koliko lepe prilike Vam daje Vaša doba, da se pripravljate za resno in plodovito delo pisateljsko! — Vaše pesmice, katere ste nam poslali v presojo, kažejo, da imate srce za prirodo in se izkušate uglobiti vanjo. „Glej! stvarnica vse ti ponudi" bi rekli i mi Vam s pesnikom. In to, kar bodete čutili pa trezno tudi presodili, vlilo se Vam bo samo v lepo pesem. Jezik Vaš je dokaj lep, in čuti se, da ne vprezate ga ravno „v galejo", kar navadno greše,mladi pesniki, ki po sili in muki iščejo mere in rime in prete: „reim' dich, oder ich fress dich." — Vzemimo prvo: „Vele cvetke." Misel ni slaba, dasi večkrat že opevana. Deklica gleda cvetke osušene ... žal ji je zanje. Naj bi ostale in rastle z drugimi, ali naj bi vsaj vode prilil, ki jih je „ugrabil". In solza pride ji na lepo lice, ker: „In meni tudi revi, Je kruta in nemila, Hudobna roka celo Življenje ogrenila" . . . Bere se dosti čedno. A vedno ista rima kar skozi tri kitice: ugrabila — pustila, prilila — gojila, nemila — ogrenila ni — blagoglasno in bi nazadnje pesmica celo dobro voljo bralcu »ogrenila".
„Oblačna noč" ste naslovili drugo pesem. Moramo reči, da je kakor noč tudi pesem res nekako oblačna. Ne moremo je prav razumeti. In pesnik ne sme vendar svojih mislij dati bralcu šele v uganko. V prvi kitici ob noči tej grozni „veselja srce mi kipi", v drugi pa: „po meni vse vrši, koleno straha se šibi." — Tudi je v tretje kitice tretji vrsti jedne stopinje premalo, na kar opozarjamo Vas, mladi prijatelj, pa ob jednem druge Vaše tovariše v pesnikovanju. Stopinja več ali manj — se zdi nekaterim tako malenkostno, kakor bi se to razumevalo samo ob sebi, da sme ali celo mora tako biti.
„K pogrebu" —? Kaj hočemo reči? Da je dobra — da je slaba? Ne to, ne drugo — kar kategorično. Mislij je nekaj in jih ni. Tako nekaka pesniška igrača. O rimah bi rekli, kar pri prvi pesmici: „sani — glasi, podi — kadi, sedi — podi" vse na V. Ni prijetno, ker je preveč jednolično. Predlog v — ne sme veljati za zlog.
Postavimo tukaj še jedno in morebiti najboljšo:
Gozdni šepet.
Šumljajo drevesa šumno, Jim listje trepeče, Med sabo šepeče, Ko vetrič potegne lahno.
Lepo in pa bajno tako Je to šepetanje, To divno šumljanje Se strinja v soglasje jasno!
Oživlja polahni šepet,
Ko vetrič igraje
Te lističe zmaje
I dušo dremotno mi spet.
Ves truden napora močij.
V  gozd se hladan
V  mraku podam,
Tu znova se duh okrepi.
Konec dober — vse dobro. Žal, da ravno tu konec ni posebno dober. Zopet tisti predlog v kot zlog in pa „hladan . . .podam" ni pravilno, ni dobro. — Nazadnje beremo „skrivno" pesem:
„Zapeti iz srca si pesen . . ." itd. — Samo toliko rečemo: če bo res divna pesem, katera hoče iz srca Vašega na dan, pa ne bi morebiti tožila in težila po načinu „petešolske" ljubezni: Jo slušal bo rad pač vsakdo!"
Vprašate še, katerih slojev naj se držite v prozi. Rekli smo, da kažete za prirodo vneto srce. Le opazujte jo, ponavljamo, vnemajte se zanjo, učite se v njej! Tudi v njej bodete videli „ideale" kot odsev ljubezni božje, katera jo je ustvarila. Videli bodete v njej lepoto, ne pa same hudobije in pre-grešnosti, in če to »realistično" pa blago opisujete in pripovedujete, Vam bo hvaležno delo, naj že stopite v kmečko hišo ali pa v „ tržno in mestno". Tedaj: učiti se, pripravljati se, tega treba. Po tej poti bo obilno uspehov.
Raznoterosti.
Lombroso o tobaku. V 2. zv. nemške izdaje str. 369. svojega glaso vitega dela govori Lombroso o tem, kak vpliv ima tobak na zločine. Navaja pregled, iz katerega se vidi:
Izmed 356 normalnih mož jih  kadi
„     332         „         žen     „
310      norih
152
279 zložincev
moz žen
14- O "lo
1-5%
5-8%
5-2%
45-8 %
15-9%
„     201   zločinke             „       ,.
Morilci kade.......'. .    48'0 %
Tatje...........43.0%
Mambrat  je   prišel  s   preiskovanjem   v kaznilnicah za otroke, oziroma za mlade zlo-
čince do prepričanja, da je strast do tobaka prva strast, ki se vgnezdi v srcu mladostnega zložinca in učini druge hude stvari, kakor zapravljanje, lenobo, nerednost, pijančevanje. Izmed 603 otrok v dobi od 8. do 15. leta je imelo 51 % navado kaditi tobak, predno so jih zaprli; med 139 mladimi ljudmi od 16. do 20. leta je bilo 84 % kadilcev; izmed 850 starih nad 20 let se je bilo 663, t. j. 78% navadilo pred 20. letom kajenja; le 17 % jih ni nikdar kadilo. Se večje je število kadilcev med kaznjenci zaradi pijančevanja.
Marro je našel med svojimi jetniki 7*3 % takih, ki so začeti kaditi pred 10. letom, 44-6%    med   10. in   15. letom,   30'5%   med
16. in 20. letom, 76 % po 20 letu. Le 9 % je bilo takih zločincev, ki niso kadili.
Tobak. Na celem svetu se pridela okoli 1000 milijonov kg tobaka. Največ ga pridelajo Zjedinjene države, namreč 240 mil. kg, za temi Vshodna Indija 175 mil. kg. Nato slede: Rusija 70 mil. kg, Avstro-Ogerska 65 milijonov kg, Kitajsko 50 mil. kg in Nemčija 35 mil. kg, Kuba, Nizozemsko, Indija in Turčija dado po 30 mil. kg, Brazilija 27, Japonsko 22, Francija in Filipinsko otočje po 20 milijonov kg.
Opeklina. Ako se opečeš, je najhitrejše sredstvo, če potrosiš pšenične moke na do-tično mesto; ta zabranjuje mehur in bolečine.
Za sadjerejce. Da slana ne škoduje rano cvetečemu sadnemu drevju, dobro je, ako se obda s kupi snega in sicer, kadar že zemlja zmrzne; ta sneg se pokrije z listjem ali vejami. Na ta način se zabrani, da se sneg prehitro ne staja, in zemlja dobiva potem dovolj mokrote. To se posebno priporoča za peščena tla. Zapade li sneg, predno zemlja zmrzne, tedaj ga je treba odstraniti toliko časa, dokler ne zmrznejo tla.
Suhi Čevlji. Da bi se čevlji ne premočili, so že marsikaj poskušali, pa večinoma brezuspešno. Najbolje je, ako se postopa tako-le: Deni čevlje za nekaj ur v gosto raztopino iz mila; nato jih dobro posuši. Tekočina zamaši luknjice v usnju in tvori se tolščna kislina, katera brani vodi v čevlje.
Izdatno sredstvo. Zoper napačno pripravo živil imajo Švicarji ta-le pripomoček: Mesarje, krčmarje in trgovce, ki imajo slabo blago, objavljajo z imeni v časopisih domačega kraja. S tem objavljanjem se čutijo ti mnogo bolj zadete, nego z denarno globo.
Živalstvo severnega tečaja. Nansen in njegovi tovariši poročajo, da se v bližini severnega tečaja ne nahaja noben vretenčar višje vrste; najbrž je povod temu dolga in ostra zima. Ladija „Fram", ki je prodrla do 85° severne širine, ni opazila od 83° naprej niti kitov in tulnjev, niti mrožev in medvedov. A some so nahajali do 85°, kar kaže, da morje v tej širini ni popolnoma brez živalij. Omenjena ekspedicija je postrelila na svojem potovanju, v teku treh let 29 medvedov, kateri so ji dali slastno pečenko; tudi mast in kožo so porabili izvrstno.
Lesketanje zvesd in igpreminj anj e vremena. Znano je, da se ne blišče zvezde
vedno jednakomerno, ampak v nekaterih nočeh bolj, v drugih pa manj, in sicer je njih svetloba tem močnejša, čim bližje so obzorju. Zvezdoslovci trde, da se nepremi-čnice bolj blišče nego premicnice; to izvira od ozračja, v katerem se svetlobni trakovi odbijajo nejednakomerno. Zato se blišče zvezde z belo svetlobo, kakor Sirius, močneje nego zvezde z rdečo, kakor Aldebaran. Švicarski zvezdoslovec Dufour je dokazal, da so lesketanje zvezd in zračni pojavi brez-dvomno v neki zvezi. Srednjemočnemu mig-ljanju zvezd sledi navadno vstrajno, lepo vreme; ako se zvezde le malo blišče, potem navadno dežuje; če se pa zvezde prav močno lesketajo, tedaj nastanejo tudi premembe v ozračju.
Solnčna toplind. Ruski profesor Ceraskv je objavil v nekem listu čudovite poskuse, katere je narejal z velikim užigalnim steklom, čegar odprtina je merila 1 nt. V go-rišču tega stekla so stopili solnčni žarki skoraj v trenutku vse kovine in rudnine, raz ven magnezij e in apnenca, celo take, ki se najtežje tope. Iz tega večkrat ponavljajočega se poskusa sklepa Ceraskv, da mora biti najmanjša toplina solnca okolu 3500°, kajti toliko stopinj toplote se nabere v go-rišču užigalnega stekla.
Svarilni glasovi Škorpijonov in pajkov. Znano je o strupeni indijski klopotači, da s svojim ropotom že od daleč opozarja človeka, naj se ji ne bliža. A tudi druge, osobito človeku sovražne živali je modri Stvarnik obdaril z različnimi znamenji, katera nam kažejo, naj se jih ogibamo; tako je n. pr. pri nekaterih pisana barva, pri drugih neko brlizganje. V Aziji in Afriki se nahaja neka vrsta pajkov in škorpijonov, kateri svare človeka s posebnimi glasovi, naj se jim ne bliža. Nekateri prirodopisci so menili, da uporabljajo živali te vrste omenjene glasove v to, da z istimi druga drugi naznanjajo svojo bližino, kakor kukavice. Ako bi pa imeli ti glasovi ta namen, tedaj bi morale imeti dotične živali poleg glasil tudi slušni organ, katerega pa nimajo, kakor kažejo novejša zoološka preiskovanja. S tem razmotrivanjem se hoče pojasniti, da uporabljajo strupeni pajki in škorpijoni svoja glasila le takrat, kadar slutijo bližnjo nevarnost; z istimi svare zvedave lovce, naj bodo oprezni in jih ne prijemajo; a ropa-željne zveri ne ostrašijo s tem nikakor.