**■—■■■ ■■■■ » J J UBI.J ANA, 28. FEBRUARJA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LE VO V., ŠTEV. 17 MESTNI SVET Poročilo ia razprava o načrtu gradeni stanovanj v Ljubljani v letih 1958 in 1959 (Izvleček iz zapisnika 2.-seje Mestnega sveta) Dodatno k že objavljenemu poročilu o načrtu gradenj stanovanj v Ljubljani v letih 1958 in 1959 (v »Glasniku« št. 15 z dne 14. februarja 1.1.) je Franc Drobež, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve; OLO izvajal: Predloženi načrt je napravljen na temelju razpoložljivih finančnih sredstev in na osnovi možnosti pridobitve gradbenega materiala za ta obseg stanovanjske izgradnje, računajoč pri tem tudi na zmogljivost industrije in obrtne dejavnosti. Načrt je napravljen z roki dograditve, 'futo je bilo v globalu težje oceniti, katere gradnje bomo v tekočem letu pričeli. Načrt smo postavili na rok dograditve zn to, ker smo zajeli v načrt za leto. 1958 in v pretežnem obsegu za leto 1959 samo tiste objekte, ki so že v začetni fazi izdelani oziroma so v različnih fazah. Cr bi razpolagali z materialnimi sredstvi in zadostno gradbeno opera ti vo, bi glede na priprave občinskih ljudskih odborov in glede na priprave za hločno gradnjo Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, gradnjo stanovanj še znatno razširili. Ker pa smo načrt lahko napravili samo v okviru sredstev in razpoložljive operative, smo vanj vključili samo tisto, kar je že pripravljeno za gradnjo, odnosno kar je že začeto ali je vsaj v takem stanju, da obstaja možnost, da se lahko pravočasno prične. Kot ste lahko' videli iz letnega Poročila o delu Sveta za stanovanjce zadeve, smo v preteklem letu Ogradili v Ljubljani 1205 stanovanj, za leto 1958 pa je predvidenih 1541 stanovanj. Pri tem moram pripomniti, da je zn hločno gradnjo predložen načrt točno po strukturi stanovanj, d oči m je za individualno Kradn jo podana glede obsega le Prognoza. Isto velja za leto 1959 in ?mo pri tej prognozi tudi količino Individualne stanovanjske gradnje 1,1 vrstne gradnje za 150 stanovanj z,nnn jšali v korist bločne gradnje, 'a leto (960 pa postavljamo progno-Zn, da hi morali zgraditi 1815 stanovanj. če bi hoteli nekako normnl-1,0 razvijati stanovanjsko izgradnjo ^ odnosu na zndnia leta. V zvezi s Jtevilom sta nova n iških enot pa ie .oba posebej podčrtati dejstvo, da Jo treba postopno spreminjati struk-"ro stanovanj, in sicer v glavnem v »Piori bločne gradnje, ki se pove-11 jo z vsakim letom, kakor tudi v '"ori normalizacije povprečja stanovanjskih površin pri eni stano-onjski enoti. Vendar lahko ugotovi'11 da gradnja ki je sedai v jOkii. ni taka. da bi bila povprečno jadrata ra na eno stanovanjsko ',r>tn vsklniena pooolnoma z zn-•oleno kvadraturo. To.pa zato ker '° 5e projekti zn stanovanja, ki so v gradnji, taki, ki odstopajo od tistih povprečij, katere želimo doseči v bodočnosti, in ki bi bili najboljši v zvezi z intencijami ‘perspektivnega plana, ki daje smernice, da je treba stanovanjsko izgradnjo izvajati čimbolj racionalno. Tako bomo v letu 1958 v bločnj izgradnji do- čunu za naše mesto še sprejemljiv. Zato bi bilo potrebno, da te objekte obdržimo v dosedanjem obsegu, ki izpopolnjuje center mesta, za zunfi-nje občine pa bo treba razmisliti, če ne bi bilo umestno, da to vrsto stavb odložimo. Zato mislim, da bi bilo umestno, da Mestni svet opo- VABILO na 4. sejo Zbora proizvajalcev CLO Ljubljana Nu podlagi 85. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicuj etn 4. sejo zbora proizvajalcev, ki bo v torek, dne 4. marca 1958 ob 9. uri dopoldne v muli sejni dvorani na Magistratu. Predlagam naslednji dnevni red: Razprava o družbenem planu okraju Ljubljana za leto 1958. Vsak ljudski odbornik inia pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1. (telefon 21-959). Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Derinuslia 1, r. segli sledeče povprečne površine na eno stanovanje: v obsegu 3t %> dvosobnih stanovanj bo doseženo povprečje 50,50/o čiste stanovanjske površine, pri 29% trisobnih stanovati j bo dosežena površina 69 m1, pri 23% dvosobnih stanovanj s kabinetom pa bo dosežena površina 63 m* na eno stanovanjsko enoto. Tudi po vrsti stanovanjskih objektov lahko vidimo spremembe iz leta v leto. Tako bo v letu 1958 dograjenih 7 dvonadstropnih. 20 trinadstropnih, t petnadstropna, 4 šest-nadstropne in eno enonadstropna zgradba. Pri strukturi objektov računamo. da je dosežena največjn racionalnost gradnje tam, kjer ne potrebujemo dvigal in kjer izostane lahko tudi centralna kurjava. V letu 1959 pa 1x) zgrajenih 4 desetnadstropnih stavb, t de vet nadstropna in 2 osemnadstropni. V toliko bo v letu 1959 poslabšana struktura, ker bodo te gradnje zahtevale dvigala in centralno kurjavo in je treba torej računati na to, da bodo to stanovanja dražjo. Pri celotnem programu, ki so ga predložili občinski ljudski odbori, opažamo, da zajemajo programi ljubljanskih občin sorazmerno visoko število stolpnic. Pri tem moram pripomniti, da smemo to način gradnje razvijati samo v takem obsegu, ki bi bil v skupnem oh ra- zori občinske ljudske odbore, da sc orientirajo ie na izgradnjo v tistih okoliših, ki so za to vrsto gradenj prikladni. Mnenja sem, da imamo že dosti površin rešenih v urbanističnem pogledu, da se stanovanjska izgradnja na njih lahko vrši. Na nekaterih površinali hi bilo treba graditi tako imenovana socialna stanovali ia, ki hi v povprečju zadovoljila današnje potrebe. Pri vprašanju smernic za kreditiranje stanovanjske izgradnje ste lahko opazili v našem predlogu, da so nekatere formulacije prece j ostre, in sicer predvsem tisti', ki zahtevajo široko mobilizacijo dodatnih sredstev. To je bilo ludi nujno, ker smo hoteli obdržati tale obseg stanovanjski- izgradnje, kakor smo si ga zadali. V razpravi lahko odločimo, ali da zmanjšamo obseg stanovanjske izgradnje, ali pa da predlagamo mobilizacijo vseli kreditnih sredstev. Mislim, da smo za In, da se mobilizirajo vsa dodatna sredstva.- Dalje predlagam, da sc postavijo ostrejša merila za dajanje kreditov zn zidanje hiš privatnikov, to je za tako imenovani individualni sistem gradnje, za katerega imamo manjši interes, ker v'elimo, da sc tovrstna gradnja usmerja v vrstno gradnjo. Mislim, da bi bilo nrav. da bi mestni svet razpravljal tudi o lem, kako in v kakšnem obsegu razširiti vrstno gradnjo, ker se že kažejo te- • žuve, ker smo večje površine v Šiški, za Bežigradom in v Roški ulici že zazidali in bo treba torej dati na razpolago nove površine. Pripominjam, da tovrstno gradnjo ne smemo podcenjevati, ker se je pokazalo, da je ta gradnja ravno v lotu 1957 dosti doprinesla k zmanjšanju stanovanjske stiske. To je tudi del širše mobilizacije privatnih sredstev in delovne sile. Dobro hi bilo, da l)i vrstna gradnja še nekaj časa služila kot nekak prehod od individualne na hločno gradnjo. Vedno ostrejša merila moramo določiti tildi za izdelovanje samih programov. Koncept*gradnje je Cesto preširok in ga je trehn omejevati, vsaj tam, kier se trošijo družbena sredstva. Treba je postaviti ostrejša merila pred organe, ki upravljajo z. družbenimi sredstvi odnosno pred organe, ki delajo na izdelavi programov, vključno do samih projektantov. Mislim, da smo upravičeni zahtevati, da je njihova dolžnost, da gradijo taka stanovanju, ki so primerna glede na naše današnje pogoje. Zato po mojem m ne ju ne bi smeli hiti izplačani taki projekti, ki niso vsklajeni z našimi načeli racionalne stanovanjske izgradnje. Glede sredstev bi bilo umestno opozoriti, da moramo izboljšati odnos do tistih ljudi, ki hočejo z lastnimi sredstvi doprinesti k reševanju stanovanjskega vprašanja. Pod vzeti je treba ukrepe, da se omogoči vključitev vseh sredstev, tudi tistih, ki jih nudi privatnik, z.a 'stanovanjsko izgradnjo. Pozdravili je treba vsako željo privatnika, ki se hoče vključiti v zadružno gradnjo. Z njim je treba razpravljati in mu povedati, kakšno politiko vodimo v Ljubljani na področju stn-novanjske izgradnje, ne pa da se ta politika postavlja v vsaki občini drugače. Prav tako ie treba razpravljati tudi o tem, kako dobiti stanovanja za prosvetne in zdravstvene delavce, socialne delavce in zn uslužbence državne uprave. Pozdraviti je treba iniciativo onih prosvetnih in zdravstvenih delavcev kakor tudi uslužbencev državne uprave, ki imajo voljo in se trudijo, da se organizirajo v zadruge in ki streme z.a tem, da se s svojim deležem vključijo v to stanovanjsko izgradnjo. Potrebno bo poiskati načelnih rešitev za take ljudi, ki so sc odločili, da sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji stanovanj. Končno moram poudariti, da bo . uspeli stanovanjske izgradnje v letu 1958 lahko še večji, če bomo znali najti pravo povezavo z delavskimi svoji pod jeti i, zbori proizvajalcev, ' upravnimi odbori in z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo v tem smislu. da bodo ljudje lahko vključevali svoje prihranke zn zidanje stanovali iških hiš, da se bodo torej odločili, da varčujejo zn stanovanja. Snmn družbena sredstva ne bodo zadostovala za popolno rešitev stanovanjskega vprašanja. V razpravi je sodelovalo več odbornikov, od knterih navajamo nekatere. Dr. Marijan Dular je med drugim v razpravi izvajal: Kdor je po- STKAN 70 glasnik ročilo Sveta za stanovanjske zadeve o planu stanovanjske izgradnje pazljivo preeital, je lahko ugotovil. amil drugim iziaviln: Tz poročila in dodatnih iz-vninni dnnašn iegn poročevalca ie razvidno, da so nostavliene obvezne smernice, katerih sc mnrnin držati projektanti pri izdelavi nroiektov zn družbeni standard Vsi pozdravljamo. da se posiavlia načelna pocenitev erndnie. ker smo nedvomno vsi zniptorpsirnni. da so stanovanin cenena. Mnenin pa sem da bi morala biti merila zn ož ie središče mesta drugačna, kakor zn nion-ovo okolico oziroma r>eriferiio Občinski ljudski odbori bi morali biti do neke mere pooblaščeni, da v določenih primerih dopuščajo odstopa-panje od postavljenih smernic. Zlasti naj bi to veljalo za občino Ljub-ljana-Center. Nadalje smatram, da je predpis, da se garaže ne smejo finansirati iz kreditnega sklada, neprimeren, ker če stvar postavimo tako, ne gremo po mojem mnenju vzporedno z (Innom časa naprej, saj nam dosedanja praksa jasno kaže. da so s povečevanjem motorizacij^: nujno po-. trebili tudi prostori za shranjevanje mopedov, koles in ostale manjše motorizacije. Primer imamo pri zadružnih gradnjah, kjer prvotno prostori zn garaže niso bili projektirani, pozneje pa so se lastniki zaradi potreb z minimalnimi stroški iz prostora, ki je bil predviden za drvarnico ali klet, sprgieuili te prostore v garaže. Mislim, da je takšen način dosti prikludnejši že zaradi žilna j ega izgleda mesta, ker kasneje postavljene provizorne barake na vrtovih in dvoriščih v bližini ličnih družinskih hišic, kvarijo zunanji iz-glvd mesta. V poročilu je nadalje’ navedeno, da sc opusti gradnja stolpnic in naj se "preide na gradnjo do največ štirietažnih blokov, češ da je ta gradnja cenejša. Mnenja sem, da to priporočilo za prehod na nižje zgradbe ne more veljati za strogi center, ker moramo tu na vsak način gledati, da postavimo višje hiše že zaradi izgleda mesta samega. Nadalje je tov. Mesaričevu izrazila mnenje, da hi bilo nuino potrebno, da se stanovanja v Gerbičevi ulici zgradc že v letošnjem letu, ker so v tesni povezavi z mladinsko akciio nn avtocesti Ljubljana— Zagreb. V kolikor bi bili potrebni krediti, ki jih ni, naj se zmanjšajo ti krediti pri drugih gradnjah. Ker gre za zidanje tako imenovanih nadomestnih stanovanj, ki bodo potrebna v zvezi z rekonstrukcijo Karlovške ceste, je treba ta stanovanja pripraviti, da bodo vseliiva, ko sc bo pričelo z rekonstrukcijo nove vpadnice. Tovarišica Mesnričeva je nato razpravljala o gradnji stanovanjske hiše na vogalu Prešernove in Go-. sposvetske ceste, ki je izpadla iz plana dokončanih gradenj v letu 1959. V poročilu o perspektivnem planil gradenj v občini Ljubljana-Center, katerega smo podajali svojim volivcem na predvolilnih sestankih. je bilo omenjeno, da se bo s to gradnjo pričelo že v juniju letošnjega leta. Kolikor mi ie znano, se projekti zn to gradnjo že delajo in bi bilo možno obdržati prvotno določeni termin za začetek gradnje. Zato bi bilo potrebno popraviti plan in vnesti to gradnjo vanj. V smernicah za finansiranje stanovanjsko izgradnje je navedeno, da gospodarske organizacije prispevajo li gradnji z lastnimi sredstvi v povprečju najmanj 30V« od proračunske vrednosti objektov Mnenja sem, da je pravilno, da se krediti dodeljujejo v prvi vrsti tistim podjetjem. ki lahko največ prispevajo h konkretni gradu ij. vendar pa to ne more biti pravilo. Ge bi se strogo držali tc'rn merila, bi gospodarske organizacije, katere ne rnoreio ustvnrinti velikih dobičkov inmio pa veliko število zaposlenih, bile prizadete ob enakem načinu reševali i n stanovan K-kilt pmb'emov svojih delavcev kakor na nodictin. ki dela io z velikimi dobički in Ima in mnihno število zaposlenih ljudi Kot primer navalom gradbena pod letin. Nobeno gradbeno podietie v T.iub-1 lani še nima urejenega stanovani-skcen problema /a samske delavce, kaj šele za poročene člane svojega Pi sc Dl je tu gi v k kolektiva. Vedno sc govori o povečanj u kapacitet gradbenih storitev, k kar pa ne more imeti nobenega efekta, če ne bomo rešili stanovanjskega problema gradbenih delavcev. Zato siualram, da bi morale vse občine iz srojili kreditnih skladov prispevati določen procent v ta namen. Kreditni skladi nuj dajejo gradbenim podjetjem posojilu pod ugodnejšimi pogo.jj kot ostalim gospodarskim organizacijam. Priporočam, da bi se gradbena podjetja podprla nu ta način, da bi se jim določil le ld°/o-ni prispevek iz lastnih sredstev za reševanje njihovih potreb. Franc Švab je izvajal: Stanovanjske uprave občinskih ljudskih odborov so po sklepu svojih ljudskih odborov vračale prošnje prosilcev za stanovanja. Na ta način sc je v kolektivih gospodarskih organizacij postavilo resno vprašanje, j kako preskrbeti zaposlenim odgovarjajoča stanovanja. Mislim, da je osnovni problem v tem, ker je Zavod zn stanovanjsko izgradnjo že razprodal vsa stanovanja do vključno leta 1960. V nekaterih gospodarskih organizacijah pa so stanovanjski problemi takega obsega, da bomo morali na vsak način podvzeti določene ukrepe. Te ukrepe bo potrebno podvzeti samo zaradi tega, ker vemo, da gradbene kapacitete ne bodo tako močne, da bi se z njimi lahko zgradilo toliko stanovanj, kolikor jih posamezne gospodarske organizacije potrebujejo za svoje ljudi. Nn zadnjih sejali zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov je bilo govora o tein, naj se vsa razpoložljiva denarna sredstva gospodarskih organizacij j je kanalizira za stanovanjsko izgrad- ■ —-njo. Mislim, da je to vprašanje resno zaradi tega, ker se pojavlja v p ra- t|( šnnje, kako bo Zavod za stanovanj sko izgradnjo vlogi’ zn nakup sta novanj realiziral. Ge postavim po-leg tega še vprašanje preskrbe borcev NOR s stanovanji, mislim, da je temu problemu treba dati orven-stveno prednost. Mislim, da bi bilo ; morda dobro izvesti akcijo v tem smislu, da bi gospodarske organizacije svoja sredstva dala samo za stanovati Iško izgradnjo. Pri tem pa i se postavlja vprašanje tistih gospo' darskih organizaci j, ki nima jo mož/ •nesti samostojnega finansiran;a, ? kier pn so lindie prav tako potrebni stanovanj. Ta problem bo treba delno reševati iz sredstev stanovali iskeirn sklada. Dr. Mari inn Dermastja ie zaključi! razpravo z našledn timi izvajanji: Mislim, da ie potrebno načeti vzporedno s planom stanovanjske < izgradnje zn leto 1958 in 1959 vprašanje strukture Gradnje in strukturo stanovanj. Manija sem, dn ie glede tega potrebno najti srednjo pot. Pri reševanju stanovanjskega problema no smemo iti pod vsako ceno ker hi takšna rešitev predstavljala prn vznern v zmanjšani® splošnega standarda delovnih ljudi in splošnih navad ki sn danes sestavni del onima o stanovan iv Z L druge strani pa io seveda popolnoma lasno, d n znradi današnjega položnim v katerem se nnhain stanovanjski nroblem. ni> smemo »luksit-zirati«. Po molom mnenju predstavim io tildi normativi, katere je v J okviru nlana stanovan iške izerad- |n r’ ie zn leto 1958 in 1959 predložil K Svet zri stnnovaniske zadeve, iška- :,jn Če ni: !>r 1 fp j’ie srednje poti. čeprav misliip. da t,, bi se dalo v okviru teli normativov, Ijj če iili vzamemo kot maksimum mož- p, nosil voditi borbo zn štedn io ra Z- r„ ppln/l i i v i h denarnih sredstev. Po- -rij ročilo' Sveta zn stanovanjske zn de- |jg ve o planu stanovanjske izgradnje Glasnik STRAN 71 v letu 1958 in 1959 sem razumel tako, da so postavljeni normativi gornja maksimalna meja, iznad katere naj bi Mestni svet ne dopuščal graditi na območju ljubljanskih obetu, da pa bi zahteval od projektantov istočasno, da grude izpod te Maksimalne meje in najdejo v nje-°cm okviru še boljše rešitve. Tovariš Tumu ie omenil tožbe Projektantov in -urbanistov, češ, da Jim je odvzeta iniciativa pri njihovem ustvarjanju. Pravim, da jim Miciativa ni odvzeta, pač pa se jim relo daje. Mestni svet daje projektantom in urbanistom iniciativo, da oelajo Čim več in čim cenejša stanovanja. Urbanistom in projektantom so v tem smislu vratu široko °'lprta. gradijo pa naj v okviru postavljenih normativov. Druga stvar, ki je s tem v zvezi, i Pa je oprema teh stanovanj. Če ho-i tem o imeti čim manjša stanovanja, Pa moramo stremeti, da bodo čim sodobneje opremljena. Če gledamo 'ja tu problem z družbenega vidiku, j® sodobno serijsko opremljeno stanovanje mnogo cenejše od praznega, neopremljenega. Mnenja sem, da l tem pogledu ne bi smeli štediti, "ljub temu, da nas dokončno zgra-jono in opremljeno stanovanjc tudi Precej stane. Na osnovi primerjave Med kvalitetno opremljenimi in nekvalitetno opremljenimi stanovanji Moramo odrediti takšno kutegoriza-c‘jo stanovanj, ki so primerna in se V okviru postavljenih normativov 'Mriti za znižanje stroškov za stanovanje v celoti. Mislim, da je pot reli8 idejo, katero „so dali tovariši s "Veta za stanovanjske zadeve podpreti v tem smislu, du gremo kasne-, 1(> šft korak naprej in stanovali ja opremljamo. S tem. da bomo prodajali opremljena stanovanja, bomo , Posegli dvoje: udobno bivanje človeku, v opremljenem stanovanju, po arugj strnili pa novo mišljenje in gledanje na sodobno stanovanje. ' Drugo vprašanje pa je gostota Prebivalstvo na tem prostoru. Pred-Mg Sveta za stanovanjske zadeve glede gradnje štirih etažnih stano-J®nj si predstavljam tako, da po-Y''"i to izhod za silo, da v trenutno ?Pnih pogojih rešim o čim več problemov. d« pa ne moremo vztrajati tem. ker sama koristnost okrog Zgostitve prebivalstva na .kvadrat-M meter površine zahteva, d n te ,vari korigiramo. Večin zgostitev Prebivalstva nn en kvadratni meter PPvršine lahko dosežemo z graduio ji ih stavb. Z družbenega vidika jMilano. je taka gradnja trenutno j'i’;a, eksnloataciiu teh viši ih ^j-radl) v 50 lotili pa bo cenoišm kot vvoloataei ia štirietažnih zg?adb. ",,Riina. da je nrav. da se sedaj Proimo ta predlog, ki pa se no sme jMptrati kot dokončen, pač pa ie naložiti Svetu za urbanizem. H vi! 'Vj zazidalnih načrtih išče nni-t, 'J^iše rešitve in istočasno misli jj''i na takšne zazidave, ki dopu-r jio (isto gostoto prebivalstva nn ji Porntni meter površine, ki bo kas-i',e zmnnišnln eksplontaciiske in Mounnlne stroške, kislim, da ni prav, če kdo pore-)tli' 'la nnjbrže grešimo, ko podirata!! s,a.ro mentaliteto privilegiranega ,.0,nznin eitvia. V razjirnvi je bilo 1 i p.no. naj lii to zn center mesta L''‘liane ne veljalo. Mislim, da k,j s"o gledanje ni pravilno. Če je 'lii°i ,0'žan. potem smo dolžni mi, knr smo podedovali od kanili ^ f, e'np preteklosti* sistematično tu '1'oramo. Razliko med centrom j ® in periferijo je treba likvidi-'p pa hočemo to razliko likvi-lišč<> )RP ne smemo postaviti nn sta-’ 'm bomo nn periferiji gradili socialna stanovanja, v ožjem centru mesta pa ne vem kakšna boljša stanovanja. Mislim, du moramo tu obdržati določeno sorazmerje. Mnenja sem, da je treba tako v enem, kakor tudi v drugem primeru gledati na potrebe človeka na sploh in na konkretne interese posameznika. Če bomo na stvar tako gledali, jo bomo pravilno rešili. Glede gradenj stanovanj za nadomestitev stanovanj, ki se bodo rušila mislim, da je treba dati Svetu za stanovanjske zadeve nalogo, da posveti vso skrb tem stanovanjem. Program dela v zvezi z gradnjo teh stanovan j smo sprejeli že na eni izmed sej Mestnega sveta in sej 01,0. Ta program dela predstavlja določeno materialno obvezo, s katere rešitvijo ne smemo odlašati, če hočemo rešiti vse mestne probleme. Prvi pogoj za to je. da izvršimo zadani program dela čim prej. Mislim, da je treba naložiti Svetu za stanovanjske zadeve, da ie ena izmed njegovih prvenstvenih skrbi, da gradi čim več stanovanj za zamenjavo (nadomestitev). Tu gre za graditev stanovanj, ki bodo prišla v poštev pri čiščenju mesta v zvezi z urbanističnim načrtom ter reševati jem mestnega prometa in ljubljanskega vozlišča. Glede gradnje vrstnih hiš naj omenim, da lii bilo prav. du v bodoče stremimo zn tem. da dajemo kredite" za gradnjo vrstnih hiš samo v okviru normativov, ki so za to gradnjo postavljeni. Za individualno gradnjo je treba"dati kredite samo v okviru določenih normativov. Če smo rekli, da veljajo določeni normativi za družbeno gradu io. potem tudi v zadružni in individualni gradnji ne smemo dovoliti nobenih izjem. Določiti moramo, da se dovoljujejo krediti zn individualno ali zadružno gradnjo v okviru maksimuma, ki je postavljen z normativi. Vsako dopuščanje Izjem nam pravzaprav ruši osnovne proporce, ker je potrebno več gradbenega materiala. večje angažiranje gradbene in obrtniške operative in tako postavlja lahko težave v naši stanovanjski izgradnji. Posebno vprašanje je vprašanje pomanjkanja gradbenega materiala. To vprašanje je brez dvoma pereče. Ko lio prišel na dnevni red seje Okrajnega ljudskega odbora program in plan dela Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, bomo o teli stvareh podrobneje govorili. Mislim, da lii bilo prav, postaviti načelo, da se morajo gospodarske organizacije na območju mesta T.iubljane iz javnih interesov podrediti planu stanovanjske izeradnic katerega ie sprejel na svoji seji Mestni svet. Najti mo- ramo sredstva in način, kako te stvari vskluditi ž gospodarskimi organizacijami. Mnenja sem, du ne smemo zaradi ene gospodarske organizacije, pri kateri nismo dosegli razumevanja zaradi njenih individualnih koristi, postaviti na kocko vprašanje celotnega programa reševanja tako perečega problema, kot je stanovanjski problem. Mislim, du je treba v teni pogledu po politični in oblastveni liniji podvzeti določene ukrepe in tani, kjer ne bi bilo razumevanja ukreniti vse potrebno, da se ho program lahko izvedel. Ravno glede cen gradbenega materiala je treba podvzeti najenergič-nejše ukrepe. Če bi se v posameznih podjetjih vršile večje nepravilnosti- in nerazumevanje za reševanje skupnih problemov, bo potrebno pri|K)ročiti občinskim ljudskim odborom, da podvzamejo vse ukrepe, ki jih imajo na razpolago, da se prepreči eventualna protidružbena orientacija, ki bi rušila celotno perspektivo stanovanjske izgradnje. Se eno vprašanje, o katerem je treba govoriti, je vprašanje angažiranja privatnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Mislim, da je dozorelo vprašanje posebne Slednje za stanovanjsko izgradnjo in da ga zaradi tega lahko postavimo na dnevni red današnje seje. Smatram, du je potrebno angažirati celo vrsto interesentov kot bodočih koristnikov stanovanj, da štedijo v naprej in pripravijo potrebna denarna sredstva zn to. da dobe stanovanja, ki jih potrebujejo. 7.e danes vidimo, du tak interes obstoja in mislim, da lii bilo prav, če bi dal Mestni svet priporočilo organom Okrajnega ljudskega odbora, da razmislijo o tem, da se ustanovi posebna hranilnica za stanovanjsko štednjo. Ta naj bi prevzela vso finančno stran m izvršila maksimalno koncentracijo privatnih sredstev, s čemer bi v znatni meri razbremenila Zavod za stanovanjsko izgradnjo v pogledu vodenja finančnih poslov. Na ta način bi se Zavod za stanovanjsko izgradnjo lahko posvetil izključno reševanju tehničnih vprašanj. Posebno vprašanje je vprašanje dejanske zmogljivosti in želj v stanovanjski izgradnji. Mislim, da moramo, v tem pogledu ugotoviti, da je naša družbena dolžnost, da ostanemo tudi pri stanovanjski izgradnji v tistih okvirili, ki so družbeno možni in opravičljivi. Vsako pretirano razširjanje teli okvirov brez materialnih možnosti predstavlja nevarnost, da ne bomo zgradili toliko stanovanj, kot smo i ih zgradili doslej ali prt celo nekoliko več. Ne smerno dopustiti, da bi nastalo zaradi pretiranih interesov nn tržišču gibanje, ki bi ga gradbena opero- tiva, ki je precej dovzetna za te stvari, izkoristila v smeri povečevanju cen in tako poslabšala položaj na poti stabilizacije tržišča na sploh. Misli, da je treba prav zaradi tega še bolj čvrsto stegniti monopol, katerega ima Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Pojavljajo se predlogi, da bi posamezne gospodarske organizacije; ki so se pozno spomnile skleniti pogodbe za stanovanju z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo, same gradile stanovanja, ki. bi jili na ta način prej in ceneje zgradile. Najbrž je res, du bi jih prej zgradile in da bi bila trenutno cenejša. Prepričan pa sem, da bi bil družbeni obračun precej drag, če bi to dopustili in da bi s tem ustvarili splošno anarhijo na področju stanovanjske izgradnje. Na osnovi te anarhije bi omogočili, da se ponudba gradbene operative temu primerno ravna, kur bi povzročilo samo to, da ne bi zlepa prišli do stabilizacije cen na tržišču. Mislim, da je zato treba čvrsto postaviti meje in obdržati družbeni monopol. Temu družbenemu monopolu pa je treba dati vse objektivne in materialne osnove, da bo družba te naloge lahko tudi izvrševala. Zato mislim, da bi bilo zelo zgrešeno, če ne bi znali našim volivcem objasniti prednosti, katere imamo danes z obstojem Zavoda za stanovanjsko izgradnjo in pokazali na škodo, katero bi imeli, če bi to porpšili. Pri vsem tem moramo razmišljati tudi o tem, ali ni bolj pametno, da izvršimo maksimalno koncentracijo razpoložljivih denarnih sredstev brez povečevanja plana stanovanjske izgradnje in da uporabimo tu sredstva za hitro finansiranje industrije gradbenega materiala. Če to naredimo samo na področju industrije opeke, smo že pridobili na razliki v ceni v dveh letih. Mislim, da je treba to politiko Zavoda za stanovanjsko izgradnjo podpreti v tem smislu, da finansiramo industrijo gradbenega materiala, ki naj jo vodi Zavod za stanovanjsko izgradnjo napre j, tako kot jo je vodil doslej.. Če bi Zavodu za stanovan jsko izgradnjo to možnost odvzeli, bi nastala anarhija na področju industrije gradbenega materiala in cela vrsin problemov bi ostalo nerešenih. Mislim, da ie treba s toga stališča gledati na plan stanovanjske izgradnje za leto 195,8 in 1959 in se v okviru tega plana boriti za praktično izvajanje in nadaljnjo učvrstitev stanovanjske izgradnje na teh temeljili. na katerih (IcTomo in gradimo. Mislim, da dosedanji rezultati, katere smo dosegli, niso taki. da hi nas moralo biti pred njimi sram, čeprav niso taki, da bi morali biti z njimi popolnoma zadovoljni. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LITIJA Na podlagi 2. točke 50. člena Za-ona o občinskih ljudskih odborih Jr. list LRS št. 19/52). je Občinski indski odbor Litija na seji občin-kega zbora in nn seji zbora proiz-njalcev dne 31. januarja 1958 prejel « ODLOK o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada zn stanovanjsko in komunalno graditev L Razveljavi sc odlok o ustanovitvi sklada za stanovanjsko in komunal- no graditev, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Litija na 15. seji dne 13. VIII. 1956 in ki je bil objavljen v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 75 z dne 28. IX. 1956. 2. Ta odlok prične veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana. Lilija, dne 30. januarja 1958. St. 567/58 Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar 1. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 76. Na podlagi 11. in 43. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56), 12. člena Uredbe o izvrševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju državni li organov in zavodov (Ur. list FLRJ št. 35/55) ter 25. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljub-ljana-Mostc, je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Mostc na ločenih sejah obeli zborov dne 7. februarja 1958 sprejel STKAN 72 GLASNI® ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste v prvem tromesečju 1958 t. člen Do sprejetja proračuna Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste za leto 1958 sc bodo proračunske potrebe Občinskega ljudskega odboru, proračunskih ustanov in finančno samostojnih zavodov finansirale na podlagi tromesečnega plana izdatkov, vendar najdalje do 31. IH. 1958. 2. člen Sredstva za osebne izdatke se zagotovijo za število uslužbencev po stanju v decembru 1957. Materialni izdatki ne smejo presegati ene četrtine plana proračuna za leto 1957. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1958. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«:, uradnem vestniku okraju Ljubljana, uporablja pa sc od L januarja 1958. Ljubljana, dne 7. februarja 1958. Opr. št. 01/1-238/3 Podpredsednik Občinskega ljudskega odbora: Ludvik Šefic I. r. 0BČ3NA LJUBLJANA-VIČ 77. Na podlagi 2. odstavka II. člena in 43. členu temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13-126/56), v zvezi s 26. členom statuta občine, je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. decembru 1957 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov Občinskega ljudskega odboru Ljubljana-Vič za razdobje januar—marec 1958 1. člen Dokler ne bosta sprejeta družbeni plan in proračun za leto 1958, se bodo finansirali proračunski izdatki ObLO Ljubljana-Vič za razdobje januar-marec 1958 po planu začasnega finansiranja, ki je kot posebna priloga sestavni del tega odloka. 2. člen Izdatki, izvršeni na podlagi tega odloku, so sestavni del izdatkov po proračunu za leto 1958. 3. člen Ta odlok velja od (Ineva objflVf v »Glasniku«:, uradnem vestnik8 okraja Ljubljana, uporablja pa 5Č od I. januarja 1958. Št. 06/24-5907/t Ljubljana, dne 27. decembra 1951' Predsednik Občinskega ljudskega odbor®1 Ignac Voljč I. r. Vsebina Vabilo na 4. sojo 7.bora proizvajal««* Okfajueg.i ljudskega odbora. , Poročilo in razprava o načrtu grad™ stanovanj v'Ljubljani v lotu 19)8 in 19®* 7) Odlok o razveljavitvi odloka o usta1*0* vitvi sklada za stanovanjsko in koinU' nat no graditev občim- Lilija. 76 Odlok o začasnem finansiranju prOTj čnnskih izdatkov v I. tromesečju t*’ , občine Ljubljana-Moste. 77 Odlok o začasnem finansiranju prorTj čnnskih izdalkov za I. tromesečje 19“, občine Ljubljana-Vič. Izvleček Iz poročila o poslovanju KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Šmartno v Tuhiniu, v letu 1956 Zadruga se bavi z odkupom lesnih sortimentov, kmetijskih pridelkov, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in drugo. Ima eno poslovalnico s špecerijskim, galanterijskim in manufakturnim blagom, katera dela mesečno ca. 1,500.000 prometa. Dalje gostilniški lokal, katerega pa bo zaradi majhnega prometa v bodoče opustila. Strojni odsek, ki dela usluge kmetom z rezanjem drv, mlačvo, košnjo in drugo. Ima še manjše pospeševalne odseke in to poljedelski, živinorejski, sadjarski, čebelarski, mladinski, gradbeni odsek in odsek žena. PASrV*|ii AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1956 ’ Naziv postavke Znesek v oon din ^ Naziv postovke Znesek v ooo din A. Osnovna tn Izločena sredstva A. Viri osnovnih tn Izločenih sredstev * l. Osnovna sredstva 1.164 i. Sklad osnovnih sredstev 1.164 a. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 1. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 6.570 3 Razni skladi 7.350 B. Obratna sredstva 4 Dolgoročni kredu za finansiranje investicij — 1 Drugi viri finansiranja Investicij — L Skupna ooraina sredstva 3.287 B. Viri obratnih sredstev C, Sredstva v obračunu !o druga aktiva 6. viri ooratrnh sredstev (skupno) 1.797 5 Kupci In druge tertatve 3.278 C. Viri sredstev v obračunu tn druga sredstva 3.988 C. Druga aktiva 780 f. Dobavitelji In druge obveznosti O. Finančni uspeh 8 pruga oaslva 780 7. Razporeien) dobiček 1. Izguba O. Finančni uspeh 9 Dobiček 10 Kritje Izgube Skupaj: 15.079 Skupaj: 15.079- Vodja računovodstva! Ceveč Ivanka Predsednik upravnega odbora« Razpotnik Jernej » Direktor podjetla. Malenšek Mica 126'® Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja s sadjem, zelenjavo in izdelki no drobno »POVRTNINA««, Ljubljana, Titova 6, v letu 1956 Podjetje je bilo ustanovljeno po sklepu delavskega sveta Zadružnega podjetja za izvoz in uvoz »FRUCTUS«, Koper, z dne 7. maja 1954. Letni plan. je podjetje izpolnilo 89%. Povprečno je bilo zaposlenih 15 oseb. AKI IVA BILANCA na dan 41. decembra 1956 PAStV>h Zap št. Naziv postavke Znesek v oon din Zap št, Naziv postavke Znesek v ooo dJfl A Osnovna In Izločena sredstva A Viri osnovnih In izločenih sredstev t Osnovna sredstva 308 t SKiaa »snovnih sredstev 308 1 Investicije v teku 2 Dolgoročni krediti /o dokončane investicije 1. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 365 3 Razni skladi 424 4 Dolgoročni Kredit /n rtnunsimnje tnvestiei) — tl Ohraina sredstva 5 Drugi viri finansiranja investicij — . L Skupna obiotna sredstva 2.450 tl Viri obramlh sredstev C. Sredstva v obračunu m druga aktiva 1 vin obratnih sredstev iskunnoi - t Kupci In druge terialve 4.54 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 2.817 8 Drug« aktiva 2 l Dobavitelji m druge obveznosti l> Finančni uspeh 8 Druga pasiva i Ra/.pmeieni dobiček 8 Izguba 35 O Flnnučnt uspeh Ot.niček 35 tn Kru te izgube Skupaj. 3.614 Skupajt 3.61^ 6 , |t> h Vort]a računovodstva) Božidar Okorn Predsednik upravnega odbora« Alojz Bdtkovič Direktor pod;vija> Albin TuSar