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Primer Platfus, češka drama. 21.55 Osmi dan. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poletna noč.
Program LJ 2:
17.35 Ebu folk festival. 18.20 SP v spustu na divjih vodah, reportaža iz Bovca. 19.00 Kulturna dediščina: Arena v Pulju. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ayllu, ansambel peru-anske glasbe. 20.40 SP v nogometu — Argentina : Romunija, prenos; Kamerun : SZ, posnetek.
9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke, Lonček, kuhaj. 9.40 Osmi dan. 14.00 Žarišče. 14.30 Poletna noč. 16.35 Tv dnevnik 1. 16.40 SP v nogometu — Jugoslavija : Združeni arabski emirati, prenos. 18.55 Risanka. 19.30 tv dnevnik 2. 20.05 Oče bom, ital, nadaljevanka. 20.50 Operne zgodbe: Trubadur, angl, serija. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Poletna noč.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi. 18.55 SP v nogometu — ZR Nemčija : Kolumbija, posnetek. 20.00 Žarišče. 20.30
TV SLOVENIJA
TV ZAGREB
11.00 Poletni spored, ponovitve. 17.00 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ali si lahko sposodimo vašega moža? (d). 21.50 Svet danes. 22.20 Dnevnik. 22.45 Barva noči.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, ponovitev.
Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin.
18.30 Hišnica. 19.30 Cas v
14.20
sliki.
21.15
20.15 Hotel Raj (n). Hunter. 22.10 Hlad-
nost dneva (f). 23.40 čančki v omaki (f).
Drugi program
Piš-
17.00 Evropa 92. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Risanke. 18.30 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport.
MADŽARSKA TV MADŽARSKA-----------
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.30 Indijanci, Laponci, Beduini. 9.55 Hišni prijatelj. 10.05 Telešport. 11.05 TV srečanje Veszprem. 14.50 Formula L, igrana serija. 15.35 Verske minute. 15.50 Motokros. 16.50 Tri želje. 18.10 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.25 Kosztola-nyi: Dve pesmi. 20.40 Italia ’90, Belgija—Urugvaj.
9.10 Potovanje na Antarktiko. 10.10 Ponovitve: Teden, Delta. 11.35 Telovadba za invalide. 16.30 Video novice. 16.45 Perpetu-um mobile. 17.20 Utica. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Koledar 1990. 19.00 Cimbora, voditelja: Anna Kiss in Vilmos Gryllus. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Odprta knjiga. 20.50 Italia ’90, Argentina—Romunija. 22.50 TV dnevnik.
Žrebanje lota. 20.35 SP nogometu — Italija ČSFR, prenos; Avstrija ZDA, posnetek.
TV ZAGREB
V
11.00 Poletni spored, ponovitve. 17.00 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Otok Ellis. 21.10 Kontaktni spored. 22.40 Dnevnik. 23.05 Barva noči.
9.00 Spored za otroke. 9.20 Primer Platfus, češka drama. 11.05 Oče bom, ital, nadalejvanka. 13.40 SP v nogometu — Jugoslavija : Združeni arabski emirati, posnetek. 15.55 Poletna noč. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Žarišče. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.17 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Mon-tielova vdova, mehiški-ve-nezuelski-kubanski film. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Rock kompas. 23.00 Poletna noč.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Iz tujih kuhinj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Plesi iz Medjimurja. 20.40 SP v nogometu — Brazilija : Škotska, prenos; Švedska : Kostarika, posnetek.
TV SLOVENIJA
9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Zakon v Los Angelesu. 10.10 Mostovi. 13.40 SP v nogometu — Brazilija : Škotska, posnetek. 15.55 Poletna noč. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Žarišče. 18.40 Čudovita leta, angl, nanizanka. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Vnovič v Brides-headu, angl, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Poletna noč.
Program LJ 2:
16.40 SP v nogometu — Belgija : Španija, prenos; J. Koreja : Urugvaj, posnetek; Irska : Nizozemska, prenos; Anglija : Egipt, posnetek.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
13.50 Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin. 18.30 Hišnica. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Kviz. 21.07 Julija. 22.10 Tom Jones (f). 0.10 Cesta v Salino (f).
11.00 Poletni spored, ponovitve. 17.00 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.45 Dnevnik. 23.10 Barva noči.
11.00 Poletni spored, ponovitve. 17.00 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Labirint. 21.05 Zabavni večer. 22.05 Dnevnik. 22.30 Barva noči.
Drugi program
15.45 Tv v šoli.
16.15
Usmeritev. 16.45 Sp v nogometu. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki. 20.15 SP v nogometu.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
14.10 Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin. 18.30 Hišnica. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Drombuševi (n). Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja.
17.30 Dežela in ljudje.
18.00 Risanke. 18.30 Glasbene želje. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli.
13.40
Mladinski spored.
18.00 Družinski magazin.
18.30 Hišnica. 19.30 Cas v
sliki.
22.15
20.15 Zabavni večer.
Videoteka. 23.20 Lov
za življenjem (f).
Drugi program
/© ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
TV MADŽARSKA
S 20.15 ' Didi show. 20.45 Šport. 23.15 Benny Hill.
16.00 Svet pod vodo. 17.45 Šport. 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki.
20.15 SP v nogometu.
9.25 Avtomanija, pon. 9.55 Film o Južnoafriški Republiki. 16.25 Panonska kronika. 16.35 Oddaja za nemško narodnost. 17.10 Lepi madžarski plesi. 17.20 TV srečanje Veszprem. 19.05 Četrt ure za gospodarstvo. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Polip, 4. del., italijanske serije. 20.50 Italia ’90, Italija—Češkoslovaška.
22.55 Studio ’90, kulturni TV tednik. 23.55 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.05 Raznolikost in prilagodljivost v živalskem svetu, pon. 10.35 Tretji kanal. 11.20 Studio ’90, pon. 16.25 Video novice. 16.40 Sotrpini. 17.00 TV srečanje Veszprem. 18.10 Imperij DD, 3. del. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nekdo naj pove. 20.35 Umetnina tedna. 20.50 Italia ’90, Brazilija—Škotska. 22.50 Iz oči v oči. 23.40 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.10 Nenavadni obrati, Otto Schenk. 9.50 Bozsi in ostali, TV igra. 16.20 Panonska kronika. 16.40 Tretji kanal; Vere: Islam. 17.25 TV srečanje Veszprem: Lov na divje race, TV igra. 19.00 Otroški verouk.. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Protokol, TV igra. 20.30 Videoklipi. 20.50 Italia ’90, Irska—Nizozemska. 22.55 Domače ogledalo. 0.15 TV dnevnik.
niti n- ’,^orala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spreme-te na n- svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar kom HJem naJ^°U privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o ne-nasilji 'epo besedo ti bo uspelo precej več, kot pa z grobostjo in ne poJ? Na koncu so pomembni samo rezultati, kar pa seveda bajatife11’ da cdJ opravičuje sredstvo. Nekdo ti bo poskušal na-q ' *ar Pa mu ne b° ravno najbolje uspelo.
HA	si bila prepričana, da si neobčutljiva za Ijubezen-
Lv*' I nutku ?Ve’ sedaJ pa se bo izkazalo popolnoma nasprotno. V tre-< 'J enkrai k0 b° tvoje hrepenenje največje, se ti bo vse skupaj kar na-On Porušilo.
do, Prepiru boš hotel imeti tako prvo, kot tudi zadnjo bese-tofiko' Pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglabljaj P°časi° naŠehh, ampak stori tudi nekaj, da se le-ta začnejo vsaj realizirati
svOjea: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po Pravam-Pbčutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi rai? 3' T°da nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, '0,- On' <TeC° Prisluži.	.	,
j'-6K stno K 5Prav ti gre v tem trenutku kar najbolje, pa bi bilo kori-
stabii a Poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako Pekohp dakbi se ne usPela pokvariti! Toda predvsem brez kakrš-
»IR
%
le ^0	Ie ZS'° pogreša, vendar pa ti tega na noben način
Prijetne Priznati. Konec tedna boš »pristala« na divji zabavi. ’’ Ostalo ^^^Položenju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da ie t^žnos^T0 Se boš odl°č'l za nekaj, kar pošteno presega tvo-n° ustaviti ' koda ko boš enkrat začel, bi bilo povsem nesmisel-se na polovici poti. Mogoče pa ti bo vseeno uspelo.
LEV

DEVICA
"EHTNICA
Škorpijon
Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo vse preveč , impulzivna, da bi lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Po-	A
skusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe.	\ 1 y
On: Pomisli tudi na svoje prijatelje, saj boš v nasprotnem pri-meru kaj hitro ostal sam. Prijetna stvar uspeha je predvsem v tem, STRELEC da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi druge. Premisli in ukrepaj, če ne bo prepozno!
Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu poskusiš odpreti oči. In nikar se preveč ne obotavljaj, saj se ti izgubljena priložnost zlepa ne bo ponovila.
On: Poslovni partner te bo sicer pošteno razočaral, vendar pa
se boš kaj hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še ne- vnzoaor koga prav očarljivega boš spoznal in na koncu mu boš na neki način celo hvaležen.
Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnsot, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno tvegana / zadeva.	.....	V
On: Pred teboj je uspesen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že ta- • ko dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspe- VODNAR hom.
Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš po- ----------- skusila znova, boš dosegla prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti I pa bo v hipu pozabljen.	VttjPV
On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki si ga zadnje čase vse preveč zanemarjal. Bo pa sedaj RIBI zato lepše.
Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila.
On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar pa se bo na koncu ujel prav on sam.
Ona: Ce ne boš naredila ničesar za svoje dobro, tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Potrudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo. In nikar ne čakaj!
On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za malenkost prepozno.
Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, ostalo pa bo vprašanje, ali boš nato sploh zadovoljna. V neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, pa četudi si boš želela karseda omahovati.
On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo, ali pa vročo avanturo. Jasno ti je le eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno!
Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer si trenutno ti sama.
On: Vse predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil.
STRAN 17
^LjUNlJA 1990
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 15. do 21. junija
15.	junija ob 17.45 in 20. uri amer, film ROJEN ČETRTEGA JULIJA
Režija: Oliver Stone, vloge: Tom Cruise, Willem Dafoe
PREDPRIMIERA! IZJEMNO DELO O. STONEJA PO PRETRESLJIVI BIOGRAFIJI RONA KOVICA! VRHUNSKA VLOGA TOMA CRUISEJA! TO MORATE VIDETI! IZREDNA DOLŽINA!
16.	junija ob 18. uri amer, film KICKBOXER
NOVI HOLLYWOODSKI BRUCE LEE Jean-Claude Van DAMM BRILJIRA S SVOJIMI TELESNIMI SPOSOBNOSTMI IN SPRETNOSTJO! NAVDUŠENI BOSTE!
16.	junija ob 20. uri amer. erot. fdm FASCINATION - trda erotila
17.	junija ob 16. in 18. uri amer, akc. film KICKBOXER
17.	junija ob 20. uri erot. film FASCINATION — trda erotika
19.	junija ob 18. in 20. uri amer, komedija PREGON MOŠKE SVINJE
Režija: Arthur Hiller, vloge: Bette Middler, Sheley Long idr.
DUHOVITA, SOČNA IN DINAMIČNA KOMEDIJA, IZREDNI DIALOGI, NEVERJETEN ZAPLET! SPROŠČEN SMEH IN KRASNA ZABAVA! VABIMO!
20.	junija ob 18. in 20. uri amer, komedija PREGON MOŠKE SVINJE
21.	junija ob 18. in 20. uri amer, pu-stol. film OSTANI Z MENOJ
PREVZAMEJO NAS DOŽIVLJAJI ŠTIRIH SRČNIH IN HRABRIH MLADENIČEV, KI SO SE ODLOČILI POISKATI IZGUBLJENEGA VRSTNIKA!
Kino KUD ŠALOVCI
16. junija ob 21.30 uri amer. fil.
KICKBOXER
KINO LENDAVA
PETEK, 17. 6.
ob 18.00 - BOJEVNIKI NINJA (amer. akc. film)
ob 21.00 - ZMAJI ZA VEČNO (amer. akc. film)
SOBOTA, 18. 6.
ob 19.00 - ZMAJI ZA VEČNO (amer. akc. film)
ob 21.00 — ROJEN 4. JULIJA (amer, vojna drama)
ob 2230 - ZGODBA O JOANI (amer, erotični film)
NEDELJA, 19. 6.
ob 18.00 - ROJEN 4. JULIJA (amer, vojna drama)
Ob 20.00 — BOJEVNIKI NINJA (amer. akc. film)
KINO TURNIŠČE
PETEK, 17. 6.
ob 20.30 - BOJEVNIKI NINJA amer, akcijski film
NEDELJA, 19. 6.
ob 15.00 - ROJEN 4. JULIJA amer, vojna drama
ob 18.00 - BOJEVNIKI NINJA amer, akcijski film
Prodam
■^1 MOTORNA Oj VOZILA
PRODAM
FIAT 126 P, starejši letnik, registriran do 13. 9. 1990, ugodno prodam. Selo
31a po 16. uri. M-9198
RENAULT 4 TL,letnik 1979, v celoti obnovljen, prodam. 1š? 23-103. M-9065
ZASTAVO 101 GLT 55, letnik 1985,
v dobrem stanju, registriran do septembra 1990, prodam. ® 75-085 ali popoldne 21387. M-JP
DIANO, letnik 1978, registrirano do maja 1991, motor potreben popravila, spodnji del karoserije obnovljen* vgrajenih precej novih delov, prodam za 8.500,00 din. Srednja Bistrica 50 c. M-JG
SATELITSKA TELEVIZIJA
Ponujamo: kompleten sistem z montažo za sprejem evropskih TV programov (RTL, Eurosport, Te-leclub, Filmnet, Sat 1, Sat 3, PRO 7, SKY ONE, Lifestyle, Sportkanal, RTL Veronique in drugih). Cena 8400,00 din. Povezava dveh ali več stanovanjskih hiš za sprejem zgoraj navedenih programov, cena priključka 5.600,00 din, sistem za sprejem v stanovanjskih blokih. Cena po dogovoru. Enoletna garancija!
Informacije in naročila: RTV SERVIS Marjan Zemljič, Ljutomer, Glavni trg 1, telefon: 069 81-580
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko_ (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gontčr (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/I. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za L trimesečje 1990 je 70.00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, ža naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ZASTAVO 1500 E, november 1979, prevoženih 85.000 km, prodam za 2.300 DEM — protivrednost. Šercer-jevo naselje 17, ® 23-014 ali 24-108. M-9223
FIAT 125 P, letnik 1982, ugodno prodam. Mirko Jančar, Zbigovci 36, ® 62-104. M-9225
ZASTAVO 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. ® 70-658. M-9227
RENAULT 4 GTL, letnik 1988, prodam. ® 48-188. M-9238 -
KADETT B KARAVAN in RENAULT 8 prodam. Gregorčičeva 9, Murska Sobota, 23-296. M-9243 ZASTAVO 101 prodam. Ogled po 15. uri— Veržej, Trg Slavka Osterca 13. M-9246
RENAULT 12, registriran do decembra, prodam za 10.000,00 din. Korov-ci 28. M-9247
JUGO 45 in bojler, 80-litrski, malo rabljen, ugodno prodam. Skakovci 30. M-9252
126 P, letnik 1988, prodam. ® 74-704. M-9254
ZASTAVO 126, dobro ohranjeno, registrirano do aprila 1991, prodam. ® 23-059. M-9255
OPEL KADETT, letnik 1974, prodam. Štefan Kovač, Gederovci 11 c, ® 46-459. M-9259
VVARTBURGA za dele prodam. Jug, Maistrova 4, Radenci, popoldan, ® 73-170. M-9260
LADO 1200, starejši letnik, ugodno prodam. Gomilica 125. M-9268 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prodam. © 23-605. M-9271
APN 6 prodam. Pod logom 10, Turnišče. M-9273
VISO SUPER E prodam za 37.000 DEM: Zorana Velnarja 50, M. Sobota. M-9275
RENAULT 4 GTL, letnik 1989, registriran do februarja 1991, prevoženih 16.000 km, prodam za 7.700 DEM. © 24-573. M-9279
GOLF JX dizel, letnik 1987, prodam. Ivan Borovič, Mostje 59. M-9283 JUGO 45, prevoženih 46.000 km, prodam. Sotina 26. M-9286
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
VIVA
Barnarde Pajič iz Satahovec 58 b
je na novo odprla trgovino z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, galanterijskimi izdelki in seveda špecerijo.
Trgovina bo odprta ob delavnikih od 8. do 18. ure, ob sobotah od 7. do
12. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure.
TOVORNI AVTO FORD 2.0 S, letnik 1971, aluminijast keson, 3.40 x 1.90, vozen z B kategorijo, registriran, in avtoprikolico, primemo za obrtnika, 2.50 x 1.30, s cerado, prodam. © 77-666. M-9295 RENAULT 18, star 6 let, prevoženih 50.000 km, prodam. Šalamenci 54. M-9308
LADO, letnik 1985, in rezervne dele za GS, prodam. Gral, Krog, Ravenska 2. M-9310
ZASTAVO 101, registrirano do aprila 1991, prodam. Serdica 120. M-9312 MOPED APN 6, letnik 1989, prodam. Pertoča 91. M-9319
FORDA SIERRO 1.6., letnik 1986, 65.000 km, prodam. Prešernova 26, M. Sobota. M-9315
ZASTAVO 101 GTL 55 prodam. «76-061 popoldne. M-9318
GOLF DIZEL, letnik 1984, bel, prevoženih 70.000 km, odlično ohranjen, prodam. ®(069) 24-862. M-9319 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do marca 1991, ugodno prodam. © 26-389. M-9321
ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do decembra, prodam. © 45-259. M-9325
MOPED BT 50, dobro ohranjen, ugodno prodam. Gornja Bistrica 162. M-9327
ŠKODO 110R CUPE, letnik 1980, ugodno prodam. Šalamun, Rogašovci 62. M-9328
RENAULT 4 in ZASTAVO 128, ka-rambolirano, R 4 registriran do oktobra, in bučno olje, prodam. Pozvek, Gederovska 30, Černelavci. M-9332 RENAULT 4, registriran do januarja 1991, prodam za 6.000 din. Sotina 54, ©978-671. M-9335
MOPED AVTOMATIK A 3 L, letnik 1988, in novo kotno sedežno garnituro prodam. ©74-619 od 19. do 20. ure. M-9336
TOYOTO COROLO XL, staro dve leti, in barvni televizor Grundig, 36 cm, nov, 30 % ceneje, prodam. Strukovci 57. M-9343
OPEL KADET 1.6 D, letnik 1988, prodam. Horvat, Bogojina 59. M-9344
MOPED AVTOMATIK A3 KLS, nevozen, in zaščitno čelado ugodno prodam. ® 26-266. M-9350
FIAT 126 P, star 7 mesecev, prodam. © 70-724. M-9352
FIAT 126 in BMW 315 prodam. Kramberger, Lendavska 59, M. Sobota, tel.: 24-994 — sobota in nedelja. M-9353
ALFO SUD 1200; starejši letnik, ugodno prodam. Mladinska 52, M.
Sobota. M-9354
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije. Željko P., Novo Selo Rok, R Končara 16, 42200 Čakovec, telefon. (042) 811 685.
LADO RIVO 1300, letnik 1989, gara-žirano, malo voženo, prodam. © 70-280, Črenšovci. M-9357 126 P, letnik 1980, registriran, dva fiata 126 P, letnik 1979, neregistrirana, ugodno prodam. © 46-512 ali 46-530. M-9358
ŠKODO 100, generalno obnovljeno, registrirano, prodam. Šipoš, Mlajtinci 47. M-9359
FORD TAUNUS 1.6 ugodno naprodaj. Kovač, Kocljeva 14/6, M. Sobota. M-9360
JUGO 45, star 6 let, električni bojler, nov, in rastezno posodo, prodam. Moščanci 22. M-9362
AUDI 100, letnik 1986, prodam. Bistro Klement, M. Sobota, Lendavska 41. M-9334
JUGO 55, letnik 1984, prevoženih 58.000, prodam za 32.000,00 din. ® 81-773. IN-14219
JUGO 45L prodam. Marjan Zadravec, Vušja vas 29, Križevci pri Ljutomeru, ® 87-258. IN-14221
KOMBI ZASTAVA 750 AK, obnovljena, naprodaj. Alojz Krajnc, Koko-riči 13, p. Križevci pri Ljutomeru.
IN-14212
FORD ESCORT 1100. starejši letnik, obnovljen, na novo registriran, prodam. ©89-160. IN-14217
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Beltinci, Panonska 10, ©42-075. M-MM
ALFO ROMEO 1.5, letnik 1983, in TAM1Č 2001, kiper, letnik 1979, prodam. ©36-029, zvečer. M-12731
GOLF JLD, letnik 1982, ugodno prodam. Pučko, Puconci 101 a. M-9385 LADO 1200, letnik 1984, prodam. ® 72-187 po 16. uri. Sobočan, Nede-lica 115 a. LE-12733
ZASTAVO 101, letnik 1977, in BT 50 prodam. Babič, Krapje 29, Veržej. IN-14210
ZASTAVO 101, starejši letnik, in koso za ferguson, bočno, prodam. ©81-749 od 18. ure naprej.
IN-14211
FORD TAUNUS 1600, JAWO 350, nahrbtno motorno škropilnico, univerzalno, »sečko«, peč na' trda goriva prodam. Mota 32, Ljutomer, ©82-270. IN-14207
JUGO 45 E, letnik 1986, prodam. Zlatko Gasparič, Lukavci 41, p. Križevci pri Ljutomeru. 1N-I4202
OPEL REKORD 2.0 S, letnik 1980, prodam. Martin Puconja, Ormoška 48, Ljutomer. IN-14200
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do januarja 1991, z rezervnimi deli, prodam. Marija Pavšič, Kidričevo naselje 7, p. Radenci. GR-13712 OPEL KADETT 1.3, letnik 1980, odlično ohranjen, ugodno prodam. Gorjak, S 73-352 popoldne.
GR-I37I6
PRODAM
KOSO za traktor prodam. Gomilica 131, tel.: 72 170. M-9234
KOMBAJN MASSEY FERGUSON
630 S ugodno prodam. Andrejci 4.
M-9236
PUHALNIK prodam. ©68 144, zvečer. M-9245
DENAR . . . VIŠJI STANDARD!
Z akvizitersko prodajo v prostem času za kupce zelo zanimivih izdelkov vam ponujamo izjemen dodatni zaslužek. Plačilo takoj.
Pogoj za prodajo je osebni avto in telefon. Prednost izkušnje pri prodaji knjig. Tel.: 23-222 po 15. uri.
ŽITNI KOMBAJN FERGUSON prodam. Elektrotehna Šoping, M. Sobota, M-9249
ENOOSNO PRIKOLICO z dvojnimi kolesi (ni prekucna) prodam. ‘S? 68 151. M-9265
PLUG, tribrazdni, Slavonac, in obračalnik Panonija po ugodni ceni prodam. Kobilje 47. M-9266
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ, s koso, 3 m, z zabojnikom za zrnje ali vreča, pripravljen za žetev, prodam za 72.000,00 din. Ferdinand Benko, Sve-tinci 7, p. Destrnik. M-9276
ŽETVENI KOMBAJN ZMAJ 780 in kombi Zastavo 850 prodam. Jakob, Lipovci 103, ©41 013. M—9288 TRAKTOR URSUS 35 v dobrem stanju in črno-beli televizor ugodno prodam. ® 70 706. M-9289
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, prodam. Sebeborci 108. M—9291 NIZKOTLAČNO BALIRKO prodam ali zamenjam za male krožne brane ali za dvovrstni okopalnik ali dvovrstni sadilnik krompirja. Gorica 32. M-8301
Prodajno galerijo domače in umetne obrti v Moravskih Toplicah damo v najem, tel.: 23-879 po 20. uri.
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tišina 56. M-9316
TRAKTOR IMT 585 s plugi, traktor Ursus 904 in puhalnik za seno prodam. Krajna 20, S* 46 477. M-9320 MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO Panonija, skoraj novo, prodam. Anton Perša, Gerlinci 28. M-9324
CISTERNO 3000, novo, prodam. 'E’ 45 233 od sobote naprej. M-9205 KOSILNICO, bočno, IMT, malo rabljeno, prodam. Jože Paluc, Cerkvenjak 26, p. Cerkvenjak. GR-13700 ŽITNI KOMBAJN KLAS SENATOR, širina kose 3,20 m, z rezervoarjem, prodam. *S? 89 143. IN-14197 BOČNO OLTOVO KOSO, novo, prodam. Filo, Selo 37. M-8551 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL ugodno prodam. ‘S* 82 878. M-14203 HONDO 420 MIO STANDARD, kosilnico Agroal, potisno, 501 bojler Iskra, umivalnik, kopalno kad, belo, emajlirano, in kuhinjsko napo, vse novo, prodam. ® 75876 vsak dan do 8. ure zjutraj. IN-12727
TRAKTOR TOMO VINKOVlC 732, letnik 1988, prodam. © 62122. GR-13714
OBRAČALNIK SIP TO 220 prodam. Milan Pajič, Satahovci 58 b. M-9329 KOMBAJN HARIS FERGUSON prodam. Domanjševci 95. M-9338 TRAKTOR MASEI FERGUSON 165 ugodno prodam. S 46 147. M-9346 TRAKTOR URSUS 35 KS s koso in balirko prodam. Škrilec, Puconci 30. M-9349
»PUROMAT« S 40 A, star 2 leti, prodam. Marjan Zadravec, Vučja vas 29, Križevci pri Ljutomeru, © 87 258. 1N-I4222
TRAKTORSKI OBRAČALNIK za se no in samonakladalno prikolico SIP ugodno prodam. © (069) 756 od 16. ure. GR-13724
TRAKTOR TV 730 ugodno prodam. ©73 361. GR-13722
ŽIVAL!
PRODAM
'KOZICE IN KOZLIČKE prodam.
Dokležovje 32. M-9221
NEMŠEKGA OVČARJA z rodovnikom prodam. © 22 563. M-MOP KRAVO, brejo 9 mesecev, staro 4 leta, prodam. Vaneča 66. M—9287 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 37. M-9293
KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 8 let, prodam. Bratonci 46. M-9297
MALE PUJSKE prodam. Satahovci
4. M-9299
KRAVO, starb 6 let, s teletom, prodam. Ludvik Banfi, Gorička 53, Cer-nelavci. M-9305
MLADICE NEMŠKE OVČARJE, rodovniške, prodam. Križevci 180 v Prekmurju (dopoldan). M-9306
VISOKO BREJO KRAVO prodam. Turnišče, Štefana Kovača 43. M-9330 MALE PUJSKE PRODAM. Kolesarska 34, Tropovci. M-9337
PSA TERIERJA, vodnika, starega 3 leta, oddam. Kančevci 35. M-9348 NESNICE, MLADE JARClCE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje,’opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, S 76 070. M-MM
NESNICE, MLADE JARClCE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, © 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, © 77 686. M-MM
MLADEGA KOZLlCA in kozo prodam. Milica Lebar, Branoslavci 20, Ljutomer. IN-14223
ŠE VEDNO UGODNO
PREMOG
KURIVO—PREVOZ, Bojan Jakšič, G. Bistrica 51 Lahko naročite tudi po telefonu 70-106
Cena: velenjski lignit 568,40 din
trboveljčan 1050,00 din
J-V/370'za šol. leto 1’- ji-
IN-14220
loka,. _ OKREPIM dam v najem. ® 75 41\iO Preklic! Preklicujem in° ta 1988 na SERS v Mar'
s'eyer. GR-13711	>
““"“NOVO, NOVO "
Najhitreje, najceneje in najenostavneje od načrtov do ključev s trgovskim, inštalacijskim, gradbenim, obrtniškim in projektantskim podjetjem TIGOP d. o. o., BELTINCI, Panonska 88 telefon (069) 41-242
K sodelovanju vabijo tudi obrtnike!
---------------TIGOP, Beltinci d. o. o.-“
razno
TRAJNOŽARNO PEC za el# centralno ogrevanje TOB1 TRAL 20 prodam. ® 22-506 po ■ uri. M-9263
PRODAM
ČOLN ŠPORT BEOGRAD II s prikolico, rabljen 20 dni, z vso opremo, prodam. ® 74-195 (lahko tudi na obroke). GR-13723
KUHINJSKO POHIŠTVO z mizo in stoli, 2 fotelja in razstegljivi trosed ter stekleni ustnik za B klarinet prodam. Klement, Razlagova 38, M. Sobota. M-MM
REGALE za dnevno, sobo, skoraj nove, ter moško in žensko kolo ugodno prodam.® 74-306. GR-13720
ŠPORTNO KOLO MARATON, pol tabularji, prodam. ® 62-135, zvečer. GR-13713
HARMONIKO FERARI. 96-basno, prodam. ® 36-290. LE-12723
ŠOTOR, rabljen 1 leto, za 5 oseb, ugodno prodam. ® 75-849. LED-12726
BAS KITARO Hohner s predojače-valcem in bass rockman prodam. ® 77-102. M-9274
toplotno Črpalko tC 102 Op tima, novo, ugodno prodam. ® 24-573. M-9279
BARVNI televizor, z garancijo, prodam. Gomilica 96. M-9281
NOVO PEC TOBI 17.00 kal. za etažno centralno, 20 % ceneje od veljavne cene, prodam. ® 74-779. M-9284
DESKE IN PLOHE, 3 in 4 cm, prodam. Vbroš, Prosenjakovci 84. M-9285
posesti
GOSTILNA ŽELEZEN IZ BEZNOVEC vabi v nedeljo, 17. junija, ob 14. uri na
STARO HIŠO ALI PAB^.|S-Murski,Soboti, promerno za |g CEM. Naslov v upravi lis«- p,. STAREJŠO HIŠO z darskim poslopjem in ni 535 in!-prodam. Moščanci 26, » 242. M-MM	nISKO Hl'
STAREJŠO STANOVANJA*^. ŠO z inventarjem, Y*n0®Sraščih, P’’’ njak. 60 arov zemlje v dam. Grelinci 84. M-93 jrot t GRADBENO PARCELO, Sodišincih, blizu prodam. ® 24-259.
DVE PARCELI ZA	D«-
HIŠICO in za vinograd Pr lina 16. p. Puconci. M-9Z' Me|it-GRADBENO PARCELO n cih prodam.® 41-196- . j^oti pij, GARSONJERO v Murski dam. ® 25-064 popoldan dopoldan. M-9290 lepem f HIŠO z velikim vrtom,. ™ w * stu. prodam. ® 23-585, zv 9292	■ .o v Bog°rt
VINOGRAD (šmarnica) na sončni legi, prodam.
21-202. M-9296
PARCELO, 42 arov, za vi™’ nJ d< • čitniško hišico ali sado J, |jfd
macije GOS 1 ILrMr* ča. M-9233
ENOSOBNO STANOVA \ upia>i ski Soboti prodam- Na lista. M-9333	mliiščaV’L
NOVO HIŠO z 2 ha zemlji šini prodam. Jamna 20 „ ^thL NJIVO 29 arov v Murski 5 fiK dam. ® 82-133, poP0'0 j 12205
VRTNO VESELICO.
Sobe
Zabaval vas bo ansambel Don Juan.
Postreženi boste z jedmi iz žara in drugimi jedmi.
opremljeno sobo o*"' Tomšičeva 48, Murska Soboti'
M-9300
mlada družina z išče stanovanje v Lendavi. » popoldan. M-SZ
BARVNI TV ugodno prodam. © 23-586. M-9289
BARVNI TV YOCO, ekran 63, s teletekstom, prodam. © 45-423. M-9304 PLANIRNO DESKO ugodno prodam. © 23-020. M-9307
STAREJŠI KAVČ, na novo tapeciran, in hladilnik, ugodno prodam. Barbarič, Zorana Velnarja 7, © 21-332. M-9309
SUHE HRASTOVE PLOHE (8,5 in 3 cm), 15 m3, prodam. Franc Antolin, Gančani 86 a. M-9323
ŠOTOR za 4 osebe, rolete za stanovanjsko hišo, malo rabljene, rezalni stroj SUPER MAJA, nekompleten (brez elektromotorja), prodam. Krajna 29 a ali © 46-454. M-9341
VIDEOREKORDER in VIDEOPLA-YER prodam. © 25-228. M-9347 PRIKOLICO BRAKO ugodno prodam. Petanjci 33. M-9351
LADIJSKI POD (hrastovina), 200,000 din/m', prodam. ® 21-636. M-8355
LADIJSKI POD, hrastove plohe 5 in 8 cm, in enpfazni, dvotarifni števec, nov, prodam. ® 73-108. M-9356 DVA DOBRO OHRANJENA STROJA za vlivanje plastike prodam. Johann Roth, 8423 St. Veit/Vogan, Lind 29, Avstrija, ® 9943 03453 2478. M-9222
PLOHE, 8 in 5 cm, 4 m3 prodam. Jur-ša, Lendavska 45 a, M. Sobota, ® 24-915. M-9226
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO (fotelj, dvosed, kotni element in troseč z razstegljivo zakonsko posteljo) prodam. Ogled po 13. uri, Fras, Titova 16, nad Blagovnico. M-9228 VINO, šmarnica, prodam. Bogojina 17. M-9231
ČEBELE na AŽ satih ali s panji prodam. Nedelica 145, ® 72-150. M-9244
MEŠALNO MIZO MUSIČ MA-STER, 12-kanalno, prodam. ® 22-017, popoldne. M-9248
DOLGO BELO OBLEKO za birmo za 14-letno deklico, novo, uvoženo, ugodno prodam. ® 24-274 — zvečer. M-9250
12-KANALN1 STEREO MIXER pro dam. ® 24-681 od 13. do 14. ure. M-OP
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Gančani 38 a. M-9251
SKORAJ NOVO BELO SPALNICO, jedilni kotiček in hladilnik zelo ugodno prodam. Možnost plačila na posojilo. Magdič, Lendavska 17 c, Murska Sobota. M-9256
ETERNIT, 4100 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Boris Smodiš, Bratonci 101. M-9258.
BARVNI TV RIZ ugodno prodam. Kaučič, Lipovci 233. M-9264
Kupim
KNJIGO HORVATH Apj’at,l tbrtenete kupim.
kičan, Lendavska 1. M-"
P'
KOMBAJNISTA in Izsilit’ STA MED ŽETVIJO iščem- ~ upravi lista. M-9317 „eSelj«!’ NATAKARICO ali dekle z do dela v gostilni zaposlm1 Proste. Bistro KLEMENI.
ska 41. M-9334 x „r0Cl< GOSTILNA KOZEL /1^,1 sli pripravnico ali dekle z v« dela v gostinstvu. Delovni e» ® 69 079. M-9256
BASISTA za skupin® ^.9$ FLASH iščemo. ®21 067-
Razno
_________
CAFE BAR LIBERTAS Prireja DISKO PLESNE vsak petek in soboto od H Začetek DISKO PLESN’”,,/ ROV v soboto, 22. junija-ni- M-9188	.liavna’1,/
Preklic! Preklicujem <, ključnega spričevala ske šole mizarske smeri	p 51
boti, izdanega leta 1965-	..
rič, Turjanci 5, Kadencr Preklic! Preklicujem velja čevala 1. in 2. letnika CP’.,^ šol. 1. 1971/1973 na ime M (f Kuzma 46. M-9253	.
MLAJŠI ZDOMEC S UREJENIMI GMOTNJ^LoA Rami išče partnerko 00 • pi A Poroka ni izključena. En ra. Ponudbe na upravo l's HODNOST. M-9277	„£>4
Preklic! Preklicujem v,e7 nilne knjižice št. 2230' • j. H KS Panonka M. So jj, P Branko Lepoša, Adrijan ; Petrovci. M-9278 hvezaV UPOKOJENEC, brez »o j5{{ opremljenim stanovanje^ sko za oskrbo. Možno de. nudbe pod: POMLAD- * Preklic! Preklicujem . C« ključnega spričevala, >z L 1988/89 na SCTPU - 1^ smer. Dejan Zalokar, >' J' 14, M. Sobota. M-9294 ZASEBNA PODJETJA’ KI’Potrebujete ažurn° 1	0'
knjigovodstvo?Pokličile' e I1
M-9355	„
VODIM POSLOVNE * obrtnike in zasebna ® 41 068 od 10. do J! soboto in v nedeljo!
Preklic! Preklicujem veW me o končani srednji /jtelJ lis1 v Murski Soboti, smer n ime Janez Godec, št., ^0'
STRAN 18
VESTNIK, 14.
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Marije Bogdan
iz Dol. Lakoša
v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nnL sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z mi, nam izrekli sožalje, ji darovali vence, cvetje in za sv. ma-p v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, osebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpe-2a|ostinke in kolektivoma Gorenja Varstroj in Ine Nafte Petrokemije Lendava.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Dol. Lakoš, 30. aprila 1990
Neutolažljivi njeni najdražji
Umrla je naša draga mama in stara mama
Sida Podlesek
Na n'
0 zeljo smo se od nje poslovili 7. junija, v ožjem družinskem krogu.
Osebh^V60?0 se sosedom, prijateljem, znancem in Pljučnega oddelka v Murski Soboti, ki so ji stali strani v njeni dolgotrajni bolezni.
Sinova Silvo in Jožek z družinama
Kako bi diha! rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal.
pa me tišči teptan — nad mano grob prerani.
(O. Župančič)
ZAHVALA
V 66. letu nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Janez Barbarič
s Tišine
j^r
'n ^jatelV^T^jujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem p vaf so ?a pospremili na njegovi zadnji poti, daro-te ?e^na hval-Vence 'n cvetJe’ narn Pa izrekli sožalje.
Gostink a duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpe-e’ govorniku KS, GD Tišina in družini Ščančar s
Tišine.
Zaman je bil tvoj hoj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče in dedek
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Martin Tratnjek
« Gaberja
l’jegJn	vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
V| Zadnjim’ ■ so v taho velikem številu pospremili na J POt'’ darovali vence in cvetje ter za sv. maše, .na hva]a l nam Pa izrekli sožalje.
6 ^d°stink .P'anu za pogrebni obred, pevcem za odpe-ke in govorniku KS za poslovilne besede, sem Je enkrat — iskrena hvala!

Al^. , Gaberje, 2. junija I990
žin^a^'ia’ hčerka Nuša, sinova Štefan in Jože z dru-amh mama Ana in drugo sorodstvo
Lahka je smrt, če je življenje plodno, spomini in dela ostanejo večna.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, dedek in pradedek
Franc Brunec
iz Satahovec 52
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, patronažni sestri in delavkam Mure — tozd Perilo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevskemu zboru, govorniku krajevne skupnosti za poslovilni govor in zastavonošem.
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
18. junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je brez slovesa za vedno zapustil naš predragi mož, ljubi oče, sin, brat in zet
Koloman Vbrbš
iz Prosenjakovce 84
Dragi Kalman! Pogrešamo te. Za teboj so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, nam pa pomagate pri delu. Iskrena hvala.
Žalujoči: žena Magda, sin Roman, mama, sestra Ida, tašča Marija ter drugo sorodstvo
Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Ernesta Novaka
dimnikarskega mojstra v pokoju iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. duhovniku Ernišu in pevcem žalostink, lovcem in g. Feriju Poredošu za poslovilne besede ter osebju zdravstvenega doma, ki so mu lajšali trpljenje.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Karel Poredoš
zidarski mojster v pokoju iz Bodonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zad-J nji poti darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje, Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za dd-nete žalostinke, predstavnici KS m društvu upokojencev za po-1	slovilne besede.
Hvala tudi zdravniškemu osebju internega oddelka, posebej pa dr. Stivanu.
Žalujoči: žena Ana, sin Tibor, hčerka Šarika, brat Franc z dru-J	žinami in drugo sorodstvo
11. junija je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
V SPOMIN
Štefan Draškovič iz Gomilice
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih leži, in nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
Žalujoči: žena Antonija, sin Štefan in sestra Ana
Življenje tvoje bilo je težko, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Terezije Raduha
iz Dol. Bistrice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož, sin Stanislav, sin Štefan z družino, oče, sestri, brat ter drugo sorodstvo
Že drugo leto te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
30. junija bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra in teta
Cvetka Tratnjek
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se je še spominjajo in ji prinašajo cvetje.
Vsi njeni
V SPOMIN
Tomu
Bošnaku
ki mu je bilo na tako krut način odvzeto življenje II. junija 1983 v Strukovcih pri Puževcih.
Sedem strahotnih let bolečin in trpljenja mineva, odkar si bil iztrgan od nas, a v mislih si vedno in ostaneš z nami s ponosom, da si bil naš.
Ostala je velika praznina na našem domu. Težko je živeti, kajti s teboj je odšlo vse, kar je dobro in lepo.
Hvala vsem, ki obiskujejo njegov tihi dom in z nami delijo žalost in bolečino.
Z ljubeznijo in bolečino mama in oče
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Franc Šeruga
iz Pečarovec 109
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke, iskrena hvala delavcem Mure iz Gornjih Petrovec za podarjeno cvetje.
Predstavnici krajevne skupnosti tov. Heleni in predstavniku ZZB tov. Koscu pa se zahvaljujemo za ganljive besede slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
1990
STRAN 19
v besedi in sliki
EKOLOŠKI PROBLEMI ZASENČILI VOLITVE
Naknadno uvrščena informacija o ekoloških problemih v soboški občini, povezana z najnovejšo okvaro soboške čistilne naprave, zaradi katere bijejo plat zvona, je dodobra razvnela delegate na torkovem skupnem zasedanju zborov SO v Murski Soboti. Da je tema zadela žebljico na glavico je jasno pokazala zanimiva razprava o onesnaževanju Ledave in njene okolice, ki je že doslej povzročilo precejšnjo škodo. Prevelika koncentracija amoniaka in velike količine mulja, ki ga je narasla voda odnesla preko zapornic Šadlovega mlina v Ivancih po strugi navzdol proti lendavski občini, so povzročile med ljudmi dokajšen preplah. Pa ne le zaradi skrbi za čisto okolje, ampak predvsem iz zdravstvenih razlogov, saj so posledice lahko nepredvidljive. Po burni razpravi so delegati sprejeli več zaključkov. Zavzemajo se za to, da do konca meseca odpravijo okvaro na čistilni napravi, za zaostritev odgovornosti večjih onesnaževalcev in nadaljevanje aktivnosti za izbiro najugodnejše lokacije za novo čistilno napravo. Proučili naj bi tudi pobudo za dodatno zbiranje ekološkega dinarja in višje kazni. Do jeseni bodo pripravili podrobnejše poročilo o stanju okolja v občini in konkretne rešitve, na republiški IS pa so naslovili pobudo za sprejem zakona o presojanju naložb z vidika varstva okolja.
Delegati tudi na drugem zasedanju še niso izbrali podpredsednika SO. V l. krogu nobeden od 4 kandidatov (^inka Ferič, Edvard Mihalič, Franc Horvat in Jože Sraka) in dobil potrebne večine, kar se je zgodilo tudi v 2. krogu (Franc Horvat in Jože Sraka). Tako bodo morali postopek ponoviti prihodnjič. Podpredsednik ZZD je postal Andrej Kuhar, sekretarka SO pa Marija Matjašec. Izvoljen je tudi nov IS. To so: predsednik Ivan Obal, podpredsednika Janko Halb in Brigita Bavčar, ter člani Stanko Lebar, Edvard Mihalič, Drago Šiftar, Silvo Podiesek, Vladimir Kerec, Slavko Horvat in Štefan Pavlinjek. Vsi, razen slednjega, so poklicni funkcionarji.
M. Jerše
RADENCI
Prireditev ZA NAŠO DVORANO
Nova večnamenska dvorana v Radencih, ki so jo krajani Radenec zgradili iz samoprispevka ter ob pomoči Radenske, je pod streho. Vendar se je tudi tokrat zataknilo pri denarju, saj je potrebno dokončati še nekatera notranja dela in kupiti opremo, z novim šolskim letom bi v Radencih namreč želeli dokončati novo telovadnico in tako otrokom in vsem ljubiteljem rekreacije omogočiti zdrav telesni razvoj in ukvarjanje s športom.
V športnem in turističnem društvu Radenci so zato zavijahli rokave in v petek, 15. junija 1990, pripravljajo dobrodelno prireditev, ki so jo naslovili ZA NAŠO DVORANO, izkupiček s prireditve pa bodo namenili za dokončanje del pri novi telovadnici.
Prireditev ZA NAŠO DVORANO bo pri Ježu v Boračevi, od 16. ure pa bo stekel program, v katerem bodo sodelovali: cicibani iz vrtca Radenci, učenci osnovne šole s programom Pokaži kaj znaš, spremljal pa jih bo ansambel Magneti. V sodelovanju z Radensko in Pepsi colo bo na prireditvi koncert ansambla ŠANK ROCK, nastopili bodo še rock ansmabli Grb, Žu-ta minuta in Brez milosti. Program bo povezoval Dule Zagorc, organizatorji pa obljjubljajo tudi bogat srečelov in gostinsko ponudbo.
M. V.
ZADNJA VEST
Dražja stanovanja in komunala
Slovenska vlada se je torej odločila za odmrznitev cen stanarin in osnovnih komunalnih storitev. Najvišji skok najemnin bo v juliju (več kot 100 odstotkov), za manj odstotkov pa se bodo zviševale vsak mesec do konca leta.
O dokončnih cenah oziroma odstotku zvišanja sedaj še ne moremo govoriti, saj bodo o tem svoje rekle tudi občinske vlade. Do sklepa redakcije pa cene stanarin ni določil še noben pomurski izvršni svet.
O novih cenah torej v naslednji številki.
m h
ti ta kraj.«
B. Žunec
Vabi AMD Štefan Kovač Murska Sobota
MOTOKROS
Državno prvenstvo v razredu 250 ccm.
Vmes bo nastop tekmovalcev iz Avstrije!
Turistično in poslovno letenje
Aeroklubi v Sloveniji se že vrsto let srečujejo s pomanjkanjem denarja, da bi lahko nemoteno izvajali svojo dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena, a zelo draga. To so na posvetu ugotovili tudi predsedniki slovenskih letalskih organizacij ob republiškem prvenstvu v jadralnem letenju v Rakičanu, ko so ocenjevali stanje letalstva na Slovenskem. Poudarili so, da vidijo rešitev v trenutnih razmerah v turističnem in poslovnem letenju ter v lastnem pridobivanju
denarja.
F. M.
krst Četrtega zvona v APAČAH — V deževnem nedeljskem popoldnevu so ob igranju domače godbe in petju zbora v zvonik Marijine cerkve v Apačah potegnili še četrti, najtežji (900-kilogramski) bronasti zvon imenovan sveta Trojica. »Poslej bo zvonjenje bolj ubrano,« nam je zagotovil Janez Ošlaj, ki že 33 let upravlja z apaško župnijo. Kakih 200 tisočakov, kolikor je bilo treba odšteti za zvon, izdelan v žalskem Feralitu, so zbrali izključno verniki, ki so jih po krstu in maši pogostili s pecivom in vinom. Kislo vreme ni moglo pregnati slavnostnega razpoloženja, tem bolj ne, ker je bil med več sto navzočimi župljani tudi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Upravičeno se sme — v imenu zgodovinskega spomina — dodati misel iz anonimke, ki je prišla kot vabilo v naše uredništvo: »Novi zvon bo v narodnih pesmih zbujal spomin na dom vsem tistim, ki so začasno v tujini, pa tudi tistim, ki so morali po vojni po krivici zapusti-
Potem ko sta lani Vesi ni kova novinarja obiskala izvir reke Mure ter se z avtom in čolnom podala do njenega izliva, so si želeli tudi člani Brodarskega društva Bistrica videti, kje se začne Murina pot. V soboto jih je avtobus Avtobusnega prometa Murska Sobota popeljal (bilo jih je okrog 50) proti Radstadtskim Alpam v Avstriji. Potem ko jih je izkušen šofer Geza odložil kake 4 kilometre pred ciljem, ker se dalje z avtobusom ni dalo peljati, so se podali peš. Vmes je začelo močno deževati, in ker tudi časa ni bilo dovolj, so se morali pri Štiklerjevi koči (okrog 1800 metrov nadmorske višine) obrniti. Do izvira bi bilo treba pešačiti še kakšno uro in toliko tudi nazaj. Ampak vseeno so veliko videli — tudi številne slapove in hudournike, ki se zlivajo v korito reke Mure, pa bližnje zasnežene vršace in ...
Foto: J. G.
Sindikat ne pušča delavcev na cedilu
Odpravnina za vsakega odpuščenega zaradi stečajnega postopka — Sindikat kot upnik v imenu delavcev Temelja — Ugotavljanje odgovornosti vodilnih za zlom podjetij
Da uspehi na raznih področjih delavskega organiziranja v soboški občini niso izostali, ima precej zaslug občinski sindikat in njegovo vodstvo, ki nobenih, še tako spornih zadev, niso pustili vnemar. To se najbolje kaže tudi v sedanjih stečajnih postopkih, ko seje marsikateri kolektiv znašel v velikih težavah. V prvi vrsti si prizadevajo ohraniti socialno varnost delavcev, ki so se nenadoma znašli na cesti. Lep primer je podjetje Sobota, prejšnje Tapetništvo, kjer so dosegli, da bo v stečajnem postopku vsak odpuščeni delavec dobil odpravnino po sindikalni listi, pri čemer so vštete tudi obresti.
Glede cankovskega Temelja, ki se je prav tako znašel v nezavidljivem položaju, pa se soboški sindikat v stečajnem postopku pojavlja kot upnik v imenu delavcev. Tako naj bi 71' delavcem
Nove sorte ozimnih žit
V nedeljo, 17. junija, ob 9. uri bo na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu strokovni ogled poskusnega pridelovanja 100 domačih in tujih sort ozimnih žit. Obiskovalci se bodo lahko seznanili z . rastjo v naših vremenskih in naravnih razmerah in se morda odločili za setev katere od njih. Zanje bodo namreč semena priskrbeli v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom iz Ljubljane.
š. S.
Novosti
v vrtcih
V tržnih razmerah gospodarjenja postaja tudi vrtec servis, program ponudb, ki jih pripravljajo v Vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota, pa je pester. Vključuje skrajšano dopoldansko, po potrebi popoldansko in varstvo ob menjavi roditeljev na delovnem mestu, izposojo igrač in slikanic na dom, upoštevanje posebnih nagnjenj otrok na likovnem, glasbenem, naravoslovnem, delovnotehničnem ter drugih področjih. O novostih, ki jih bodo vpeljali jeseni, smo se pogovarjali z namestnikom ravnateljice Danetom Kataliničem.
Razlog za pogovor je bil majska korekcija cen varstva, poleg obvestila o povišanju oskrbnine

razdelili 3 milijone dinarjev, poleg tega pa sredstev sklada skupne porabe, predvsem za stanovanja, ne bodo dovolili uvrstiti v stečajno maso. Zanimivo je tudi to, da bo v obeh primerih soboški sindikat terjal ugotavljanje morebitne odgovornosti vodilnih delavcev za nastali položaj, pri čemer ne izključujejo tudi kazenske odgovornosti le-teh.
M. Jerše
POMURSKI MNOGOBOJ MČ
Na posvetu treh občinskih taborniških zvez v Pomurju (Lendava, Gornja Radgona, Murska Sobota) je bil sprejet dogovor, da bo letošnji področni taborniški mnogoboj medvedkov in čebelic 16. junija na Tišini. Po prvih predvidevanjih bo sodelovalo 15 petčlanskih ekip medvedkov in čebelic v treh starostnih skupinah oziroma kategorijah: 2. starostna skupina (MC 7 in 8 let) ima v programu lov na lisico, kurjenje ognjev, premagovanje ovir, postavljanje šotora iz šotork in igro med dvema ognjema; za 4. starostno skupino (MČ v starosti 11 let) pa je pripravljen orientacijski pohod, kurjenje ognjev, premagovanje ovir, postavljanje šotora iz šotork in lokostrelstvo.
Tišina je bila izbrana za kraj mnogoboja zato, ker od letošnje pomladi deluje na tamkajšnji osemletki četa tabornikov Štrk v okviru so-
boškega odreda Veseli veter.
Ponedeljkova sklepna produkcija plesne šole Intakt v Murski Soboti (ki je tudi to sezono delovala pod okriljem občinske Zveze kulturnih organizacij) je potrdila, da ima plesna izraznost svoj podmladek in da je sodobni ples tisti, ki mlade v zadnjem času vse bolj priteguje. Izjemoma v ljubiteljski dejavnosti pa množičnost ne izključuje kakovosti in tako smo nad videnim v dvorani kina Park, kjer je nastal posnetek Nataše Juhnov, navdušeni, bb
ZA
ZA MAJI IN VELI)
vre®”’"
v vrtcih pa smo starši dobivali minule dni tudi številne anketne in druge lističe, na katerih smo imeli možnost izraziti svoje (ne)zadovoljstvo ter zapisati pripombe in pobude na osnovi zaznav. Ta način je vsekakor dobrodošel za zunanje utrjevanje stikov s starši, ki nam ne sme biti vseeno, ali bo otrok v vrtcu dlje, kot to zmore in mu je lahko prijetno. Pa tudi da vzgojiteljice in varuhinje pri individualnem delu (kolikor je to sploh mogoče v velikih skupinah) upoštevajo otrokovo sposobnost oziroma izraznost na posameznih področjih, kar je pomembno tako v vzgoj-no-izobraževalnem procesu kot pri kasnejšem poklicnem usmerjanju.
Pri varstvu s krajšim časom je to lahko dve- tri- ali peturni program, ustrezna ekonomska cena pa odvisna od bivanja, kar pomeni, da staršem, ki imajo krajši delovni čas, otrok pa je v vrtcu manj kot osem ur ne bo treba več plačevati celotnega varstva. Doplačevali pa bodo popoldansko malico in vse dodatne storitve v dobro svojih otrok.
Po vpisu sodeč se jeseni število malih varovancev ne bo Zmanjšalo, zato zaskrbljujejo prostorske utesnjenosti v nekaterih vrtcih, kar bo potrebno odpraviti sočasno z novo vsebino otroškega varstva.
Brigita Bavčar

RADIJSKA NEDELJSKA
kviz
Sprejeli nov samoprispevek
Občani krajevne skupnosti Moravske Toplice so se minulo nedeljo na referendumu odločali za sprejem novega samoprispevka za dobo petih let. Referendum je uspel, s čimer so občani pokazali, da si želijo razvoja. Od 510 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 375 ali 76,12 odstotka. Za sprejem samoprispevka je glasovalo 322 občanov ali 65,72 odstotka, proti pa 43 ali 8,77. Neveljavnih je bilo 8 glasovalnih lističev. Z izglasovanjem samoprispevka bodo lahko v krajevni skupnosti Moravske Toplice nadaljevali začeta dela pri kanalizaciji in mrliški veži.
F. M
na letališču * čanu
NEDELJA, 24. junli’' od 14.00	. -nih
do poznih v®6®'" ur
Za zabavo
VLADO
bodo posKrbeil'
kal^11
in KOMETE ,sta MAGNET s P'e levitvijo najpop nejših hitov MIKI ROŠ s Cur Čarodej BlNC
Filip Matko
AEROKLUB RAKIČAN’ — skoki padalcev ,0 |ete - motorno in Jadrain
z
JEANS—JEANS—JEANS—JEANS
Modni salon ONA v Murski Soboti (od 8. do 16 f otr°J sovcih (od 14. do 18. ure), v Lendavi (od 8. do 15. ur®' hlače od 168 din • otroške jakne od 260 din, otrosK® din • kratke hlače od 75 din • dekliške hlače od 265 0 ko drugih izdelkov po ugodnih cenah.
NAJCENEJE VAM PRO

JEANS—JEANS—JEANS—
VZMETNA NOGAČA ZA
PREDSETVENIKE
Cena za kos samo 59,70
Kje?
Poljoopskrba Murska Sobota,
Markišavska 5, telefon 21 048 in
Gornja Radgona — Sejmišče, telefon 74 520
STRAN 20
vestnik, H