■bistvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. jprc izhaja vsaki drugi petek, tiran z dne naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli. .opisi se »e vračajo in se morajo :lje do pouJeljka pred izdajo do-tične Številke vposlati. Posamezna Številka retfa t Ptuju za celo leto K 1— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno. Cena oznanil je za: 1 stran K 32.—, '/i strani K 16.—. V« strani K 8-—, '/a s1""" K *•-• '/,« strani K '2.—, ■/« strani K. 1.— Pri večkratnem oznani lu je cena po- sebno znižana. 3 i 21. 7 Ptuju v nedeljo dne 19. oktobra 1902. HI. letnik. Volilno gibanje« Kmetje, ne volite nobednega druzega za volilnega moža, kakor samo tiste, ka-eri bodejo strogo obljubili, da bodejo glasovali za takega poslanca, ki bode zares v zbornico, ne pa da bi ostal, kakor dosedajni poslanci, doma za pečjo. Vsaki rolilni mož, katerega bodete volili, nni vam da častno besedo, da bode glasoval za "vga poslanca, kateremu je zares za blagor kmeta. Kakšni naj bodejo volilni možje? Kakor smo Vam že zadnjič razložili, volijo na Štajerskem kmetje svoje po-|nce indirektno (posredno), to se pravi, da ne volijo sami poslanca, temveč, da iz-li vsaka občina poprej dva do štiri može iz svoje sredine, in ti se potem dozovejo bližnje mesto ali v bližnji trg, sploh na volišče, da tam volijo poslance. Tem oženi pravimo volilni možje. Dragi kmetje, ako izvolite take volilne može, kateri iso za kmeta, potem bodejo izvoljeni tudi gotovo taki poslanci, kakor smo jih jeli do sedaj, namreč — dohtarji, profesorji in župniki! Volilni možje so toraj tisti, kateri prav za prav odločijo, ali bodi ta ali oni »glasen za poslanca. Volitve teh mož se bodejo v nekaterih občinah že v kratkem Me. Kmetje, pazite, da ne bodete takih volili, kateri se dajo podkupiti. Na dan volitve se bodejo vabili od dohtarjev, župnikov in kaplanov volilni ^žje v ..Narodni dom4' — ali v Čitalnico in tako dalje, in tam se bode vsem pri-jvarjalo, naj volijo dohtarje in župnike! Plačevalo se jim bode, znani klerikalni laž bode se delil zastonj, pilo se bode tudi zastonj, kaplani bodejo kričali: le k m, le k nam narodnjaki, pobratili se bodejo z volilnimi možmi, samo sladke be-[b se bodejo slišale, in marsikateri se bode dal vjeti, in glej, zopet bode izvoljen tar ali pa kak klerikalec! Dragi kmetje, ta golaž, to pitje bode vam potem zopet ležalo celih šest let v podcu, to navdušenje bode vam Šumelo zopet Šest let po ušesih, in drag bo ta golaž, ;o to pitje, verjamite nam, da je bodete tisočkrat preplačali — seveda poznej na obroke! Dragi kmetje izvolite si poštenjake za volilne može, in če bo tudi treba, da daste sami denar za golaž in za pijačo na pot, ker bode to tisočkrat ceneje, ior pa golaž in pijača klerikalcev, ponujena in dana — izdajalcem kmetov! Dragi kmetje, ne volite takih volilnih mož, kateri vohajo količkaj okoli farovžov, ^ti so večinoma za vas že zanaprej zgubljeni! Prošnja. Vse tiste napredne kmete, kateri še nam mislijo poslati svojo mnenje o volitvah, prosimo, naj nam takoj pišejo. V kratkem Vam bodemo naznanili kmečke kandidate in sicer same kmete! Ker hočemo proglasiti tiste kot kandidate, za katere se bode oglasilo največ dopisov, toraj prosimo, da še nam vsi tisti, kateri se smatrajo tega ali onega za poslanca sposobnega, takoj pošlejo imena, da se ne bode godila nobenemn krivica, in da se ne bode od klerikalne strani po stari navadi trdilo, da smo sami od sebe delali kmečko voljo, kakor jo delajo dohtarji in župniki! Se njim se vidi preveč. Ubogi kmet! Kedaj vendarle bodejo prišli za tebe boljši časi? Kakor smo ti Že zadnjič naprej povedali, tako se je tudi zgodilo. Za tvoje zastopnike so se zopet odločili ravno isti možje, kateri so bili do sedaj tvoji poslanci, ti pa, to se ti naroČuje s vso silo, ti njih moraš voliti! Nič kakor dohtar in zopet dohtar bode tvoj zastopnik, tako so namreč sklenili dohtarji sami! A glej, celo klerikalcem, še njim se vidi to preveč! Urednik klerikalne mazarije v Mariboru, gosp. Korošec, je pokazal pravo klerikalno mnenje. Ker ni upal v „Domu" in pa v „Gospodarjuil izraziti svojega notranjega prepričanja, se je zatekel k klerikalnemu kranjskemu lističu k ,,Slovencu1'! Tam toži kako slabo je sedaj na Spodnjem Štajerskem , ker se je odločilo, da so malone vsi, kateri so se proglasili za deželne poslance — advokati . Glej jih Spomini na vojaško službo. (Dalje.) Natlačena postelja. Mnogo pa je tudi vojakov, ki so v svoji ljubezni tako trdni kakor Fihpos v lažeh. „Zlato ribico*4 ima skoraj vsak mladenič rajši nego rodno mater, a komur je sreča namenila ^srebrnega srčka", tisti pazi nanj bolje ko na svojo puško. K prav zvestim ženinom spadal je korporal Žeja. Sicer se je govorilo, da njegova ljubezen ni posebno vroča, ampak da je imel Urbanovo Julo le zato rad, ker je shranjevala staro, plesnjivo hranilnično knjigo, v kateri je bilo zapisano 1200 goldinarjev. Jaz ma tega nič ne zamerim, saj mi je znano, da ljubezen od prazne sklede zbeži. Razun tega ni imel z Julinim denarjem nikakih slabih namenov, marveč ravno nasprotno: kot bivši natakar in pameten ter skrben mladenič je dobro premislil in preračanil, kako no klerikalce, še njim se vidi preveč, še njim je stvar že vendar preneumna postala! Ja, ubogi k ako si se začel ti že klerikalcem samim smiliti, da že ti sami začnejo proti dohtarjem pisati in lati, potem bodeš vendarle moral enkrat spre^ potrebo, da se vse za tebe Bpreobrne! Se klerikalcem se vidi preveč, da so malone i dohtarji kandidati, še njim se vidi preveč, da bi stopali sami advokati kmeta, ne, samih odvokatov š nočejo, ker vejo, da bi potem ti delali samo za t dohtarjev! In glej kmet, ti advokati hO vendarle jatelji vsih klerikalcev, in vsak od njih je na na njihovo klerikalno glasilo, na ,,Gospodarjatl! \ toraj, da se jim, našim klerikalcem, zdi ta vs;t tarija vendarle preveč? Radi tega, ker se jim izpolnile popolnoma njihove srčne želje, radij ker ni izpolnjen njihov program. Klerikalci so ei ^ reč volitve in kandidate bili odločili tako, rekli: „Dobro, polovica zastopnikov naj bode doht polovica pa naj bode — duhovnikov! Ker si ta želja ni spolnila, in ker so se proglasili mal sami dohtarji za poslance, začeli so se bati ti „km prijatelji, da bi se za njih storilo premalo, da bi d delovali zares samo zadohtarje. Zdaj pa vendar vidi kam pes taco moli! Zakaj se neki lo teh dohtarjev klerikalci bojijo? Radi tega, ker se boje, da bi samj premalo zastopani! In kmet, — kmet je vsim kolo pri vozi, kmet naj bode kakor hoče, kmet živi kakor se mu da! Kmetje, to je velikanskega mena! Kmetje, s tem se je pokazalo, kaj se godilo, ako si zvolite za poslance ljudi, kateri j vam sedaj vsilili! Klerikalci dobro poznajo svoje prijatelje vse tarje in advokate, dobro vejo, da bodejo ti del samo za dohtarske koristi, zato pa so se jih zaveli ker se jih je preveč določilo za poslance, uo — in se jih že ti bojijo, ako že ti pred njimi trepečejt, ki si bili vendar do sedaj medsebojni prijatelji, kmet, K koliko več pa se jih je treba tebi bati, tebi, kater« bili vsi dohtarji že vedno in Yedno nasproti, dolitarj so zadi ki so i depolne & be k j svo :alci s tebe n mislih! id i in like, 1 ivojirn S« ftj boi K nil; (. v [ohtarj ttkor S* ;alna p im» g »P* pkar .or ure rstn< Ki š ml od tak< avdo sam ve ric i Sitarji BWni srni j I sa Dr : ^ ipnik< (olji ra lahko bi s svojim denarjem in v. nevestino j \^\K vzel kakšno boljšo krčmo v najem (štant) in J L^ } bi na ta način zamogla postati srečna in bogafl ir če vam še povem, da je bila Jula rudečelicm yim . zrelo jabolko, živahna ko jagnje in vesela ko01 E)rU0 lahko umete, zakaj ni Žeja na ničesar drugeg mislil kakor na svojo nevesto. Vsak večer je mimo hiše, v kateri je služila za kuharico, in je dobila par uric prostega časa, bil je naš j najsrečnejši človek na svetu. Zalibog, da se | zgodilo le redkokedaj. Neke sobote dobi od nje piemo, v katere^ piše, da sme drugi dan izostati do polnoči i jo naj popelje na ples. — Takoj se pusti Žeja pisati k raportu. Drugo jutro smo stali vsi, ki smo imeli kaj znaniti ali Česa prositi pred hauptmanom. Bil j lo slabe volje. Poznalo se mu je, da mu je dala gova gospa za zajutrek namesto dobre kave] . ure Bn ste r. ike v o di ', še je." Da m j tolei čai Po ivori tudi — 3 — a* zadnji krajiar iztrgali iz tvojih žuljevih rok, dolitarjl ti so si nakopičili stotisoče goldinarjev tVQJBQS tru-jfepelnega dela v svojih posojilnicah! Še njim, klerikalcem se vidi preveč, a ne radi ; met, ne, temveč radi tega, ker so se začeli bati jjx avoje koristi! Zdaj tudi vidiš, kaj bi radi klerikalci s teboj počenjali, zdaj vidiš, kaj je njim za ebe mar in čegave koristi imajo tvoji duhovniki v jMih! Sami sebe imajo v mislih, svoje zastopnike bi Ji imeli v zbora in sicer ako mogoče same duhov-», ki bi delovali samo za duhovski stan — še niti Djira prijateljem, dohtarjem več ne zaupajo! I Še njim, klerikalcem se vidi preveč, a dragi kmet Jj bodejo storili ? Ker vidijo, da ne morejo spraviti samih duhovnov v zbor, bodejo prav po klerikalno , podpirali jtarje. ker se dohtarjev vendar le toliko ne bojijo, — kmetov. Samo enega kmeta so naznanili klerikalci, kleri-„Domovina" mu da v štev. 78. z dne 7. okto-e: „pravi pravcati kmetiški gospodar Roškar." »pravcati*1 pa že najbrž bode ta kmečki gospodar tar — ki je hud klerikalec, še hujši morda ka-[nrednik ,,Našega Doma" sam, kateri nam je. tako Btno pokazal, da se klerikalci sami boje dohtarjev. Kmetje, povedali vam bodemo eno pripovest. mladi veverici ste našli enkrat en oreh in vsa-fod njiju ga je hotela imeti, češ, da je njen. Ko [tako prepirate, pride star veverjak. Takoj jima je razsodil. Oreh je odprl, dal vsaki eno ljupino, pa je vzel jedro in ž njim odišel; mladi rici >e potem niso več prepirali. Duhovniki in irji so v prepiru, ali bode več dohtarjev šlo v ■hi zbor, ali več duhovnikov. Kmet, bodi pameten, Ji jim jedro, katero je tvoje in idi v deželni ■am, to je, voli si za svoje poslance —kmete! [Dragi nam! Dobili smo od vas dovolj dopisov, ih nam naznanjajte vaše želje glede vaših za-ov. Ker pa se hočemo popolnoma po vaši iavnati, prosimo vas, da še nam vsi tisti, ka- kosmatib besed, ki mu, kakor je. kazal njegov niso ravno teknile. | Korporal Žeja je prišel hitro na vrsto. Z ve- kušom je zaprosil: „Gospod stotnik, prosim io za dovoljenje, da smem danes večer do izostati!" Bučar ga debelo pogleda in zagrmi: „ Seveda, pri vojakih, da hodite na plese! Jutri imamo vaje, zato bi se že danes radi zdelali, da bi ^doma bolani ležali. Nikomur ne dovolim izo- fe le po vajah bode spet nekaj časa za lum- Bi ste Žejo sedaj videli! Najprej je postal bled jtpa zopet rudeč, a njegov nos se mu je skoraj fena nategnil. Jezno se je vrgel na posteljo in ■haa nekaj premišljeval. kosilu pride k meni ter me prav prijazno „Ti si mi bil zmiraj dober prijatelj, bodi mi danes.a teri Še imajo kako željo, to takoj naznanijo, ker vam hočemo v kratkem povedati imena tistih kmetov za katere se je dosedaj odločilo največ od vas, in kateri so to zaupanje tudi zaslužili, ker kmet je gotovo že spoznal, kje je luč in kje jo tema, kdo je njegov prijatelj in kdo sovražnik. Kmetje! volite kmeta, ne dajte se od vseh prili-zljencev še na dalje za nos voditi, volite po svojem prepričanju, pokažite da imate kmečki ponos, ker resnično vam povemo, kakor si bodete postlali, tako bodete tudi ležali. Dragi kmetje! Kmetje pozor, odprite oči, berite v zadnjem „Slov. Gospodarju" imena vaših prihodnjih zastopnikov v deželnem zboru. Za božjo voljo, sami doh-tarji, profesorji, velikaši, edini kmet Rošker. Dolgoletnega znanega dohtarja Josip Serneca v Celju so spustili, ker so itak dobro vedli, da ž njim ne predro. Poglejte si tega marljivega kmetskega zastopnika, on se je za kmete tako žrtvoval, da si je okoli 500.000 gld. premoženja iz ubogih kmečkih moš-ničnikov nakopičil. Za te zasluge in trud mu je izrekel zbor celjskih zaupnih mož prisrčno zahvalo! Kaj pa neki rečejo oglodani kmetje, je vprašanje! Kmetje, poglejte si te gospode nekaj bližje s premislekom, kakšno srce imajo do vas. Sami gospodje dohtarji so od nekdaj kovali postave, po katerih se je mnogim koža čez ušesa vlekla. Pri tem so jih drugi gospodje podpirali. Kako ti gospodje za kmetske koristi skrbijo, je najsvetlejši dokaz zadnji pretekli državni zbor. Ob enem tednu se je v državnem zboru dovolilo za zboljšanje že itak visoke uradniške plače 16 miljonov gold., za regulacijo kongrue, to je plačilo duhovnikov, 9 miljonov, za zvišanje plačila častnikom 8 miljonov goldinarjev in za vse avstrijske kmete skupaj, za znižanje štibre je država sama odločila komaj — čujte, resnica je, 2 mi-ljona gold. Pri teh besedah sem takoj vedel, česa želi. Imel sem namreč tisto noč „inšpekcijon", t. j. skrbeti sem moral za red pri kompaniji ter naznaniti vsa-cega, ki ne pride o pravem času domov. „Znam, kaj bi rad od mene", mu odvrnem fltoda ne morem ti pomagati, saj poznaš našega stotnika, ki zmiraj voha po kasarni!" nNič se ne boj", odgovori Žeja, „Bučarja danes gotovo ne bode v kasarni, ker je še le sinoči tukaj strašil" „Kaj pa poreče lajtnant Milan, ki pride ob devetih bataljon pogledat?" „ Milana se ni treba bati. On gleda le na ne-postlane postelje, meni pa bode Cepin postlal in pod odejo nadeval raznih stvarij, da bode vse izgledalo kakor da kdo v njej mirno počiva." „Ce te jaz ne zatožim, te bode pa prijela straža (vahta) pri vratih." „Tudi to se ne zgodi. Danes ima stražo naša . V ti seji bila sta Robič in Žičkar navzoča^ pa nobeden se za kmeta oglasil ni. Drug drugega so podpirali, kajti Robič je uradnik, Žičkar pa duhoven. Kmet pa bodi kjer hočeš; ob času volitve bodemo ti pa že vrgli peska v oči. Posebno se je še pa g. Robič v deželnem odboru toliko potrudil, da se mu je vinograd iz deželne blagajne, to je na kmetske stroške rigulil in popravil. To so zasluge teh gospodov in zmiraj nam jih še vsiljujejo za naše zastopnike. Nikoli ni teh ljudi k nam, samo ob času volitev romajo od kraja do kraja ter kmete zapeljujejo in puntajo. Kmetje, držimo skupaj brez ozira na [narodnost in politično mnenje. Kmet je siromak, bodisi Nemec ali Slovenec, tiste težave, tista plačila ga zadenejo, pogin preti enemu kot drugemu. Naši sovražniki pa nas slepijo in nas razdvojajo, dobro vedoč, da ako se kmetje združijo, je njih moč velikanska, največja, in bi potem kmetskim zapeljivcem in oderuhom za vselej odklen-kalo. Strah jih obletava in vse moči napenjajo, da bi nas zopet ujeli. Kmetje, na noge pri volitvah volilnih mož, moramo take može voliti, kateri se ne bodo dohtarjem in drugim gospodom vklanjali; ne volimo tudi takih, kateri so od posojilnic odvisni in in se morajo pritisku posojilnic upogniti. Ako pride dohtarska pokveka ob času volitve ter vas skuša piegovoriti, odprite mu duri, poženite ga, če mora biti s silo. Naj jih drugi stanovi volijo, mi kmetje pustimo jih v miru. Bratje, izvolimo trdne volilne može, nikar podrepnikov in petolizcev, kteri si štejo za čast, če se s*ejo „gospodu" uklanjati. Kmetje, bratje, varujte se zapeljivcev, kteri vas ob času volitev Častijo, vam lažejo, poštene može blatijo, ter vas s sladkimi govoricami omamijo. Ti so enaki kači, ktera je Evo zapeljala. Kmetje, poglejmo si dohtarje in gospode, ktere „Slov. Gospodar" nam za poslance vsiljuje. Poglejmo okoli sebe in videli bodemo, da nihče kmetu toliko ne Škoduje, kakor ravno dohtarji s pomočjo od dohtarjev narejenimi c. kr. postavami. Koliko kmečkih posestev, kompanija, in Galuf mi je že obljubil, da me bode tiho v kasarno spustil/ Kaj sem hotel, obljubiti se mu moral, da ga ne zatožim, in Žeja je vesel odšel. Ob polu desetih zvečer pride lajtnant Milan gledat, če so vsi vojaki doma. Ko sva korakala mimo korporalove postelje, sem luč nalašč tako obrnil, da se v senci ni moglo spoznati kaj je pod odejo. Odpravivši lajtnanta k drugi kompaniji oddahnil sem se globoko. Cez malo časa sem se že zibal v sanjah, premišljujoč, kako dobro se v tistem trenutku godi Žeji in kako prijetno bi bilo zadremati. Ze sem se hotel stegniti po trdem štrozokn, kar se naenkrat pri vratih prikaže stotnik. V začetku sem mislil, da je le njegov duh, toda ko me je poklical, naj mu posvetim, da bode videl če so vse njegove ovčke na svojih prostorih, začelo me je tresti, kot bi se me bila lotila mrzlica. V duhu sem že gledal temni luknji, v katerih bodeva z Žejo gulila kacih petnajst 4 — lohtai na miljone gotovo, so že dohtarji po njihovih ■ kakor stavah uničili in kolikor še jih bodejo. Cele km rodbine prišle no na beraško palico, pri temi Bde dohtarji obogateli. Za priliko vzamimo si dolgoleii ni ne kmetskega zastopnika celjskega dohtarja Se« Bokai Od starišev ni imel niti vinarja dedščine (eii p da danes ima pol milijona premoženja. Kmetje poi šajmo ga od koder ima to velikansko premože gospode ne, od Nemcev ne, to je samo znoj edino slovenskih kmetov. Poglejmo dalje dohtarja Dominkuša, (g mrtve v miru) rajni je bil ravno tisto. Ce britke wolze, stok in kletev še živečih kmefl kmetic pred božji tron, sodba bo britka! In J „Slov. Gospodar" nam je od nekdaj zmiraj] dohtarje s vso silo za poslance predlagal. VsiT enem kopitu in ubogi Roškar, kaj bi si sam njimi počel, ubogati bi jih moral, drugače jii v smeh. Zakaj pa neki „Slov. Gospodar' kmetov za poslance predlagal, saj bi se še] in tam kateri sposoben iznajdel. Znanega Franc Mlakerja, katerega so pri zadnjih di volitvah kandidirali so že do kosti izkoristil je prišel do sprevidenja, ker se pa tem ki oderuhom ne uklanja več dovolj, vrgli so ga „cajgkamro". Dragi kmetje, ne dajmo se omamiti farizejev, kateri so še hujši od tistih, ki so umorili. Pokažimo jim, da smo samostojni; zastopnika in jeroba v štibernici in pri drugih pa ga ne potrebujemo tudi pri volitvah. Zvcl bodemo v deželni zbor može iz naše sredine. Dohtaqj fesorje in fajmoštre gotovo ne bodemo volili, dolgoletna skušnja nam je pokazala, da ti poznajo le svojo korist in kmeta izsesavajo kakoi deteljo. Sramota bi bila za kmetski stan, da bi bil pod jerobstvom, mi že imamo može v srediniJ imajo več vrednosti in skušnje za poslanca ti dni trde slamnjače in gole deske ter pri ten drovala, da ni pametno imeti svojega bližnjega] več rad. Držal sem sicer svetilnico tako nerodno,! padla senca na postelje a vendar se je ustej kaprolovem ležišču ter vprašal! „Kdo spi tnl „Korporal Žeja", odvrnem plaho. „Zakaj pa se vleže ta zaspana klada kar; jem spat? Se vas dam zapreti, ker ne pazite Ves prestrašen pogledam proti kaveleti postelji), in zapazim, da lukata izpod odeje dvai Kaj mi je zdaj storiti? Vest mi je svetovala, kritosrčno naznanim celo 2adevo . Že sem h( preti trepetajoči ustnici (žnable), ko mi nek duh — ta črni menda ni bil — na ne povej, le poskusi se izrezati, ker bodeš pihal če se izdaš!" Kakor bi nič ne bilo zakličetn proti pi stelji: „He korporal Žeja, sezujte se!" — 5 — utarji in profesorji, kteri ne poznajo druzega nič, [kor sloke, kmečki stan ujedajoče paragrafe. I Kmetje iz vseh strani, podajmo si križem naše le žuljave roke, stopimo v tesno kmetsko zvezo ne dajmo se slepiti in izsesavati še delj Časa. Ifokažimo odločno, da smo mi, kateri svet preživimo [in da brez kmeta ni človeškega obstanka, Ljndje z mehkimi rokami in zidano obleko pa bodo zadovoljni, da jih preživimo in sicer v ikem stanju, pri tem ko mi trpimo kakor kamen cesti. Izvolimo si v prvi vrsti pogumne volilne že, kateri bodo po naši volji volili poslance od i, ne pa tiste mehkuže in kmetske izsesalke, tere nam že od nekdaj „Slov. Gospodar" nasvetuje. Bj vidimo, da delj časa nas tisti zastopajo, slabše nam godi. Na vpch straneh pa se kmetje pogo- ite in naznanite sposobne može „Štajercua in Pajerc" nam bode imena tistih naznanil, katere lemo v deželni zbor volili. Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal. IZa zdaj pa glejmo, da se povsodi izvolijo kot volilni žje kmetjc-korenjaki in naprednjaki, K temu Bog pomozi! Kmet. Dohtar Jurtela pri Sv. Barbari v Halozah. Tokrat vam hočem opisati shod v Halozah! ihtar Jurtela je poklical dne 5. t. m. shod volilcev Sv. Barbari v Halozah. Shod je bil jako slabo jiskan, nekaj mladih ljudi je prišlo iz radovednosti j, kmete bi lahko bil naštel vsakdor, ki zna do it šteti. Toraj dohtar je poklical ta shod, in predsednik mu je bil zopet seveda župnik in' sicer eleznani Murkovič. „Vse za vero, dom cesarja", je povdarjal Murkovič. Dobro, gospod Murkovič, zmirat kateri Ker se na moj poziv nič ne zgane, reče bučar: kako ,Ta p;i spi trdno ko polh po zimi." a ..." Jaz urno zanesem luč na mizo, rečem nazaj k n m« oetclji ter potegnem črevlja izpod odeje, kakor bi ?a pr toga sezuval. Stotnik je bil dobre volje, ker ni nobeden nje-daj wih »otrok" izostal, zato tudi ni rekel druzega, ka-t,vil p: iw da bi pustil Zcjo zapret. ako bi drugače ne bil ^aj?" Hcn vojak. Bučar odide, meni pa se je odvalil težek kamen z obn & srca. Dolgo se nisem mogel popolnoma umiriti »a red i še le, ko mi je Žeja o polnoči prinesel klobaso, (želei whko zemljo in steklenico (našo) piva, sem pozabil črevlji » prestani strah. naj G Drugo jutro je strogi gospod „hauptmana po-otel ojslravi! veselega korporala z besedami: BVi, korporal Žeja. Če greste še enkrat z obutjem spat, vas dam net dni zapreti! Bučarjeva kuharica. Nič, nič ni našega stotnika bolje razdražilo, ka- mi vam bodemo povedali, kaj pomeni „vse za vero, dom cesarja"! To pomeni, vse za cerkev, vse za „Naš Dom" v Mariboru! Gospodje klerikalci veste kaj, vera vam je peto kolo pri vozu, vam je le za klerikalno moč, za dom, za kmečki dom se vt vsi skupaj toliko brigate, kakor mi za lanski sneg, k večjemu za „Vaš Dom", podomače „Fihposu ; no, in kar se tiče cesarja, ta pa je najbolj bosa ! Klerikalec ni bil nikdar in ne bode nikdar pravi avstrijski državljan, ker mu roji čisto kaj druzega po glavi. Le poslušajte jih, komu pa se med klerikalci navadno prvič napije, cesarju ali papežn? Kdo pa sanja od cerkvene države? Da, da, za vero, dom cesarja! Ako duhovnik pridiguje, toraj izpolnuje s tem samo svojo dolžnost pa saj vemo, da je marsikateri duhovnik tak, da s svojim vedenjem in obnašanjem kmete prej od vere spravi, kakor da bi ga v veri potrdil. Pst, pst,- gospod župnik Murkovič, drugače se spravim zopet na „turen", in bodem pogledal malo, kaj se je vse že v barbarskem farovžu godilo. Za dom — kaj? za dom je tem gospodom mar ? Pa ni ne, gotovo ne! Ako bi bilo vsem črnim suknjam kaj za kmeta, potem gotovo ti gospodje ne bi hoteli imeti samih dohtarjev za kmečke poslance, gotovo ne bi hoteli spraviti samih duhovnikov kot zastopnikov v deželni in državni zbor, temveč priporočali bi za kmečke poslance same kmete. Da. za njihov dom, za njihov farovž jim je. Kaj ne, Vi Barbačani, gospod župnik Murkovič se briga bolj za vaše revne haložke koče, kakor za farovž ? ? ? No. in kako se brigajo klerikalci za cesarja ? ,,Stajerc" vam je že enkrat povedal, kako se je o klerikalcih izrazil pameten, visok mož, kateri je v sorodu z našim presvitlim, z našim preljubim cesarjem, mož, kateri občuje in govori morda vsak dan z našim cesarjem, in ta mož, nadvojvoda avstrijski, je kor če si je kateri vojak zbral njegovo kuharico za družico v življenju. Večkrat nam je zabičeval: „Pnstite moje ženske pri miru, imate drugih dovolj. Kdor bode lazil za mojo kuharico, tistega pustim zapreti da če belo gledati." No, ker gospa Bučarjeva ni marala slabih kuharic, se tudi mi vojaki nismo preveč brigali za stotnikove grožnje — na dober in sladek sad pač silijo muhe, ose in druga mrčes. Posebno, ko je Bučar dobil iz Ogrskega brhko in črnooko Pavlo Ferenc, da bi skrbela za njegove telesne potrebe, bili smo vsi mnenja, da je ta „ punca" v resnici vredna par tednov kajhe. Mnogo se nas je pipalo za njeno srce, a naposled se je udala Sušnikovemu Janezu. Janez Sušnik seveda ni imel od te ljubezni veliko dobička. Tuintam je dobil na skrivnem kak vroč pogled za južino in košček mrzle pečenke za večerjo in le vsako prvo nedeljo v mesecu, ko je imela do polnoči dopust, sta se lahko veselila svojega življenja, t. j, če je zaljubljeni Janez sploh smel tako dolgo izostati. t rekel tiste znane besede velikanskega pomena, katere se glasijo: „P r e v e č sem veren, da bi bil k I e r i kalen"! To je toraj „vse za vero, dom, cesarja." Dohtar J n r t e 1 a, katerega so kot kandidata postavili klerikalci, jo je na tem shodu zopet pošteno pihnil. Rekel je med dragim tudi: „Dolgo dobo 41 let že volimo deželne poslance. Marsikdo znabiti poreče: In vzlic temu še se naše stanje ni nič zboljšalo!" — Res se.še ni nič zboljšalo, ker vseh teh 41 let volimo naše poslance po klerikalnem navodilu, ker vseh teh 41 let so bili naši poslanci župniki in dohtarji! Potem pa je udrihal gospod dohtar Jartela po ^Štajercu". On pravi: „ Gotovo bode tudi zdaj (namreč „Stajerc") razglasil nasprotne kandidate, ter hotel volilce za nje navdušiti. Slikal bode vam posebno naš odvetniški stan, s sovražnimi barvami, ter nas imenoval nasprotnike kmečkega stanu!" Dragi kmetje, od koder pa imajo ti prijatelji kmečkega stanu vendarle toliko premoženja? Malone vsi slovenski dohtarji so bogataši in vendar še je le komaj malo let preteklo, odkar so si odprli svoje pisarne. Ali mislite, da so na pr. dohtar Srnec, dohtar Horvat, dohtar Dečko, in vsi ti dohtarji nakopičili nad sto tisoče goldinarjev premoženja od mestjanov ? Ne, dragi mi, to vse so krvavi kmečki žnlji, ker mestjani so že davno prišli tako daleč, da se ne tožnjejo, da ne kupujejo dohtarjem lepih sukenj, njim ne nosijo denarja za njihove posojilnice. In gospodje dohtarji, kateri so si vse te vaše žnlje tako lahko sami prislužili in za se nakopičili, ravno ti imajo pogum, imajo to nesramnost, da hujskajo kmeta in vsakega poštenega človeka, proti mestnemu prebivalstvu, proti vsem mestnim stano\om, seve najbolj proti trgovcu, ker mislijo, da vas bodejo njemn najhitreje in najložje izneverili in njega tako uničili. „Štajerc" pa skoraj v vsaki številki piše proti O svcčnici je prosil za dovoljenje „do polnoči*. Po dolgotrajnem grmenju mu je stotnik vendar izpolnil željo, azapovedalmu je, da ne sme „prenoro" plesati in zamazanih glav plesalk pritiskati na svoja prša, da si ne onesnaži nove bluze (suknje). Zvečer je bil tovariš Janez v svojem elementu: plesal, vriskal, pel in smejal se je, kakor da bi bil celi svet njegov. Zakaj bi se tudi ne veselil? Imel je lepo Pavlo, katere bi tedaj ne bil dal za vse gradove sveta. In Pavla? Kako milo se je posme-hovala do ušes zaljubljenemu Sušnikn, kako je s svojimi žarcčimi očmi vžigala njegovo srce, kako urno se je vrtela s plesalci po sobi ter s svojim lepodonečim glasom opozarjala vse goste na sebe! Malo pred polnočjo sta se odpravila domov. Kakor bršljan hrasta, enako se je oklenila vitka Ogerka korenjaškega vojaka. On pa jo je prijel z desno roko okoli pasa, z levico pritiskal mično njeno glavico na široka svoja prša ter ji burno govoril o svoji ljubezni in o lepi prihodnosti, ki jo čaka. Ana tem gospodom dohtarjem, ali toraj ni vaš pnjJ Da, kateri tega ne sprevidi in noče sprevideti.B — prosim brez zamere — ta je slep in gluh, ufl je neumen! Jurtela trdi nadalje da je ^Štajerc" ^lasilojB testantov, in da hoče spraviti kmeta ob vero. (H Jurtela, to je grozna laž, ker je „Štajerca holjfl toličan, kakor vsi drugi še tako sveti listi. Ptijl mu mestnemu uradu se predbaciva, daje podaril J protestantski občini 100 kron. Da, saj je, ali« komu? Podaril je tukajšnjim prebivalcem, ki so™ vere 100 kron in to za pokopališče (britof). Kak« to? Radi tega, ker ti protestanti tudi v Ptuj™ nujejo, ker tudi plačuje mestne davke! A kmetje« pa Še neko drugo dogodbico! Ptujski katoliški I hovnik visokega stanu je zbiral za nove orgije! glej, prišel je med drugimi tudi k nekemn pij stantu in ga prosil podpore. Ta protestant je m globoko v žep za orgle, katere bode rabila nji tuja cirkev, tuja vera, podaril je prav obilno in J — tega darila ni nigdar oponašal! Neka ptujska 1 bina je podarila samo za eno okno tukajšne ciii sama 2000 kron, drago je plačal ravno isti mJ urad in je za to izdal tadi 2000 kron, zakaj pal tela teh ni omenil? Ptujska hranilnica (šparkasaj tudi eno okno, in sicer tretjo, platila — tudi za on je več stotin podarila, no, pa vprašam gosp. Jurij ki je prvi pri tukajŠni popolnoma slovenski pool niči, koliko pa je dala posojilnica za cerkve ptnjso okraja, posojilnica katera tudi v Ptuju uradnje?« Še ptujska godba (muzika) je bila Jurteln poti. Rekel je : ,rNa ptujsko godbeno šolo, katere ti stvo ima v rokah „Musikverein", pridejo učitelju — Nemčije!" Zopet jako čudno! Ako bi bil pposot kateri od Slovencev za to službo, bi jo ravno ul dobil, kakor so jo dosedaj dobivali tudi — ČehiJ pa gotovo niso Nemci! Jurtela oponaša, da so dobili mestjani ZOOM od brezobrestnega denarja in pravi, da je brezobrd je popolnoma utihnila, prevzeta od rajske blaženj Bleda lica so ji zagorela, da je potegnila ruto j glave. Pred kasarno sta si še enkrat obljubila m zvestobo in določila, da mora biti gostija že v jed Prihodnjo jntro ukaže stotnik Sušniku, najj pokaže svojo novo bluzo. Vsled tega nismo prifcj vali nič dobrega, ampak slutili smo hudo plohoJ se bode vsula nad ubogega tovariša. Janez prinese od pota (Švica) še malo vlaj suknjo ter jo plaho razgrne pred strogim glavan Samo jeden pogled in iz oblačnega obraza $ nikovega začelo je bliskati in grmeti: „Tako, it Hm, saj sem vedel, da bode ta divjak skakal derviš (turški menih!) Pa še z maščobo je blazoj nemaril! Katera babura pa je brisala svojo z m za uši namazano glavo po suknji?" Sušnik je v zadregi začel nekaj jecljati in si govarjati, da je bluza padla na namazane ČrevW Lažnjivi izgovor je stotnika še bolje podfc Sovražil je itak vse dišave, ker se je njegova g( .._ 7 — (posojila državni poslanec Ploj priskrbel. Ni pa jih |ni — gospod Jurtela! Ploj bi jih naj bil priskrbel? [Laž, kakoršne še svet ni doaedaj doživel! Pač pa znam |n enega mestjana, kateri se je mnogo in mnogo trudil, in to je ravno nemški deželni poslanec v Ptuju mestni župan, toliko obrekovani gospod Ornig. Razdelilo rc je samo sadnjo leto 400 tisoč kron. Od teh je dobilo mesto 20 tisoč, a 380 tisoč pa kmetje! Ne omenim kar se je vse storilo za regulacijo [Pesnice in v drugih važnih silah kmečkega stanu. (Gospod Jurtela, vi ste toliko govorili od Ptujčanov, ali morda vi in v drugih važnih silah kmečkega stana. [Gospod .Jurtela vi ste toliko govorili od Ptujčanov, jrii morda vi in vai drugi dohtarji daste kak zaslužek slovenskemu kmetu? Ali morda vi daste posebno flaložanom kak krajcar za delo? Ali morda dohtarji jkupujejo od kmeta pridelke? ali mu ti plačujejo naj-Ijše živino in vino. „Sejem je bil slab4', se vedno glasi fcker ni bilo nemških kupcev"! Kdo pa je pomagal, da omenim med drugim tudi to le. kdo je pomagal jko so bili veliki požari v Spuhlji v Stojncih i. t. d. |Dohtar Jurtela nič! Pač pa so pomagali toli zmerjam Ptujčani. Veliki vozovi polni živeža in obleke po se odpeljali v te kraje. Pomagali so v tej grozni sili ljudje, kateri niso bili iste narodnosti, jtoraj Nemci Slovencem, ker spoštujejo poštenega Slovenca, in ker imajo srce za jkmečkega človeka, katerega je zadela nesreča. In tako je govoril poslanec gospod dohtar Jurtela, kateri ni ^ičesar storil za kmečki blagor, ne kot Človek, ker Ije odvetnik, pa tudi ne kot poslanec, katero poganstvo mu je kmečko ljudstvo zaupalo! Ali ni res gospod Jurtela? Povejte kaj ste si [mislili. in kako vam je bilo pri srcu, ko ste kmete, [katere bi bili morali vi zastopati in katere ste zapustili, tako očitno za nos vodili pri Sv. Barbari v [Halozah dne 5. tega meseca? In tega poslanca hočete kmetje zopet imeti? Tega jvam ne verjamem! Dohtar Jurtela ni za vas poslanec in ne bode, zvolite si na mesto njega — in to bode 9BBS9 preveč maziljala z raznim dišečim oljem. „Kaj, še lagati se predrzneš, nesramni gad?" nadaljuje Bučar svojo pridigo, „mar smrdi vazelin (maščoba za obutje) tako grdo kot nesnaga na tvoji bluzi? Čakajte, vam jbodem vas predolgi jezik že malo skrajšal!* Nato se obrne proti meni, rekoč: „Kmetič, povohajte to nesnago in povejte, po čem smrdi!" Hitro povoham prav prijetno dišečo bluzo in odgovorim: „Gospod stotnik, naznanjam pokorno, da diši po vrtnicah (gartrožah)!" Bučar se malo zamisli tin reče: „Aha, tako! Pripeljite mojo kuharico sem!0 Crez malo trenutkov je stala preplašena Pavla proti nami. Stotnik mi ukaže povohati njene svetlobne lase. Rad bi jima bil pomagal, da sem vedel, da ima stotnik nahod, bil bi za gotovo rekel, da diši kuharica po vijolicah, tako sem pa bil primoran |resnico govoriti. Potem pokaže hanptman na Sušnika j in vpraša Pavlo: n Poznate tega moža?*1 Tih „ja" je bil odgovor. stokrat boljše — kakega kmeta, ta ne bode gotovo ljudskih zaslug pred vami zmerjal, temveč, ta Vas bode raji povpraševal, česar Vam je najbolj potrebno! Razne stvari. Dohtar Rozina In ljutomerski kmetje. Dohtar Rozina je naznanil političnemu društvu v Mariboru, da noče biti več za poslanca, posebno še pa ne za ljutomerski in ormožki okraj. Ta gospod je pač sprevidel, kako priljubljen je pri teh kmetih, pri katerih je še iz preš-njih let v najboljšem spominu. Kaj nam — Župnik piše. Od starega vpokojenega župnika iz Kranjskega smo dobili sledeče pismo: „Naj sprejme uredništvo „Štajercau v Ptuji. Gotovo se čudite, da Vam pošljem jaz kot župnik dopis, sicer že nisem več zmožen, da bi opravljal svojo službo, zato sem šel že pred par leti v pokoj. Koliko mi moj penzjon dopušča, si naročujem knjige in Časnike, da si kratim čas. Dobivam tudi, seveda skrivaje, vaš list, in se tega ne sramujem, ker vem, da ga ravno tako dobavljajo moji stanovski bratje duhovniki lepe naše krajnske dežele. Sicer se ne strinjam s vsemi Vašimi nazori, pa vendar se zanimam ravno sedaj za Vas prav intensivno, ko so se pričele tudi na Štajerskem velike volilne borbe! Ker imam na Štajerskem tudi nekaj sorodnikov, me stvar še bolj zanima. Jaz sam vem. da so voditelji spodnještajerskih kmetov skoraj sami advokati in da se zavoljo tega kmetom slabo godi. Ali Bogu bodi potoženo, da podpirajo tudi štajerski duhovniki te doktorje. Vedite jaz sem star mož in že več let opazujem naše volitve na Kranjskem, katere so mi posebno v zadnjem času studijo. Naši duhovniki, najbolj mladi, so postali preveč posvetni. Taki mi nismo nigdar bili. Vem od koder to shaja, ker se pri nas večinoma na to pritiska od zgoraj, toda pri Vas na Štajerskem je najbrž ravno narobe, pri Vas se pritiska od spodaj navzgor. Zato se Vam ni čuditi, da je i mene kot starega duhovnika navdušila napredna misel, „Kje pa ste dobili smradljivo olje, s katerim ste onesnažili to-le bluzo?" Dolgo smo čakali na odgovor, toda končno se je izdala in povedala, da je vzela rožnato olje gospej Bučarjevi. Sodba je bila kratka: SuŠnik je prejel 30 dni domačega zapora, Pavla pa je bila takoj iz službe odpuščena. Vsem vojakom se je smilil ubogi parček. Pa čas zaceli najhujše rane, in tako se je zgodilo, da je Janez, ko je prišel čez mesec dni zopet iz kasarne, srečal svojo nevesto na sprehodu z mladim kovaškim mojstrom Kolaričem. Da, da, ženske so pač premnogokrat takšne, kakor poje o njih nek slaven pesnik: »Tako, ko lune na nebu obraz, Spreminja se ženski srce vsak čas, Ljubezen ji je igrača; In ako en mesec za tebe gori, Ostane že zvesta dva al' tri dni, Potem se za drugim obrača!'1 8 posebno ker vidim, da pri nas zlorabijo našo presveto vero duhovniki sami, ker jo rabijo kot glavni faktor pri volilnem boju. Volitve, bodisi občinske, bodisi deželne ali državne nimajo z vero prav nič opraviti. Pri nas se je celo sveto Rešnje Telo razpostavljalo in se je pred njim molilo, da bi volitve za klerikalce dobro izpadle. Zgodilo pa se je dostikrat, da je tisti kandidat, za katerega se je presveto Rešnjo Telo zlorabilo, vendar le propadel in tako so zasleplenci osramotili Jezasa Kristusa samega. Zato sem tudi jaz proti klerikalizmu. Sicer pa imajo v našem deželnem zborn že več, kakor deset let naprednjaki veČino, toraj imajo naš deželni zbor v svojih rokah, toda — niti ene postave niso naredili proti veri, proti Cerkvi, ker deželni zbor nima z vero popolnoma nič opraviti. To Vam pišem kot star župnik, porabite te vrste, ako mislite, da je potrebno. Z odličnim apoštovaojem Vaš Amicus veritatis. (Opomba uredništva: nVelečastiti gospod! Prav iz srca se Vam zahvalujemo za Vaš dopis, kateri je za nas Štajerce neprecenljive vrednosti! Tudi pri nas kričijo naši duhovniki, posebno mladi povsod: „ Volite naše kandidate, ker je vera v nevarnosti!" Da bi vendar hoteli naši kmetje sprevideti, da nima tudi na Štajerskem nobena volitev z vero nič opraviti, da bi vendar le pri volitvah, za deželni zbor, katere se bodejo kmalu pri nas vršile uvaževali, da je duhovnikom vera samo najbolj tedaj v nevarnosti, ko je Ireba odločiti kdo bode poslanec. Sicer pa naj sodijo o Vašem dopisu, naši štajerski kmetje sami! Še enkrat srčna hvala! Z Bogom!) Sodnijski sluga in „Štajerc." (Iz Zaverča.) Ljubi 0Štajerc," tudi od mene sprejmi sledeči dopis. Prišel je k meni sodnijski sluga po imenu Petrovič, kateri nosi sodnijske pisma po našem okraju. Ta Petrovič se obnaša navadno, kakor da bi bil več nego je okrajni sodnik. Sicer ima sam neki na polju malo posestvo, on reče da je „grunta, a vendar ta ljubi Petrovič ni pravi kmet. Njegovo mišljenje je popolnoma klerikalno. Zadnjič je prišel k meni in je pri meni „ Štajerca" zagledal. Na to je bil tako besen, kakor lev. „Kaj to citate?" je aakričal, potem je prijel mojega ^Štajerca" in mi ga je raztrgal. To vam pišem da bodete vedeli kaki sodnijski slugi so na svetu. Spoštovanjem: Tukaj sledi ime. (Opomba uredništva: Dragi gospodar, dobro tako, bodemo videli, kaj poreče k temu okrajni g. sodnik!) Iz Amerike. Ljubi „Štajerc*! Mi Slovenci v Ameriki, kaj radi beremo „ Štajerca", katerega vsakokrat z veseljem pričakujemo, ker vsaki pameten Človek mora spoznati, da se boriš neustrašeno proti tvojim sovražnikom, ki te hočejo s vso silo zatreti. Le tako naprej, le po njih, po teh klerikalnih hinavcih. Ker vidijo, da hočeš pokazati ljudstvu luč, in ker hočeš pregnati klerikalno temo, radi tega te tako sovražijo. V tvoji 18. številki tega leta smo čitali, da je sam nežni ženski začel pošiljati dopise nFihpesu". Tudi so nas osrečile nekatere zarujavele „Fihposove" device, ki so se k nam preselile, ker so zvedele, da se tukaj nahaja brezštevilno izvrstnih mladei Kadar prijadrajo sem morajo najprvič navadno; po prihoda skrbeti za — botro! Nam naprednji se tukaj dobro godi, delati pa mora človek pc A verjami nam, da se tukaj gotovo dvakrat dela, kakor v Evropi. Ljubi „Štajerc" želimo ti vspeh, ker vemo, da si korenjak, ki se ne boš usti še tolike množice tvojih sovražnikov, kateri te ganjajo celo iz svetih svetišč. Ako se bodeš še ?j tako neustrašeno boril za pravico, tedaj se bode na Štajerskem kmetskemu ljudstvu začele odpij oči, — in rešeno bode starih klerikalnih verig. koncu pozdravljamo vse tvoje naročnike in njim šiljamo bratske pozdrave iz daljne Amerike. Več naprednih kmetofl Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. — „Slov. podar" v štv. 41, dne 9. oktobra tega leta pri« je v velikanskem veselju članek znanega črešnjev* župnika J. Sušnika. Danes prinesemo vsebino sti neobširno, kajti stvar stopila bode še le zdaj v pi zanimivo tir. Tukajšnji kmet Štefan Šprager koje župnik najhujše sovraži, akoravno je Sprager žnpnifl velikanske dobrote storil, je res župnika tožil vtesnenja osebne svobode, in radi hudodelstva t< telesne poškodbe, storjene na lastni stari materi. žavno pravništvn je preiskavo ustavilo, pa ne župnikove nedolžnosti, temveč zaradi pomanjki dokazov, ker je mati umrla, ter manjka glavne Župnik Sušnik,- namesto da bi miroval, tožil je gerja zaradi obrekovanja. Državno pravdništvo tožbo odstopilo okrajnemu sodišču, in res je Sprager, kateri se je bil sam prav mlačno branil radi razžaljenja časti na 7 dni zapora obsojen. Š[ ger je uložil priziv. S tem stopi stvar v novo mivo tir, kajti reč pride znova pred okrožno sodi eventualno, generalno proknraturo. Dokazov d< Kdor se zadnji smeje, se najboljše smeje, in bodemo konec te zanimivosti. V prevelikanskemj prehitrem veselju piše župnik Sušnik v članku „! venskega Gospodarja" v zadnji točki med di Prihodnost bode prinesla jako zanimive reči, da svet strme! kakova junaka sta Štefan bprager in jatelj njegov Ludovik Kresnik. Dobro; mi pa že povemo kak junak je župnik Sušnik. Pred 5 lef je nastavljen Kranjec Sušnik zoper voljo knezoškt stva tukaj kot župnik. Do tiste dobe bil je na Čl njevci med občani in farani mir, kakoršnega ni m Sodnija in žandarmerija sta dokazala da celih 7 ni bilo nikakoršne tožbe iz te občine. Z častito hovščino so ljudje v najlepši zastopnosti živeli. KomijMzgub je Sušnik prišel, se je stvar mahoma predrugačiktniškL Kmet Šprager Štefan, kterega bi župnik najraje uniSkj je župniku vso selitev in sicer brezplačno iz kolodvora v farovž zvozil. Vozil je tri dni težavno v Tolikem deževju. — Potem mu je vse poorati in po-j sejati pomagal, in .še sprosil semena tudi v drugi fa^Hbvai Špragerjeva žena je vse sočivje itd. župniku posodB^Beza Tudi to brez vsega plačila. V zahvalo pa je že župn^Bc zr prvo zimo Špragerjeve ušle svinje s puško naganjalj V in ker se Šprager kot obč. odbornik ni mogel povsod[ jnpnikovim krivim zahtevam uklnnjati, jel »je Špranja črez vso moč sovražiti. Tirjal je župnik tndi nemogoče reči od drugih ljudi, strahoval in celo suval najmirnejše farane iz farovža. Napadal je ljudstvo v cerkvi in prižnice sramotno, psoval farane za mutaste pse. osle, butelno itd. Počel je občinske predstojnike, načelnike, svetovalce v „S2ov. Gospodarju napadati in sramotiti. Kdor se spomni velikanske obravnave pri okrožni sodniji s 30 pričami [proti „Slov. Gospodarju" pri tem je žnpnik kot du-Ihoven pri sodniji trdil, da ni bil dopisatelj |ilanka. Tožaril je ljudi zaradi malenkosti. Med drugim Ifente, koji so po navadi ob veliki noči streljali, za-jradi hudodelstva, motenja verskih opravil. — Fanti ■o bili celo oproščeni. Šuntal in puntal je ljudstvo iz prižnice in spovednice, soseda zoper soseda, ženo roper moža. Spravil je najboljše prijatelje v sovražno, celo brate v velike drage pravde. Pretepal je ljudi z volovskim bičem, in naganjal, da so zbežali v [fapanski urad. Razdražil je ljudi tako, da je v ob-[fini največji nemir. Pred Sušnikom 7 let niti ni ■bilo ene pravde in niti ene priče pri sodniji, ob času njegovega bivanja tukaj, je povzročil črez 200 prič, jned temi celo šolska deca pri sodniji. Slabši pa še h hišna morala v farovžu. V celi občini ni toliko Krega in prepira, kakor tam. Župnik dostikrat kriči Ida ljudje postajajo in se čudijo. Dokler je mati ži-ilela, bil je vsaki dan kreg in prepir, kajti mati ni Itrpela zanimivega razmerja med sinom župnikom in mekoj Micikoj. Po drugi strani se je Micikina lastna Lati pri sosedih jokaje pritoževala, kakšna svinjarija le v farovžu godi, ter da mora Micka iz farovža wit. Miciko je namreč župnik iz Podove že seboj pri-Bjal, kjer mu je začela kot 17Ietno dekle "zimer mmat in postilat-" — Toliko za danes. G. župnik, po Vas obreknje kakor pravite v „Slov. Gospodarju"!? kšnjevski občani? ne! Vaši ljudje. — Kaj pravi ■cikin lasten brat? Se ne bodete postavili na noge, lete res tako vrl in neustrašen mož, kakor so v »lov. Gospodarju"!? bahate. Tudi mi bodemo imeli »!j pozorne oči, kakor do sedaj in Vas pokazali v Javi lnči celemu svetu, kakor strašite Vi Kresnika l.Slov. Gospodarju". Svet bode strmel. Hajd na p, junak ! Komedija so začne. Posojilnica v Marenbergu je bila pri zadnjem ■feiem zboru „Zaveze slovenskih posojilnic s sedela) v Celju iz te zaveze izključena. Ta posojilnica I namreč zvezana pri konznmnem društvu v Ma-■bergu z velikansko svoto, katera svota je že danes ^hijena. Kako brezvestno se dela pri teh duhov-Kh zavodih, se vidi prav v tem slučaju. Zaveza je Bnrec' silila, da bi se posojilnica v tem slučaju te fctve rešila, duhovniki, ki imajo posojilnico v Ibh. pa se niso udali, nego so se potrudili, kako ■ to vse prikrili in ljudi opeharili, samo da sebe ■irujejo vsakega plačila. Konec je bil, da je "Za-ml posojilnic to posojilnico izključila! Pač mora ■mati „Zaveza" kako stoji klerikalni konzum v ■cnbcrgn. I Iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah- Kmetje dragi sotrpini v lepih Slov. Goricah, trudite se, da bodo izvoljeni za volilne može povsod sami korenjaki, kteri bodo volili v deželni zbor kmete od pluga, ne pa dohtarje, profesorje in druge kmetske pijavke. Ne poslušajmo tistih temnih zapeljivcev ki zborju-jejo tu in tam po slov. goricah in zapeljujejo kmete v staro bedo, v tisti čas, ko se je pretepal veiikašev pes in kmet z enim in istim korobaČem, tudi ne tiste kteri sledijo in se hlinijo tistemu temnemu kardelu. Mi kmetje ne potrebujemo niti dohtarja niti profesorja, sami se bodemo zastopali. „Stajerc" nam bode naznanil, gotovo neustrašljive, prav sposobne kandidate. Kmetje Mariborskega in slov. Bistriškega okraja, sledite našemu geslu: kmet s kmetom, v združenju je moč, nasprotniki itak trepečejo. Slava zavednim kmetom! Od svetega Urbana. „Pred par dnevi je vmrl tukaj 25 let star fant, ki je bil jako pobožen. V jutro ob strti uri mu je postalo slabo in on je prosil naj bi mu šli po enega naših duhovnikov, ker je imel presrčno željo še enkrat sprejeti presveti zakrament in se tako striniti z Jezusom. Dotični duhovnik pa je nad tistim, ki je šel po njega zakričal:" Pridi po meši, zdaj nimam časa iti na spoved!" Duhovnik je šel meŠevat, in še le po meši je nesel sveto popotnico bolniku. Ta ga je zastonj čakal, zastonj je povpraševal, ali pride Odrešenik sveta k njemu, zastonj je nestrpno pogledoval proti vratam in potem je — umrl, ne da bi se mu bila spolnila zadnja želja na tem svetu, da bi bil povžii svojega Odrešenika. Ljubi „Štajerc" kaj porečeš ti k temn? — (Opomba uredništva: Naše mnenje je, da bi bili zdravi farmani lažje čakali na meso, kakor umirajoči bolnik na sveto popotnico. Duhovnik, kateri tako ravna, ni vreden sam, da bi bil na svojo smrtno uro spreviden s svetimi zakramenti! Kdo odpravlja vero?) „Prava učiteljica." »Gospodar* je prinesel na naš zadnji članek, pod tem naslovom v katerem smo trdili, da je hotela pregovoriti neka učiteljica na ptujski slovenski šoli neko slovensko kmetico, da ta ne sme dati svoje hčerke v nemško šolo, sledečo izjavo: »Podpisane učiteljice štirirazredne dekliške šole v Ptujski okolici izjavljamo odločno, da je vsa vest, v kolikor se tiče nas štirih, od konca do kraja izmišljena, ter proglašamo dopisuna navedene vesti za nesramnega lažnjivca in zlobnega obrekovalca, dokler ne pride z imenom dotične učiteljice in tiste matere na dan. — V Ptujski okolici, dne 7. oktobra 1902. — Adela Machnitsch, Marija Terstenjak, Marija Luk-nar, Valentina Kaukler." Tako toraj, Iažnjivec je naš dopisnik? Pa ni, in ne bode! Dotične matere ne povemo, ker smo prepričani, da bi jo Vi do skrajnosti radi tega preganjali. Učiteljica, katera pa je tako ravnala, in katera zahteva, da se javno njeno ime imenuje, se piše — Adela Maehnitsch. Gospica se je prva pri gorni izjavi podpisala, in pokazala, da je sicer grozno pogumna, a pa da se zna tudi prav pošteno osmešit. - L jibeliče na Koroškem. Dne 12. tega meseca se je vršil pri nas shod volilnih mož. Navzočih je bila — 10 — ogromna množica. Proglasil se je kandidatom za volilni okraj Železna Kaplja in Bleiberg (Bleiburg) kot kmečki poslanec g. Janez Edlman, posestnik in trgovec Ako bi prodrl ta gospod in bi bil izvoljen, bi bilo to jako dobro za te okraje. Požar. Koncem zadnjega meseca je pogorel posestnik Martin Berlak v Stojncih. Zanetili so najbrž njegovi otroci, igraje se z nžigalicami. Pazite na ši-bice! Stepli SO se v gostilni g. Lešnika v stari vesi. Krčmar je moral razgrajajoče fan taline iz krčme nagnati. Tem je skipela jeza in začeli so metati kamenje skoz okna v krčmo in so napravili na njo naskok. A gostje in krčmar so branili hram in so bili prisiljeni celo streljati. Dva fanta. Čelofiga in Ribič sta bila od teh strelov neznatno ranjena. Z revolverjem v roki se je moral braniti v prejšnjem tednu Jakob Petek, viničarski sin iz Zakošaka. Fantje so ga hoteli natepsti a Petek jim je odbežal. Leteli so za njim, ta pa je obstal in je potegnil iz žepa revolver ter trikrat strelil iz njega proti preganjalcem. Posestnikov sin Franc Zelenko ravno tam doma je bil ranjen. Tatvine. Pri sodniji v Ptuja so zaprli dne 30. p. m. Janeza KauČoviča iz Majberga, ker je ukradel Jerneju Rop, ki se ga je bil v krčmi tako naleze], da je na poti zaspal, 50 kron. Kaučovič je porabil denar, in si je kupil za njega krtače in druge malenkosti za vojaško službo, katera bi se bila morala dne 4. oktobra pričeti. Smrt na Železnici. Dne 6. tega meseca zvečer je hotel knrjač Janez Valentin doma iz Ormoža na Pragarskem pri poštnen večernem vlaku med dvema vozoma nekaj popraviti, a zamudil se je predolgo in vozovje so ga dobili med se in so mu prsi popolnoma zmečkali, tako, da je na mestu umrl. Deček se je Obesil. V zadnjem tednu se je obesil komaj 11 let star posestnikov sin po imenu Janez Segala. Vzrok nesrečnega dejanja ni znan. Stariši so izpovedali, da je bil otrok vedno priden, in da jim ni znano, zakaj si je končal deček svoje mlado življenje. Morilci kaplana v Makolah so bili dne 1-2. tega meseca sojeni v Maribora. Franc Lepej, Matija rikabiš, Štefan Sarnastur in Janez Kosirnik so dobili po eno in dve leti ječe. Kateri od teh je zagnal kapJanu kamen v glavo, se ni moglo dognati. Pouočni pretepači in postopači so dobili svojo zasluženo kazen. Kakor se nam piše, bili so to ponočnjaki po navadi. Iz ljutomerske okolice. Neki pisač hodi po tu-kajšni okolici in zavaruje ljudi proti ognju. Vsi posestniki, kateri že imate zavarovana poslopja pri kaki zavarovalnici pazite, da Vas ne dobi na lima-nice, ker ako ste že zavarovani in še pri njem zavarujete svoja poslopja, ne dobite, ako bi pogoreli nobene odškodnine in sicer radi tega ne, ker ste na dveh krajih zavarovani. Poročilo ptujskega sejma. Na sejem dne 15 t. meseca se je prignalo 3D konjev, 646 komadov goveje živine in 430 svinj. Cene so bilo jako visoke, ker je bilo prišlo mnogo kupcev posebno z goii Štajerja. Prihodnji živinski in svinjski sejem sej vršil dne 5. novembra. Svinjski sejmi bodejo dw in 29. oktobra. Stekel pes je vgriznil otroka. Na Ilajdin vgriznil pred par dnevi stekel pes otroka. Ofc so poslali že na Dunaj, da ga bodejo zvracilij dovedni smo, ali bode radi tega pojava steki eni občini moral trpeti zopet celi okraj. Zunanje novice. Pes Z dinamitom. Neki George Nehon si Siding v Pensilvaniji imel je hudega psa. katea mu je bilo zapovedano ubiti. Zvabil je psa vi kjer mu je privezal na vrat dva kosa dinamitaJ katera je pritrdil dolgo vžigalno vrvico in al Tekel je potem hitro proč, in o groza, psa jej pozabil privezati, in pes je tekel za njim. Tek« kolikor hitro mogoče proti domu. ali tndi pes ni sledil z enako hitrostjo. Dospevši do hiše plana hitro v sobo in vrata za seboj zaloputnil. Pesi lekcl se je med tem pod hišo čez neko luknjo, i tem jo pa Nehon z družino zbežal skozi drngal na piano. V nekoliko sekundah po tem slišati bilo grozen pok, in pes in hiša bila sta v kosej nesena. Nehon je na prostem Boga hvalil, dati o pravem času iz hiše ušel. Trikrat Obešen. V nekdanji trdnjavi \Viddi4 bil pred par dnevi obešen kmet Teko KaroenoTJ so ga pripeljali iz ječe pred vešala, je Kamenoij grabil za nož, ki ga je imel v žepu in se vrjflj paznike in je štiri ranil. Ko so ga ukrotili, soj pripeljali pod vislice in ga hoteli obesiti — a kij pec se je utrgal in delikvent je padel na tla. Ej ga drugič obesili in po predpisani uri odvezali zdravniki konštatirali, da še živi. in morali d tretjič obesiti — in zdaj je šele v resnici umrl. Petleten fantič je ustrelil na svojo matef vasi Malo Poričje pri Nahodu na Češkem se jftl f> leten deček mesarja Seidla z nabasanim samokrd ki si ga je kupil njegov starejši brat. Nakrati sprožil samokres in dečkova mati, v nogo težka njena, se je zgrudila na tla. 14 deklic je zgorelo. V Talcšču v Besarabj bruhnil v dekliški šoli ogenj ter se je s tako bitnf razširil, da je 14 šolarčk ostalo v plamenih. Raj na zemlji je vsled soglasnih vestij vsehj tovalcev po Aziji na otoku Koh-Changu, ki je rj tajskem morju ter je pod sijamsko oblastjo, n) valci hodijo tam brez obleke, kajti pri ugodno m vremenu, ki vlada ondi, je obleka brezpotrehna.| obrežju je možno rabiti velike množine ostril gozdu je vse polno ptičev in živalij, raz clival visi najokusnejše sadje. Ljudstvo je rajski lopo,! mu ni treba niti z mazincem ganiti in tudi M ne dela ničesar ter se bavi samo z jedjo, s n plesom in z igro. Edina nadlega tega rajskega J je množina os, komarjev in enakega mrčesa, kil leguje prebivalce raja. — 11 — Ženo otroke in samega sebe umoril. Na Dunaju (je umoril Janez Forchtgott, krČmar in-hišni posestnik svojo ženo in tri svoje otroke, potem še samega sebe. (Nesrečnež je bil tako zabredel v dolgove, da se je |*bal za obstanek svojcev. Zvečer še se je prijazno [pogovarjal s svojimi gosti, s svojo ženo in z otroki. j Potem je šel v kavarno in je prišel pozno po noči (domov. Žena in otroci so že spali. Forschgott je vzel j dva revolverja in je pri svojem nesrečnem delu naj' | brž jako hitro ravnal, ker ženo in otroke so našli (tako ležeče v postelji, kakor so se bili zvečer vlegli, [Nesrečnega morilca so našli v jntru ležečega tik Uvoje žene in je imel v glavi tri rane prizadete od [krogel. V rokah je šo vedno držal revolverja. Živa pokopana. V Dolcedu pri Porto- Mauricio [je našlo orožništvo 301etno žensko, Rožo Orego, za-jprto v hlevu, docela nago in poživinjeno, po vsem (telesu polno oteklin in bul. Nesrečnico so imeli oče ]in bratje že 3 leta zaprto v hlevu, kjer se je živila z blatom. Koza je podedovala po materi veliko premoŽenje, oče in bratje pa ničesar. Zato so jo zaprli. |781etnega starca in brate so zaprli. 1 Premeten urednik. V nekem mestecn v Severni [meriki je začel nedavno izdajati neki podjeten do-jin nov časopis. Da bi se prikupil prebivalstvu si pridobil naročnikov, pisal je v prvi številki oster članek zoper igralce, katerih je bilo veliko onem kraju. Drago jntro, ko je urednik sedel pri lojem delu v uredništvu, vstopi neki mož temnega [leda z gorjačo vroki ter vpraša, ali je on urednik. fkanjeni urednik odgovori: nNe, urednik je ravno-išel ven, takoj ga grem poklicat. le sedite ter či-■jfce tačas kak list." - Spodaj na stopnicah ga ia drugi ravno tako hud človek z gorjačo ter vpraša, ali je urednik zgoraj. „0 da, na svojem stolu ter čita časopise", odgovori pravi urednik. Ro-zakolne tujec ter hiti po stopnicah v uredništvo :r naskoči bralca brez vsake besede z gorjačo. Nail je Ijut tepež, mlatila sta se toliko časa z gorja-i, da je vrgel prvi zadnjega po stopnicah. Spodaj rana množica ga je sprejela s klici: Kako vam je, ;spod urednik?" In list je dobil mnogo novih na-cnikov. Kot dekle je Živel. Iz Prage, glavnega češkega itd. se poroča, da je živel neki Slletni mož pod ;nom Magdalena Zavadil. Bil je kot dekle oblečen je služil več časa kot kuharica. Preoblekel pa se bil že z 19. letom, ker se je hotel odtegniti voli službi. Zavadil je bil po pomoti vpiean tudi v stnih knjigah kot dekle. Nad sto ljudi so pohodili sloni v mestu Nišni-jorod v ruskem cesarstvu. Ušlo je iz cirkusa 6 ilikih slonov. V mestu se je vršil ravnokar veliki jm, na katerega je bilo prišlo mnogo kmetskih Sloni so bežali po ulicah, ljudstvo se jih je itrašilo in začelo kričati. Tega kričanja so pa [prestrašili tudi sloni in so kakor besni dirjali iz sta; med tem so blizu 100 ljndi poteptali. Milijoni SO se poneverili pri klerikalni češki po-nici v Pragi. Zadnji petek so zaprli knezoško- fijskega notarja in monsinjora Janeza Drozda, toraj višjega duhovnika, in bivšega ravnatelja tega zavoda Kohuta. Omenjeni duhovnik je bil po smrti knjigovodja prevzel ta posel. Do zdaj se je pokazalo, da so on in njegovi uradniki in pristaši, seveda sami klerikalci poneverili več kakor tri milijone kron. Ta duhovnik je živel jako razkošno in razuzdano, njegovo pohištvo je bilo. kakor se bere, dragocenejše, kakor isto, katero ima cesarski namestnik v Pragi. Še zdrav in vesel je napravil testament in je dal vso svoje premoženje zapisati svoji kuharici in njenemu sinu, — katera ima še raznn tega sina dva otroka. (Duhovnik je bil vsem trem stric!!!) To po-neverjeno svoto zgubijo skoraj sami ljudje, ki so si z težkim delom prislnženi denar naložili v tem zavodu na obresti!! Vsled opeklin je umrla 901etna Eliza Wertner, ki je bila v dunajskem zavetišču, za stare ljudi. Sa^ njala je nedavno jako živo, da je prišel nekdo v sobo, ki ji hoče kaj storiti. Prižgala je urno svečo ter pogledala pod posteljo, ali ni tukaj res kdo skrit. Pri tej priliki se jej je pa unela srajca, in starka se je tako obžgala, da je vsled opeklin umrla. Veliki učenjak kot — kuharica. Slavnoznani učenjak Newton si je zmerom sam kuhal. Nekoč je poslal gospodinjo, naj mu nekaj kupi. Ko se je gospodinja vrnila, jo stal Newton pri štedilni peči, ter kuhal. Svojo dragoceno Žepno uro je vrgel v krop, jajce pa, ki ga je hotel kukati, je držal v roki. Dobre nauke za Šolarje je dal neki mestni za-stop v Ameriki, in je ukazal, da se jih mora deca na pamet naučiti. Glase se: 1.) Ljubi svoje šolske tovariše, ker postanejo v življenju tvoji sodelavci; 2.) Ljubi znanost, ker je hrana duha; bodi svojim učiteljem tako hvaležen, kakor svojemu očeta in svoji materi; 3.) Porabi vsak dan svojega življenja za kako dobro in koristno delo in sej seme dobrote; 4.) Spoštuj dobre može in prave žene, spoštuj vse ljudi kot sebi ednake, a ne poklekni pred nikomur; 5.) ne sovraži nikogar, ne žali nikogar, ne poznaj -maščevanja. a brani svoje pravice in ne trpi zatiranja; 6.) ne bodi strahotepec, pomagaj slabim, spoštuj, in ljubi pravičnost; 7.) ne pozabi nikdar, da vse, kar je na svetu dobrega, je plod dela, in da krade delavnemu človeku njegove pravice, kdor uživa dobrote sveta, ne da bi sam delal. — Poljubljanje rok. Kako javlja list „Pravolid>r . je izdal okrajni šolski svet v Rokicanu razglas, ki naroča vsem učiteljem, naj prepovejo šolskim otrokom poljubljanje rok, ker se s tem širijo nalezljive bolezni. Tudi pri nas po deželi je navada, da poljubljajo otroci in odrasli roke, kar bi se iz zdravstvenega stališča vendarle bolje opustilo. Draga domača naloga. Neki ameriški učitelj je dobil nedavno sledeče pismo: „Izvolite dati v bodoče mojemu sinu lažje naloge. Te dni ste mu dali sledečo nalogo: Ako napolnijo 4 vrči piva #2 steklenic, koliko steklenic napolni 9 vrčev? — Ves večer smo računili, a nismo mogli izračuniti; sin je jokal ter dejal, da naslednjega dne ne pojde v šolo, Moral — 12 sem toraj kupiti 9 vrčev piva in si sposoditi mnogo steklenic; in sin je zapisal število polnih steklenic kot odgovor. Ne vem ali je pravo, ker smo pri na-livanjn zlili nekaj piva. P. J. Prosim, računajte v bodoče z vodo, ker je pivo predrago." Kolera na Filipinskih otokih razsaja tako hudo. da zboli povprečno na dan 1000 oseb. Prebivalstvo iz mest beži v gore ter pušča mrtvece nepokopane in bolnike brez pomoči. — Generali Burov. Dewet Botha in Delarej obiskujejo sedaj razna evropejska mesta. Izdali so tudi nekak oklic, v katerem prosijo podpore za premagane Bore. Angleži so jako vitežki, sprejeli so premagane nasprotnike prav častno, a denarja in podpore jim niso privolili! — Generali iščeje sedaj drugod pomoči. Pomenljive so besede, katere je govoril Dewet in katere se glase: „Angleži rečejo, da je v naši domačiji dovolj živeža in živine! To je laž. ker upostošeno in uničeno je popolnoma vse, naše žene in otroci trpe nepopisljivi glad!" Umorjeno dekle. Pri Stefanan blizu Olomuca so zaprli pred par dnevi neko Kristino Riegel. Podolžena je, da je odpeljala mlado dekle po imenu Antonija Spaček iz tega kraja, in da tudi ve, kam je to dekle izginilo. Blizu znane božje poti Marija Cel na Gornjem Štajerskem so v začetku tega tedna našli to dekle mrtvo ležeče v gozdu in pokrito s mrečjem. Lastna mati, katera se je pripeljala mrtve deklice gledat, jo je spoznala kot hčerko. Kristino Riegel, katera je bila tetica tej deklici in je bila pred 8 meseci ž njo odišla, so orožniki takoj prijeli in pri sodniji je izpovedala, da je z dekletom večkrat občeval neki — duhovnik (!), a Riegel noče povedati imena. Znabiti se posreči sodniji pripraviti to ženo k popolnej izpovedbi! Pripeti deček. V Kohlstattu blizu Ebenseja je imel delavec Reisenbihler svojega 41etnega pastorka v temni čumnati pripetega za omaro. K temu je porabil pesjo verižico (ketino), katero je otroku pripel za nogo in sicer tako močno, da je dečku noga bila popolnoma otekla. Deček je bil že več tednov pripet. Te dni so slišali ljudje, ki so šli mir»o hiše tega delavca, kako je otrok milo jokal. Takoj so naznanili to bratu tega delavca in brat je s silo prodrl v čumnato in otroka rešil neznanskih muk. Reisenbih-lerja že ima v rokah sodnija. 28 oseb rastrupljenih. V Melrunu je uživalo nedavno 28 oseb pokvarjeno meso; vse so obolele, 9 jih je že umrlo. Gospodarske stvari. 0 pridelovanju prav zgodnega zelja na prostem. Vsaka kuhinjska zelenjadna je tem bolj cenjena tem dražja, čim prej pride na trg, oziroma v kuhinjo. Zato se velika večina zelcnjadnih rastlin v gosposkih vrtih in v vrtih blizu velikih mest prav zgodaj deluje, oziroma sili v posebnih gorkih hišicah rastline pa niso nikoli tako dobrega okusa, kak so na prostem pridelane, pa ravno zaradi njih njosti se cenijo ter drago plačujejo, veliko d kakor pozneje na prostem pridelane, dasi so te ve boljšega okusa. No, manj premožen človek si zelenjadi pač ne more privoščiti, vsaj pogostokrat 2ato si pa želi na prostem pridelano kar naj mogoče dobiti na mizo. Med zelenjadne rastline] se v gosposkih in v mestnih vrtih redno vsako pridelujejo ali silijo v gorkih hišicah, spada odi tudi zgodnje zelje Zgodnje zelje se pa mora neprimd bolj zgodaj pridelovati kakor ga po navadnem način« nas na prostem pridelujejo, če se prideluje po prezimj nih sadikah. Zpomočjoprezimljenih sadik prideluje si zgodnje zelje tako le. Koncem septembra ali v začetk^ tobra se vsejeseme prav zgodnje vrste zelja, kakor i skega zelja, zgodnjnga podolgoglavnega dnnajsi zelja ali zgodnjega erfurtskega itd. na obsenfi^ lešice. Kakorhitro se rastlinice dobro prekrižajoj je, kakorhitro nastavijo h klicnim listom prva.fl prava listka, se prav na gosto začasno presade bolj pusto, vsekakor pa prav preksolnčno lešico. Pij sade se tako, da pride na vsakih .r> centimetroj cveterokotn ena rastlinica. Tako gosto začasno m sajanje se v vrtnarstvu imenuje pikiranje rastlin. S dar pikirane rastline dosežejo velikost ravno pra?S sadik, se jim mora zabraniti daljnje bujno razvija dalnja bujna ra6t. To se pa stori na ta način, da ali vnovič prepikirajo, ali pa se puste, da trpe pfl merno sušo; kar se s tem doseže, da se jim ob buI vremenu nič ne priliva, ob deževnem pa da i čim pokrijejo, tako da jih dež ne more namočiti kratka, s takimi rastlinami se more tako postop| da do zime dorastejo le toliko, da se more < reči, da so dovolj dorasle za presejanje. čez zi take sadike puste popolnoma na miru do pomSI Prihodnjo pomlad se pa prezimljene sadike, kak hitro zemlja in vreme to dovolita, presade na stal mesto. Najboljše mesto za nje je prav preksolfifl pred burjo in severom zavarvana lega s prav močno zagnojeno zemljo. Obdelovanje obstoji vB da se po enkrat ali dvakrat, okopljejo, da se jim potrebi priliva, po kakem dežju enkrat še dl gnojnico, in da se z njih obira mrčes, če se naj prikaže. Tako pridelano zelje naredi po skušnjij vrtu nekdanje deželne vinarske, in sadjarske šole Slapu do binkošti že prav lepe trde glave, ki sej lehko spravijo v denar. Prav na isti način se pravem podnebju pridelovati tudi zgodnji ohrovt. P°g°j Je seveda prava zgodnja vrsta, kakor primer italijanski marcel in, ali ulmski. dunajski z ohrovt. Prav izborno se da na ta način pride tudi zgodnja karrijola, ki ima še višjo ceno k zgodnje zelje ali zgodnji ohrovt. Koleraba se pij ta način ne da zgodaj pridelovati, kajti njene zime ne prestanejo. —" 13 — Avenarijev kar bolinej najboljša maia za les proti gnilobi in gobi. Fabrika za karbolinej R. Avenarius, Amstetten. Prodaja se pri Traun & Stiger v Celju in.,, Stiger In Sin v Slov Bistrici.S XXXXXXXXXX Učenec za pivevarno (Brauerlehrjunge). |Itori je močen in dobro vzgojen, se sprejme v pivovarno pri 3, 0*8«lC v Velikovcu (VOlkermarkt) na Spodnjem Koroškem. 634 jEden ali dva učenca iUdo loletna, čvrsta, ki sla obi-jskovaia ljudsko Solo, se takoj I sprejmeta v učenje pri Johann (Sager-ju izdelovalcu krtač v [ v Celji Batmhofstrasse. 678 Kovaški učenec |16 do 18 let star, ki je močan, lie takoj sprejme v učenje pri Andrej Korba, preje Turšak 9 Ptuju, iarbarske ulice 5tv. 4. __________________688 Kovaški učenec. IHlad. močen fant. z dobrim oh-|naSanjem, ki je najmanj 16 let ptar, se takoj sprejme kot kovaški učenec pri Jldolf Poa*'*Cb-llj-U kovaškem mojstru v Velikovcu (Volkermarkt) na KoroS-kem. 674 *k±±±±±±±± Posestvo in proda tik glavne ceste, pol ure fed Slovenske Bistrice. Hiša obstoji Is treh sob, kuhinje, kleti. K temu bidu velika kolamica, svinjski |n»v brajde in sadno drevje. Cena ne 950 gold. Več pove Alojz Auer v Slovenski Bistrici. 687 Pismonoša , i let star, neoženjen, z dobrimi |siricevali, Seli službo premeniti; [ajraje bi prišel kam na Spodnje jursko za krajnega ali dežel-a pismonoSa. Zmožen je isti iškcga in slovenskega jezika, [ter položit, ako je treba tudi Bivajo. Naslov pove upravniStvo „Štajercaa. 708 ♦^"♦"♦»♦>1*5*** Čudovito glasbeno orodje! Novo! Novo Trombino je najbolj zenzačna iznajdba sedanjega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejeni trom-peta z močnim glasom, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj vsako melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejfii godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava za hišo, društva, veselico, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koračnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Trombinu stane z lahko umevnim navodilom: I. vrsta, jako fino poniklana z 9 glasovi 3 gld. 50 kr. II. vrsta, jako fino poniklana z 18 glasovi 6 gld. — Trakovi z notami za 1 vrsto 30 kr. Trakovi z notami za II. vrsto oO kr, Razpošilja po poštnem povzetju : Henrik Kertesz Dunaj I., Fleischmarkt 9—901 Trgovski učenec sprejme se v trgovini pri Franc Kupnik v Konjicah. Kupujem po najvišji ceni vedno Likopodij (biširit); mravljične jajca i. t. d. in vse deželne pridelke. 706 Loterijske številke. Trst, dne 4. oktobra: 41, 70, 35, Gradec, dne 11. oktobr.: 24, 45, 76^ 31, 00, 30. 21 7'.) OSVEŽUJOČA PIJAČA. NepresegiiiVčj žvrafen y*&. j 4pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. I par moških, I par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbil i mi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4- pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 462 od skurjenega lesa kupuje W. Blanke v Ptuju. j Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED 1 pristno Cciitiibli.cn vleeilno mazilo . je najkrepkejSe vlečilno mazilo, deluje skoz temeljito čistenje bolečine olajšujoče učinke pri Se tako zastarelih ranah, odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Dobiva se v lekarnah. S pošto 2 ločka H krone 50 vinarjev. Lekarnar Therry (Adolf) L I m i t e d v Pregradi pri Rogački Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku vžgano varstveno znamko in firmo. 535 Priporočam razun moiega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga: :============= špeh, zasekani, slanike (harinke), frišne, testenino, (mandelne), riž od io do 20 kr., moko, od 10 do 15 kr., kavo kiloodlgl.doi.8ogl, sladkor, spiritus za goreti, kislino za ocet 8o°i0 Jos. Kasimir v Ptuj i. — 14 — r * m m * m Časnik „Štajerc" zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pri povesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje. *:-- i i*?: ! M- Kdor nam poalje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo. Ker „Štajerca" čita najmanj 200 tisoč Ijndij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kopiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Stajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanila ene krone piše se lahko 30 do 40 besed. B» $ «■ Tr Ungai naspro Proda lakoi in žel in ba zalogi Pripoi krta^ krta. za n Zida V v 58-» Pivovarniško podjetje na nov način. Xe zilavno so se delali z velikanskim uspehom poskusi, da bi se porabila za pivo izvrstna in že mnogo let v praksi znana voda iz bogatega vrelca, česar Frane Jožefovegu kopališča v Laškem trgu (Tufler). Kadi lega je sklenilo več mož, kateri se s polno pravico za to zanimajo, da bodejo olvorili v Laškem trgu pivovarno, katera bode rabila vodo iz tega vrelca za pivo. Laški trg je zato jako primeren,' ker leži v lepem kraju Štajerskega in sicer ravno ob južni železnici, na kateri ima svojo štacijo. Pivovarna se bode tako postavila, da se bode v njej na leto lahko 40 do 50 tisoč hektolitrov piva izdelalo in da se bode dala po potrebi tudi povekšati. Znans'vena potrdila so dokazala, da je voda tega vrelca, kateri im 89* Gel-zijeve gorkole radi njenih kemičnih lastnosti, radi njene popolne čistosti in mehkosti jako primerna za izdelovanje piva. Saj je znano, da slovi pilsensko pivo samo zavoljo tega tako daleč po svetu, ker ima dotična pivovarna tako dobro in mehko vodo. K omenjeni pivovarni v Laškem trgu bode potrebno 800.000 kron kapitala. Družba za to pivovarno se bode sestavila kot: ,,0brtna in gospodarska zadruga z omenjeno za-vezo-t. Take zadruge so se v zadnjih letih prav izvrstno obnesle. V odboru, kateri celo podjetje pripravlja, so razun posestnika vrelca v LaSkem trgu, gospoda Teodora Gnnkel, tudi bogate fume, tehniki, sploh strokovnjaki in osebe, katere so od zahtevanih 800.000 kron zložili sedaj 400.000 kron. Ostanek se bode v deležnicah po 400 kron in sicer v alpinskih deželah od odjemalcev sebral. Kdor se hoče vdeležiti, mora pisati gospodu rudninskemu ravnatelju Franc Aschar, izdar jatelj in glavni urednik pri „Montan-Zeitung Pur Osterreich-Ungarn und die Balkanlander1' (iraz, Annenstrasse 26, Ta sprejema tudi vse subskriptije. 697 Dva pekovska učenca močna, z dobrim obnašanjen in več kot po 16 let stara, se takoj sprejmeta. Oblačilo jima da mojster zastonj. Jakob Krajnčan, pekovski mojster v Podčetrtku. 700 Andropogon 09 postavno zavarovano dokazano najboljše sredstvo za rastenje las. Zdravniško priporočeno. Uspeh zajamčen. Izdelovanje in glavna razpo-Siljalnica. P. HERRMANN v Zg. Pulskavi na Štajerskem (Ober-Pusgau in Steiermark). Dobiva se v steklenicah po 3 krone tudi pri sledečih firmah: v Ptuju: Brata Slav/itsch; v Mariboru: M. Wolfram, J. Martinz, G. Pirhan, A. Pristernik; v Celji: A. Kolenz; v Radgoni: Pontek&Kramberger; v Celovcu: A. Schaffer; v Ljubljani: V Petrič: v Slov. Gradcu: Bastiantschitsch; v Polj can ah : Krautsdorfer; v Konjicah: A. Stepischnig. Dva kovaška pomočnika in eden kovaški učenec se iščejo. Učenec zatovaško rokodelske*) (Zeigschmiederei) mora biti 15 go 18 let star in imeti veselje do teg« | obrta. Doba učenja je tri leta; hrana, obleka i. t d. prosto. Dva pomo6*| nika se potrebujeta za izdelovanje in bruSenje sekir. Več pove Franci Pristownik, poŠta Oplotnica pri Poljčanali. 6S5 J «*; Črevljarjem Priporočava fini žamet (Schuhsamt), lastin in vse kar rabi čevljar za izdelovanje finega, pa tudi močnega in trpežnega obnvala.! Cena jako nizka, blago dobro. 705 Brata Slawitseh, Ptuj. — 15 Trgovina z barvami in ščetinarstvom. J. Sorko igartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 [usproti velike kasarne, v Piuji. zraven Osterberger-ja. iT ©Omizje cene! laja vsakovrstnih oljnatihbarv (farb), tirne/a, tei 'pcntina, ikov, sik nt if a, brmioliiia, laka za polituro, laka za usnje železo, papirja za lladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne bakrene bronco, kakor tudi vsakovrstne suhe bai've. V logi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva štofe, rute i. t. d. ~ Ščentinarsko blago. r iporočam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske prtače iz čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike. vso pleteničiirsko blago i. t. d. Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene. | Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela. S spoštovanjem J^ SorkO, H Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan*.-.— Sopaf ne kopele imajo take vspehekakorkrapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S.H*>SiHir in v kopališču samem. m^ Prav lepo in v najboljšem vinskem kraju (okolica Maribor) se nahajajoče posestvo z hišo (Herrenhans), 3 viničarijami, prav lepo kletjo, 14 oralov (johov) vinograda, 6'/» oralov njiv, 5 oralov sadnega vrta, 12'/* oralov prav izvrstnega travnika, okoli G oralov spašnika, 17 V« orala hoste za sekati. Vse to se s pilnimi pridelki proda za 40.000 K. To posestvo proda se tadi na drobno. Vpraša naj so pri Albin Pristernik=u v Mariboru Burggasse štev. 4.675 C. kr. priv, K tovarna za cement Trboveljske premo&okopue družbe v Trbovljah priporoča svoj pri poznano izvrsten Portland-cement v vedno Jednakomerni. vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določeni* predpise gled6 ttakovne in odporne trdote daleč nadkrU)a|o(i dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. :w,i Stkrfitli) 4liW.1T/iii4i iz preskuSenih lastnih drevesnic in dUIId UI t V(\Stt *icer: JaMkepo K 1- do K 140; hruške po K 1.20 do 1.60. — lz-boren jabolčni k iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OskrbttiitvO marctlbcroj (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam dobijo se ______ _____t;id_i_jorkžirski plemenski prašiči. 334 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. *> jstavbinsko podjetje. Staubinsko podjetje. Ladislaus Johann Kotli inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba «St i« |W09, kakor tudi traciranje taistih. Podzemska dcU t (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje cevy, vodovodne stavbe. Stavbe Na površin (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše in gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste. Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamenlna dela iz petona, trotoarje iz ftlona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnila in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth Š23 iužener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. mostov iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. StaPba: stavba turbin, jezov in zalvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. — 16 DredniSt v Hans Wouk vinski trgovec v Poljčanah na kolodvoru (banhofu) naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posetnikom, da je z dne 1. oktobra otvoril v svoji hiši trgovino z mešanim blagom. lina vsakovrstno špecerijsko, sukneno, platneno in galantrijsko blago; usnje, železuino v obilni zalogi. Blago je popolnoma novo in frišno, ter se dobiva vse po najnižjih cenah. Kupuje tudi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke po najboljših cenah. Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča Štajerc ti al k a Rokopis oaj«lalje Štev. N dan 702 Hans Wouk. v g< pošt —, Brata Slawitsoh v Ptuju ^^^^^— trgovina z nurenberškim in galantrijskim blagom prodaja igrač, drobttCfla DUga, različnega oWala (Schuhwaren), različne kHZnljOOiwc (Pelzvvaren), pletenin (WirkwarenU ... peril«! za možke, posebno tudi za delavce. - _. Na debelo. Nadrobno. Priporočava vse v to stroko spadajoče reči, po jako nizki ceni in prosiva kupce, naj poskusijo, da se bodejo o najini ločni in pošteni postrežbi prepričali U najini poddružtlici (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso raanufakturno blago, pravo domafe' platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne odeje imava v zalogi, potem tople fOfcCC, sploh vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene; $ra|ce (Jagerhemden), suknje, strikane noaaoiee in rokavice, DUČC za moW in ženske tudi jako trpežne in tople Zimske kape. PrAfilVfl ckllCliM Celo.obleko za moškega ali za žensko kakor srajc© (Jagerhemd), hlače, BOtjaoiee, rok* x iUM»a r>jvuMit . viCe# vse jak0 top]0i aol>ite že samo za 4 brone. Kavnotam imava tudi trgovino špecerijskega blaga in sicer: najfinejšo ogersko moko (melo), izvrsten pravi domači Jpeb, SPinjSbO UalČO in vse drugo, kar spada k špeceriji. 698 Ako naroči kdo kaj po pošti, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzelju (Nachnahme), ako nama ni znan. moden učenec z dobro šolsko izobrazbo se s celo oskrbo spreme ij učenje. Karl Rayer, trgovec v Arzclinn pri Vojnikaj XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX v g. frai! Ugodna prilika. (Jostilna s koncesijo (hiša ima zgoraj stanovanje), 1 vodni mlin, 1 vodna žaga, 1 hlev in vinska klet (zgoraj stanovanje), 2 vrta in travniki se prodajo, ker bode lastnik poslej živel zasebno za 50000 kron. Proda se vse skupaj ali tudi na drobno. Vse skupaj je pripravno, ker je na razpolago velika vodna moč, za kako fabriko ali kaj ednakega. Vprašanja naj se pošiljajo na gospo Nežo Koradej, preje Suppan ________ Penigraben. pošta Šoštanj. 704 V g Malo posestvo Izdajatelj i» odgovorni urednik: Josip Pauko. na dunajsko-tržaški cesti v mestu Slovenska Bistrica, obstoječe iz ene hiSe. katera ima 4 sobe, 1 kuhinjo, 1 klet in veliko zagrajeno dvoriSte| z vodnjakom, in drugimi prostori, pripravno za Daprsvo izdelovanj* soda-vode. Zemljitfe meri 2 orale (johe). Živine je pet glav, potreb« klaja je pripravljena. Cena je 5300 goldinarjev. Ponudbe naj se se p> | Siljajo pod naslovom J. R. na upravnifltvo „Štajercau. "ul I vese a vi mož Mul nor^ šale kar bil, bi : vrst ostu Tisk: W. Blanke v Ptuju.