126. številka. Ljubljana, v torek 3. jnnija. XVII. leto. 1884. Ishaja vsak dan ivenost. Ves trg v zastavah in vencih. G. starosta Lipold, župan Goričar pozdravljali Sokole in vse došle. Po vsprejemu bv. masa v župljanski cerkvi. Potem blaposlovljenje zastave na trgu pred kapelo. Ve6 ko 4000 Ijudij se je gnjetilo na slavnostnem pro-Btoru. G. dekan Poto&oik iz Gornjega grada s tremi duhovniki prišel pod nebom, bligoslovljal zastavo in z ginljivimi besedami prosil božjega blagoslova na Sloveuce in presvitlega cesarja. Po zabijanji žrebljev starosta Lipold pozdravlja v krepkih be-aedah zbrano občinstvo zlasti hrvatske brate. Potem slavnoBtni govor g. dr. Voćnjaka, pri ka-terem je obcna navdušenost do vrhunca prikipela, posebno, ko je povdarjal slogo in nerazrušno zvezo mej vsemi Slovenci in Hrvati. Po koučanem blagoslovljenji so Sokoli in vsa druga društva, pevski zbori in čitalnice z zastavarai defilirali. Pri skupnem obedu so se vrstile napttnice: prva cesarju, govoril starosta Lipold, drugo slovenski domovini dr. Vo-Snjak, kuruici v. r. gospej VašiCevi in gosp. dvor-nemu svetovalcu VasiCu Škoflek, gg. duhovnikom Lipold iz Celja, Savinjskemu Sokolu dr. J. Ser-nec iz Celja, Slovenkani Miholič, Hrvatskemu Sokolu Legat iz Ljubljane, Mozirskemu trgu dr. Fon iz Zagreba, vsem Sokolom dr. Sernec iz Maribora, Savinjskemu Sokolu starosta Ljubljan-skega Sokola Valentinčič itd. Do dio je več ko 100 telegramov. Ob 5. uri javoa telovadba, katera se pa ni mogla vsa po programu zvršiti, ker je ob 6. spet začelo deževati. Ob 8. uri 8lavnostna beseda, vsi prostori natlafceni. Prolog gospodičine Olge Lipoldove navdušeno v?prejet. Vse točke so se precizno izpe-Ijale. Po besedi v spodnjih prostorih ples, v zgornjih prosta zabava s petjem. V ponedeljek ob 5. zjutraj budnica, ob 7. izlet v Nacaret, kjer je bila masa v samostanu. Stregli so Sokoli. Potem zajutrek in razveseljevanje nad krasnim razgledom. Ob 11. obed v Mozirji, potem odhod. Vrti Sokoli in pevci okinčani z venci in šopki. V Žavci kratek odmor. Na Celjskem kolo dvoru zbrunih na stotine fjudij, ki so z gromovitimi živioklici pozdravljali Sokole, ko se je vlak odpeljal. Slavnost v Mozirji ostane vsem v najlepšem spo-minu. (Nataučneji popis prinesttno v prihodnjib listih. Uredništvo.) Še jedenkrat razmere učiteljev na ćve-terorazrednicah na Kranjskem. 29. marca t. 1. je v 358. seji državnega zbora državni poslanec vitez pl. Raab v zbornico peticijo vseh titularnih c. kr. davkarijskih uraduikov nižje kategorije, podpisano od okolo 2O00 proailcev, pri-nesel, ter je v daljuem izvrstnem govoru predlagat, da bi se ministerska naredba z dne 25 septembra 1878 št. 25.256 odstranila, ki finančnim ravnateljstvom poaamičnih kronoviu in dežel zaukazuje iz štedilnih ozirov po mogofinosti mesta davkarjev ia kontrolorjev titulr.rno namešćavtti. V govoru, s ka-terim je imenovani državui poslanec peticijo pod-piral, pravi mej drugimi istinitimi dokazi naaledajet „Dalje si ni treba misliti, da uradnik v manj-ših krajih ceneje živeti zamore, kakor v večjih. Vi vsi veste, moja gospoda, da se mora v manjih krajih slaba stanovanja in slab živež drago plačevati. Potem se mora v ozir jemati, da uradniki svojim otro-kom na vsak uačin boljšo vzgojo dati morajo kakor kmet, rokodelec, obrtnik ali trgovec; kajti oni jim ne morejo druzega dati, da se zamorejo po/.neje V fcivljenji pošteno preživeti, kakor dober Šolski pouk. Oni morajo tedaj svoje otroke ne le v ljudske Sole, ampak tuđi v visje dole pobijati, in to prouzročuje uradnikom v manjih krajih, kjer so komaj ljudske sole, zopet velike žrtve." Dalje pravi: „Če se bode pa nasproti tej urad-niskej kategoriji na ta način ravnalo, kakor do se-daj, potem su bodo intelegentni elementi iz davka-rij kmalu pnizgubili in mladi ljudje, kateri so sposobni in pridni, bodo si popred natauko preraislili, v tako žalostno življenje se podati. S tem pa bode ves stan o.slabel in to na veliko škodo države." V jednakem smislu podpirnla sta državna po-slanca Richter in dr. Promberg peticijo, katera se je potem vnprejeta po većini glasov v presojevanje fiuf.nčnemu ministru oddala. V državnem zboru pripozuavajo tedaj, da je c. k. uradnikom v manjih krajih s plačo 720—1050 gld. na leto, tezko živeti, da je njih prošnja glede oatra* nitve titularnih mest ne samo opravičena, ampak tuđi silno potrebna, da je tako štedilno ravnanje 8 temi uiadniki državi zraven tega tuđi na kvar, ker z defravdbcijami, katere se sem in tja pripetujejo, vse prištedene svote požro. Kakor je to istina, da država pri tem čisto nifi ali vsaj malenkostno malo doseže, tako je tuđi istina, da se dela po plačilu ravnajo, da je vsako i škohtriranje in pregledovanje ztumin, ako se dotični LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski Bpisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXVII. Poglavje. Bas m a no v. (Dalje.) — Ali si ranjen, Teodor Aleksejevič? — vpra Sal je Serebrjani prostoduSuo. — Ne, nesem ranjen, — rekel je Basmanov, smatrajoč te besede za zasmehovanje, hi aklenivši jih zavrniti z nesramnostjo, — ne, nesem ranjen, Bamo malo sem se upebal, lica mi kar gore! Kaj misliš, knez, — pristavil je še vedno zrefi v zrcalo in popravijajo6 svoja bisrna uhana, — kaj mislit, ali bodem kmalu zarujuvel! Sertbrjani ui veilel, kaj bi odgovoril. — Škoda, — nadaljeval Basmanov, — danes ne pridem v kopalnico: do mojeg« posestva je kakih 30 verst, a jutri, knez, te pogostim bolje, kakor danes, videl bodeš moje borovode (plea in petje fantov in deklet v dveh vrstah): dekleta so vse naj izbor uejše, a starši i'ant še nema — dvajaet let. Gov'oreč to^ je Basmanov silno grčal. — Zahvalim, bojar, mudi se mi v slobodo, — odgovoril je suho Serebrjaui. — V slobodo? Ali ti neai ubežal iz je6e? — Nesem ubežal, Teodor Aleksejevič, a od-peljali so me s silo. Ko sem dal besedo carju, ne bil bi ušel, a zdaj se zopet dam v njegovo voljo. — Ti toraj hoćeš na vešala ? Svoboda ouemu, kdor breptni po svobodi, zveltčduje onemu, kdor brepeni po zveličanji. A jaz že sam ne vem, ako be bocem vrniti? — Kaj je takega, Teodor Aleksejevič? — Dh kaj! — rekel je Busmanov, udavši se nevolji, ali, morda želee samo pridobiti zuupunje Serebrjanega, — carju služiš z vso zvestobo, od dajaš mu dušo in meso, a on ti posadi na glavo kukega Godunova! — Pa tebe, kakor se kaže, jako Čisla car. — Čislu! dozdaj me še ni hotel narediti za okolnicnega! M»ri jaz nesrm mu dovolj udan 1 Go-dunov nikakor tako zvesto ne služi, kakor jaz. Ta varu je sebe, kakor bi zem^ki bojarji o njem slabo ne mislili. — Oj, Boris, pojdi v ječo, izpraševati bo-jarju 1 — Grem, cur, samo, ko bi m« on tako zvil, kajti jaz nesem tega dela vajt n, ukazi Gregorju Lukja-noviču iti z menoj! — Ej, B>jiis, bojar tutn-le za ono mizo malo pije, nesi mu vina, ali razumeš? — Ra/umem, car, samo on me ima že na sumu, poSlji lajši Teodorja Basmanoviča! A Teotloi* se nebrani; kamor ga pošljejo, tja pa gre. Če mi veli car, otro-val bi lastnega brata, ne da bi vprušal zakaj. Ali se še Hpominiaš, kako sem ti prinesel k mizi čašo od Ivana V»x8iljeviČa? Vedi, jaz sem mislil, da je strup v njej, za Boga, da sem mislil? Serebrjani se je nasmejal. — A kje hoče on, — nadaljeval je spodboden po svojej nesramnosti, — nujti slugo lepšega od mene? Ali si že videl take obrvi, kn kar so moje? Ah neso podobne soboljuvim? A laae! Potipaj jih, knez, ali neso take kakor svila, prav kakor svila! Studenje se je izrazovalo na obrazu Se-rebrjanega. Basmanov je opazil in nadaljeval, kakor bi želei razdražiti svojega gosta. — A roke moje, pogledi, knez, ali neao de-vičje? Samo tukoj so se naredili dttnes mali žufjt. Pa že imam tako nrav, da v ničemer sebe ne va-rujetn! — Saj se res v niCemer ne varuješ, — rekel je StTtbrjani, ki ni mogd vtč zdrževati svoje nt'zadovoljnosti, — 6e je vse to res, kur o tebi govore ... ,_. uradoiki sami iz proste volje svojega pokliča rado-voljno io pridao ne drže. Po tem ugovoru preiđimo k nedanjim razine-ram učiteljakega tstanii, kateri se tuđi nekoliko po uradniškem kopitu preustroja, kateri je stavljen na jednake razmere po sedanjib šolskih postavah, ka-kor uradui-ki. Državne Šolske postave zahtevajo od vaeh učiteljev jednako omiko, sposobnost, pridaost in delo-vnnje in mej tem, ko tso učitelji v premožnih pro-vincijah dobro plaćani, akoravno je njih delovanje lažje in i majo povsod dobre postrandke zaalužke, razpostavljeni so oni v revnejših deželah \sakemu gtedilnemu veterčku, ter jim trgajo od trdo zaslu-ženega platila po mogočnosti. Državna postava od 14. maja 1839 in novele od 2. maja 1883 pravita v §. 35 alinea 1 : Minimalni dobodki, izpod katerih ne srne no-bena s o 1 s k a obćina u a niže iti, naj bodo odmerjeni, da učitelji in podučitelji ne bodo primorani truditi se a postranskitni deli, da lahko vso svojo moć ua ovoj poklič obračajo iu da je učiteljem še tuđi ino-g o č e svojo rodovino ž i v i t i pritnerno okolnoatiuu dot ičnega kraja. To je jušno rečeno, ali prečoj v drugem paragrafu se pravi: §. 52. Katera postrauska dela se smejo opravljati poleg učiteljevunja, to doloćuje deželno postavodajdtvo. Ni se moglo tedaj te starodavne hibe novo rojeuo učiteljstvo resiti. Ni dovolj, da se tedaj vsakojake pogodbe iu lastuosti od u^teljstva zah-teva, še njegovo materijalno stauje se mu popoluem ne osigura. Natnesto da bi se gledalo na to, da bi vsaj ti muli učiteljski dohodki celutui ostali, se je ravno tu po najskrajnejših sredstvih iskalo, jih po mogočnosti okrajsati, da le svet misli, da se je stanje učiteljev zboljaalo. Začnimo z ustopom provizoričnega učitelja v službo. Naj jo dobi ua jeduo-ali večrazrednici, vae je jtdnuko, gotovo više ne znuša, nego 400—450 gld., to je današnja plača vsakega notarskega, sodnijakoga ali pri političnih urad:h službujočega tako zelo po-milovauega diurtusta. Ako je učitelj kolikanj vesten, začel se bode za izpit sposobnosti ktnalu pripravljati za oni izpit, pri kate tem tmttjo Kočevurji najve& sreće in uspeha. Treba mu je raznih učnih pripomoč-kov, mora jib kupovati pol ago ma iu vse »tane de-narjev. Obleke, bišne oprave iu drugih potrebnih Stvarij si mora omisliti iu zopet je sila deuarjev imeti. Ako je srečuo dve ali tri leta ua tak nada, skromno živet in učeč se, na deželi prezivel, dojde termin novega izprasevanju. Miuisterska določba z dne 5. aprila 1872 v tej zudevi Uaj niuogo od učiteljev zahteva. Ni dovolj, da je imel z učenjem veliko, veliko truda in stroškov, iti mura v glavno me sto na ce-lih 8 dnij, ta ni pruv drauo živeti in k vsemu temu doleti ga po §.22 taksa, da mora komisiji za izpit plačati za ljudske Sole po 8 gld., za mešćanske po 10 gld., kje so še le koleki za prošnje, za duvoljen-nje in za sprićevala, kje so stroški za vožnjo v kraj izprasevalue komisije iu uazaj V To um prouzroči najmauj do 35 gld. izdatkov; kje in kedaj si je uči- — Kaj pa govore o meni? — poprijel je za besedo Basnianov, iu lokavo mignil z oćmi. — Saj je že tega dovolj, kar si sam pripove-doval, a govore o tebi, da v žeuskej letnej obleki pleseš pred carjeni! Rudečica je zalila obraz Basmanova, pa on je pozval na pumoč svojo uavaduo nearamnost. — Kaj pa, — rekel je z mirnim obrazom, — Če tuđi rea plešem? — Tedaj pa mi odpusti — rekel je Serebrjani, — da ne morem obedovati s teboj, ie gledati te v obraz me je sram! — Aha! — zakričal je Basmanov, prejšnja posiljena ravnodušnost njegova je izginila, oči so mu zabliskale, iu nehal je grcati: — aha! rekel je nazaduje! Jaz vem, ka) vsi o meni mislite! Lej jaz pljunem na vas vse! Obrvi Serebrjanega so se dvignile in njega roka je že segla po sablji, pa on se je spomnil, s kom govori in ztnajal je z ramama. — Kaj segaš po sabljo? — nadaljevalje Bas-manov. — Mene stem ne prestrašiš". Kadar sam primem za sabljo, bova pa videla, kdo bode zmagal! — Z Bogom! — rekel je Serebrjani in pri-uzdignil je zagrinjalo šotora, da bi odšel. (Dalje prih.) telj s svojo majhno plačo v stanu, ta denar prihraniti. Navidezno je ta majfana svota, a za učitelje težko prinluženi denar, katerega mora na razne d«?le deliti. Politični razgled. Notraiije bodo 8. junija; a najbrž dobi takrat sedanjo ministerstvo zapet večino zase. Kakor se v „Pol. Corr." poroča iz Plovdiva, se novi vzliocliio-rumelljslti generalni go-verner, Krestovir, ne misli baviti mnogo z veliko politiko, in hoče pred vsem gleaati na zboljšaoje gospodarskega stanja in uprave dežele. jFrancosItl senat je v petek z večino 41 glasov odpravil zakon z leta 1816, kateri je razve ljavil določbe v code civil u o ločitvi zakonov. — Zbornica je pa zavrgla v soboto predlog Freppelov, da bi bogoslovci 6ili oproščeni vojaščine. — Kako zelo se je utrdila sedanja fraucoska vlada vsi d svoje uspešne politike v Tonkingu, kaže volitev komisije za pretresovauje predloge o reviziji ustave. Četudi ta predloga ne ugaja velikemu delu republi-kancev, vendar je izvoljenih 15 vladi prijaznih in le 5 opozicijskih Članov. Ht'inskcmu zveznemu svetu se je predlo-žil uov kolekovni zakon iu zukon o carinskih ta-rifih. Poslednji ima zlasti namon s curino povzdigniti ctino kinetijakim pridelkom io tako zbuljžati položaj poljedelcev. Ta zakon ne ugaja liberalcem, ki se potegujejo le za mesta in kapitaliste, zato že pišejo po svojih glasilih, da bode ugonobil vso trgovino. Jako pomenljiv je govor Herberte Gladstona najtnlajšega »ina sedanjega aii|(lc'j«kogra mini Hterskega predsednika v libcralnem druUvu v Londonu o volilnej reformi. Govornik je pouJarjal, da v tem vprašanji spodnja zbornica zastopa mnenje dežele. Ako bi se pa tej reformi uprla zgornja zbornica, vlada še na njeno povelje ne bode ra/puatila parlamenta. Storila bo to le, kadar se bode njej umestno in interesom dežele potrebno zdelo. Če bi zgornja zbornica zavrgla to predlogo, bi to imelo ravno toliko uspeha, kakor bi se krava ustavila ze-lezniskemu vlaku. Treba bi se bilo potem Je lotiti reforme vifije zbornice, ki je že tako jako potrebna. Kf£lp£ovskl ministerđki predsednik, Nubar pasa, pripravlja neko spomenico na velevlasti, v kate rej bode skušal dokazati, da Egipet ne more vefi prenaSati tako visokih davkov, ki presegajo ceno zemljimh pridelkov. Dopisi. Iz Maribora 29. maja. [Izv. dop ] Neso fie volitve za deželni zbor štajerski razpisane in vender se že od vseh stranij na nje pripravljajo in valovi volilne borbe se že gibljejo — in gibljejo sem ter tja. V nedeljo smo imeli v Mariboru zborovanje novega „Bauernvereina", katerega večina udov pa je tte8tavljena iz vseh drugih stanov, samo ne iz kmetov. Nečem Vas s tem zborovanjem, o kuterem ste že poročali, nadalje nadlegovati, samo to mi še bodi dovoljeao, da je tuđi uotar Eudel iz M«hren-berga, kateri spada mej najudaneje in na.bolj nesimpatične na&e nasprotnike na Spodnjem Štajerskem, ki je zadnjič okolo 15 hlapcev in kmetov nalovil in jih k Wiesthalerju k „Bauernvereiou" pripeljal, hotel pri zborovanji govoriti. Ali ker je malo poprej Nagele rekel, da Bog ue daj odvetnikom, notarjem, ali se ćelo duhovnikom (od katerih se je pa Nagele kot frančiškanski novic dal par let zastonj rediti) zaupati, bil je tuđi ou zadet in je molčal, ter Bi moral svoj kandidatni govor za drugo priliko prihraniti. Ia ni ga dolgo trpelo; da je molčal. Bil je 27. t. m. v Slovenski Bistrici pri tistih „kmetih* a la Rasv/oscheg, Formacher, Stiger, Nauko e tutti quanti, pred katerimi v nedeljo zarad Nagele-ta ni smei govoriti in se tamkaj priporofial za kandidata v mestnem volilnem okraji Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj Mute, Vo^eoica it1., kfterega je do aethij dr. Ehmer v deželnem zboru zaatopal. Bil je v Slov. Bistrici prav prijazno vsprejet in zagotovoli so mu, da ga bodo na vsak način pod-piruli. Če bode ta mož voljen, o čemer ni dtomiti, bode se pač znmoglo reci, da ima deželai zbor Štajerski jednega kričača ve6 v svoji sredini, moža, ki doma ruje in ščuva, v zbornici pa po mameluSko vsemu piikimava, kar mu voditelji predlozijo, moža, brez uadarjenosti, brez posebne zmožnosti, brez lastnih nazorov, pomnožujočega le parlamentarno pro-letarstvo. Iz tega ravnauja se pa vidi tuđi ćelo brezna-čajDO in nepošteno delovanje naših narodnih nasprot-nikov na bpodujem Štajerskem. Najprej si delo raz-dele, jedna stian se bitni kmetom in jih z lažmi in nepoštenimi »redstvi hujska proti Bvojim poslan-cem in zaupnim možem, n. pr. Nngele. Še ćelo proti stanovom, b katerim večina njegovih pristašev pripada, rogovili in njih niti govoriti ne pusti in njih tako rekoČ izključuje iz zborovanja, kakor ee je zadnjič na Rudelnu zgodilo. Ko je pa komedija dokončana, 8e obe strani združite, postanejo Nagele, Rude], Formacher itd. zopet najbolji prijatelji in Rudel odpusti Nagelu blagodušno vse, kar je bil zoper DJegov poklič go-voril. Je to značajnost? Upati pa je, da Be bode narodna stranka tuđi v imenovauej mestnej skupini probudila in postavila protikandidata. Če tuđi ni upanja zmage, kakor v Celji in Ptuji, vender je treba moči spoznati. Iz neznatnih manjšin postanejo večine, če ae VBtrajno energično deluje. Proti Rudelnu bila bi pa volilna borba tuđi še lažja, ker tuđi mnogo pristašev nem-školiberalne stranke njega ne mara. Iz Trsta 29. maja. [Izv. dop.] NaSe Trža-čane je nenavadno hudo dirnul sklep notranjskih županov glede vode Bistrice. TrŽaSki go&podje so mislili, da imajo samo mlinp.rji pravico do vode ia da jo tuđi lahko od njih kupijo, kakor jim bo drago. Pa pokazalo se je to 11. t. m., ko so protestovali 4 politični okraji po svojih županih in zastopnikih, in če prištevamo še Kastovski okraj, ima to tolikanj več veljave, ker je to čisto naravno, ker bo protesti podprti z uzroki, katerih noben človek ovreBi ne more, ter se ne da eumničiti Notranjcev, da morda iz političnih ozirov zabianjujejo napetjavo vode Bistrice v Trst. Najprvo je korist dežele in njih prebivalcev, Se le potem priđe na vrsto korist straoakih mest, iu to zaden» T.at, kateri bi vsekako rad dobil vodo na Škodu Notranjcev. Glede Reke se ni protivil nihče, kaj ti, ako jo T'žačaoi m za ino pri av. Koncijanu, jim je slobodno, ali Bistrica, katera je \ir blagostanja vseh tamošnjih občio, ne mora brez Škode taistih v Trst napeljana biti z ozirom na velikansko kvantiteto, katero za-hteva Trža^ko mestno sUrešiuatvo, ker jo je premalo. Da bi Bistrica vedno tuko obilno dotekala iz svojih virov, kukor po deževji in ko se po Snežniku flneg topi, bi se brez vseh ovirov d*lo kaj narediti, tnko pa ni mogoče, in bo gotovo tuđi Blavoa kranjska deželna vlada v prvi vrst le na svojo korist gledati morala, ter podpirati prošnjo Notranjcev, da ne da po nobeni ceoi inventure Tržačanom, kupovati B strieo. „Vox popoli, vox Dc5iu jo bil in mora vedno obveljati, kjer t^ga ni, razruni se ne le de-iela, ainpak tuđi država sama. Tržačani iščejo že pol stoletja vode iu se ju porubilo že »amo za take studiju okolu pol milijoua gld. Ako pa Tržačaui pri 8v. Ivanu v okolici narede prtrov v goro, vso to Reko bi lahko napeijali od blizu 'in z mantšimi Btrnskami v T:3t, toda, čudni bo poti našega mest-nega magistrata, tnorda bodo Se tri generacije pre-živeli, pretiuo bo vodovod bodi si u katerega kraja koli v Trst. NaSi lahončiči pridno potujejo v Turio k tamošnji razstavi, najbolje jun ugaia oddelek „Risor-g meuto Nacionale," kjer ka>,e|O vaake vrsto perga-menov, in drugib Htvarij, kako je Italija proti Av etriji tihotajmo postopala itd. Vojno brodovje bode kmalo počelo po jadran-ekem morju svoje praktične vaje, in to v velikib dimenzijah. Prvokrat je to, da bode avstrijsko vojno brodovje v ogromuem Številu take vojaške vnje obdržavalo, ter se pri tej prihki urila mornarica v vseh strokah moderne vojue, lx Lugatca 27. maja. [Izviren dopis.] (V gozdnih stvar eh.) Naše c. kr. okrajuo glavar-Btvo je do prizudetih posestnikov razposlalo naslednji pismen ukaz: „Skupina gozduih delov, iz katerib obstoji takozvana „MeniAija", leži v davkarskih občinah Begunje in Bezuljak in meji: ua jugu pri Skirji na CerkniŠke inRakovske paSnike, na zahodu večinoma na davkarski obtitn Laže in Borovnica, in na vzhodu na ostale Bezuljaške obcine. — Lega te okolu 1861 hekturov obsegajoče gozdne »kupine je, kukor se je to pri komisijskem ogledu dne 5 decembru 1831 razvidelo, srednje nagnena, na nekaterih krajih hribovita, na drugih zopet jar kasta, a redko zelo strma, tedaj v obče ne posebno neugodna. V ten gozdih nubaja se uavadno smrekovina in jelovina, a tuđi bukovina. Gozdua tla obstoje iz dolomita, so tedaj v pra-vem pomenu besede kraška tla inje torej ne-varnost velika, da postanejo leteća, ako se jim od-vzttnae naraven gozden aklep. Da se to ne zgodi, da Bveta ne bode burja odueala, ali dež izpral, da Meni šija ne postane 8 časom kras, treba, da se s temi gozdi v zmislu postavnih doiočil s potrebno previdnostjo ravna. Glede na te okolnosti, ki so se opazile, kakor že omeujeuo, pri konrisijskem ogledu, se tuđi vaš gozdni del, kateri v Menišiji leži in iz parcele 6t......davčne občine.....v skupnem obsegu .....hektarov .... arov obstoji, v zmislu §. 6 gozdne postave in §. 6 ministerske naredbe z dne 3. julija 1873 dež. zak. St. 39, kakor ćela Menisija denb v varstvo, in se vam, kar se tiče ravnanja b njim na predlog c. kr. gozdnega nadzornoga komi-»arja v Postojini sledeće za ukaže: 1. Svoj gozdni del morate kot visoki gozd ©hraniti in ga Binete samo prebiralno izaeka-vati, tako, da se Bklep gozda ne pretrga. 2. Suirekoviua, jelovina in borovina, katera nema 33 cm , in list u a tu drevje, katero nema 26 cm. v prsnej visočini, sine se Bamo tedaj sekati, ko bi bilo suho »li pokvarjeuo. 3. Da se doseže zadostna prirast lesa, mora ostati na vsakem hektaru 60 za seme ugodnih in primerno razdrljenih, Če tuđi bolj moćnih dreves, in sicer tako dolgo, dokler ni prihodnji gozden sklep sagotovljen. 4. Pri izaekavanji in izvažanji lesa se mora mlado vinu kakor tuđi stoječi les varovati. 5. Da ne navstane v gozdu požar, in da se od-vrne nevarnost drevesne poškodbe po iužkih (merče-sih), se moraju lesni odpadki najdelj v teku jed-nega meseca, ko se je posekani les uvozil, iz gozda odstraniti. 6. Na pomlajenih ali pomlajenju namenjenih krajih, kjer bi pasoča se živina lesni zarod uničila in bi dobivanje stelje apodrejo zadržavalo, je pasti in dobavljati steljo strogo prepovedano. 7. Ako bi zoper ta določila ravnali, kaznovalo bi se vas po § 8 gozdne postave. Proti temu ukazu prosta vam je pritožba na slavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani tekom 14 dnij, katero pritožbo naj se tukaj uloži." Domaće stvari. — (Enketa zastran prenaredbe ob-činskega reda za Kranjsko) se je danes na vabilo visokorodnega gospoda deželnega predsednika vršila pri deželnej vladi. Navzofini so bili v Ljub ljani bivajoči deželni poslanci in izmej vnanjih go-spod Svetac in vitez Schueid. Vsi ao pripoznali, da je treba preDarediti občinski red, ker avtonomni ob-Ćinski organi valed prevelicega delokroga in pre-ma)hnih sredstev ne morejo tuko delovati, kakor je želeti v prid občine in države. Gospod defcelni pred-sednik je iz svoje velikoletne prakse navajal načela, po katerib naj bi se obcine uravnalo: namreč kot potiloga male občine jedno ali dve katastralni ob-čini obst'gajoči, 8 prav ozko omejenim delokrogom, katerega lahko vaak kmetski župan brez pisarske pripomoći in brez posebnih troškov opravlja. Zraven teh velike občine, ki bi tuđi lahko obaeiale cei sodnij-aki okraj z nadžupanom na čelu, kateri bi opravljal ves dosedmji izročeni delokrog in tuđi od samostal-uega, kar se tiče več občin. Pri debati so vsi pri-trdili nftfielom gospoda deželnega predsednika, zlasti tuđi zaraii tega, ker bi te nadžupanije prevzeletudi delo ne dao j ih oWrajnih cestnih odborov in tako zvanih okrajnih kas, ki bi se potem odpravili. Gospod deželni predsednik je potem obljubil, da sh bode pri-hodnjem deželnem zboru predložil nacrt dotičnega zakona — (Vladiku StroasniHver) ostane Se do torka v Gorici gost prevzvišenega knezo nadAkofa Zorna. V torek odide od tod hi gre v Zagreb, kjer se bo nekoliko časa mudil, in potem odpotuje v D/akovo. Znano je, dH slavni vladiku prihaja nava-dno v poletje v Slatino ali kake toplice; letos na-merava baje priti v Ljubi jano in oi toi na Bled. Kranjska bo imela tedaj letou visoko čast imeli najodličnejSega Jugoslovana v svoji sredi. — (Z D u naj a se nain poroča, da sta v 26. dan m. m. z izvrstnim vapehom prebila rigorozum Goriška TSlovenca gg. Karol Štrekelj in Jo^ip Pngliaru zzi, prvi iz slovanskega in priraerjajo-čega jezikoznanstva, slednji iz pravoslovja. — Tre-tji Goriški Sloveuec g. Stefan Madoo, izpitani jurist, imenovan je prisluSnikom pri okrožni sodniji v Banjaluci, kamor se poda ta teden 2 Drmaju. — (17. Trsta) num porofia prijatelj našega lista, da je poleg odličuega rodoljuba gosp. dr. J. Šusta, novega dekana pri stolnej cerkvi, cesar ime-noval tuđi častna kanonika Komunu in Crne ta. G. Janez Koman, rojpn v Dravljah nad Ljubljano, ja aedaj župnik pri Jezuitih v Trstu, gosp. Crne Franjo, rodom Tomajčan, pa je sedaj župnik pri starem Sv. Antonu v Trstu. Na mnogaja leta! — (Odlikovanje.) Fmančuemu svetniku in vodji finančne prokurature v Ljubljaui gosp. dru. Josipu Raci ču podeljen je naslov in značaj finančnega nadsvetnika. — („Kresa" 6. št.) ima naslednjo vsebina: 1. Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Spisal Antou Koder. (Ddlje.) 2. Zaklad ediu. A. Funtek. 3. Narodne peani. Iz predvorske fare. Nabral Mat. Valjavec. 4. Žrtva Ijubosumnosti (Novela.) Spisal dr. Stojan. (Konec.) 5. Zvezda. (Pesen.) 6. Narodno blago s Štajerskega. Zapisal Jos. Freuensfeld. (Dalje) 7. Dve pesni iz Jarnikove zapušćine. PriobČil Schei-nigg. 8. Narodne pripovedke. PriobCuje Mat. Va ljavec. (Dalje.) 9. Svetovni pomen Sibirije. Spiaal Iv. Vrhovec. 10. Episke iiidske pripovedke in prav-Ijice. Priobčuje K. Glaaer. 11. Potovanje po sveto-vih. Spisal Rajmund Ćuček. 12. Slovenske besede v tirolskej nemščini. Spisal Dav. Trstenjak. 13. Slo-vanstvo na Angleškem. Spisal Andrej Jurtela. 14. Drobnosti. — („Slovensko druStvo") zboruje pri-hodnjo nedeljo 8. t. m. v Šent Lenartskem okraji. G. dr. Raduy bode porotal o svojem deželno-zbor- 8kem delovanji, g. B. RaiS pa se bode predstavit svojim tamoinjim volilcem. — (Čebelarskemu in sadj ere j skema društvu na JeBenicah) dalo je poljedeUko mi-nisterstvo 100 gld. podpore in dve medalji (sreberno ia bronasto) za čebelarsko in sadjerejsko razstavo, ki bode avgusta meaeca v Lescah. Ti medalji smeti se priznati le razstavijalcem iz Kranjske. — (PoBtojinska) svetovno slavna jama privabila je včeraj na tisoče občinatva. Geni Be, da je došlo nad 8000 tujcev obiskat podzemeljaka 6udat razsvetljena v električnej luči. Najkrasneji bil je prizor v „Velikem domu" in na Kalvariji in povsod čul se je glas: Čarobno, prekrasno! ltak že prekrasna PoBtojinska j»ma je z upeljavo električne luči še podvojila svoje krasote in odale pritne de nova, Se ugodaejša doba. Največ obiskovalcev prišlo je od jadranske strani, iz Trsta aamega nad 900 osob, a tuđi iz Ljubljane odpeljalo Be jih je h krati 23 natlačemh vagonov. — (Velik pretep) bil je danes zjutraj ob 2. uri na sv. Jakoba trgu. Tepto se je v družbi dveh vlačugaric več hlapcev, muzikasev Ljubljanskih in postopačev in bila sta dva težko ranjena. Jeden hlapec Kozlevćar od Andrejca v Kurji Vaši je od-peljan že v bolnico. Preiskava se je Že priČela. — (Tepii) so se v Šiski binkostno nedeljo in bil je jeden razgrajalcev teško ranjen. — (Prigledni shodi) za brambovce Ljub-ljnnskega batalijonu At. 25 so določeni na 24. in 25. dan septembra v Ljubljani, 26. na Vrhniki, 27. v Logatci, 28. v Loži, 29. v Postojmi, 30. v Ilirskoj Bistrici, 2. oktobra v Senožećah, 3. v Vipavi, 5. v Idriji, 7. v Škofji Loki, 8. v Kranji, 9. v Radovljici, 10. v Kranjski Gori, 12. v Kamoikn in 13. na Brdu; za brambovce Novomeškega batalijoua št. 24 pa. na dan 6, oktobra v Novem Mestu, 8. v Methki, 9. v Črnomlji, 11. v Kofcevji, 12. v Ribnici, 13. v* Velikih LuSičah, 15. v Žužemberku, 1G. v Trebujem, 17. v ZatiCiui, 18. v Litiji, 19. v Zagorji, 20. v Ra-tečab, 21. v Krakom, 22. v Kostanjevici in 24. v Mokronogu. — („Vrtec. Časopis s podobarai za slovensko mladina") ima v 6. številki nasled-njo vsebino: Zvonovom. Pesen. Fr. Krek- — Vile. Pripovedka. Miljeuko Devojan. — Pot zgrešila. Ivan T. — Libuša. Po Eibenu poslovenil Fr. Hubad. —• Jezus in sv. Peter. Zapisal Jos. Žirovuik. — Veseli otrok. J. T. — Rumunska kraljica. J. T. — Potovanje cesarjevića Rudolfa in cesaričinje Štefa-uije v jutrove dežele. — Zgodovinako-meatopisen obraz. Koćevje. — Ne želi vaega, kar vidiđ. — No-sorog. — Razne stvari. — (Gozdarsko druStvo) ustanovili so na Štajerskem za vso deželo. V pozivu pravi odbor, kateremu predseduje X. marquia de Bellegarde, da ee bode društvo prizadevalo, gozdarstvo spraviti na tisto stopinjo popolnosti, Bki ustreza nekazno-stim časa in stopinji znanstva in ki jo zahteva bi-stvo pravega gozda". DruStvo izdava tuđi avoj časopis. Pravi društvemki plačajo na leto 2 gld, Če pa so vttruhi gozda ali lova, iznaša jim letnina 1 gld. Priatop se naznanja društvu v Gradec (Kloster-vfiesgasse 46, II.). — (Vabilo) k Blavnoati, katero priredijo rodoljubi in bralno druStvo „Sluga" v Št. Vidu nad Vipavo povodom sloletnice in odkritja spominske plošče velezaaluiienegaranjcega g.Matija Vrtovca župnika in slovenskega pisatelja dne 8. junija 1884 Spored: 1. Slovesna sv. masa ob 10. uri zjutraj. 2. Odkritje spominske plošče a ulavnostoim govorom in petjem. 3. Pokladanje vencu na grob ranjcega a petjem, 4. Banket. 5. Beseda društva „Sloge" na prostem s petjem, gledišno igro: „Idrijski gostje na malega Šmarna dan v Vipavi,tt apiaal K. Dolenc. Za-četek beseda ob Va 6 ure zvečer. Ustopuina 20 kr. - sedi:5 20 kr. k obilu^j udeležitvi nujuljudneje vabi alavnoatni odbor. — (Premembe v Lavantinskej škofiji.) Za župnijo v Loki pri Zidanem mostu prezentovan je g. Josip Sorglechner. — Umri je g. Josip Divjak, župnik pri sv, Ani v Slov. Goricah v 28 dan m. m. Lahka mu zemljcal Telegram „Slovenskomu Narodu": Kolos (Klausenburg) 3. junija. Zaradi volitvenih izgredov pet osob zaprli, mej njirai sodelavca dnevnika Elleuzek, nadalje zaradi hujskanja druhali zatožba proti trem dijakom, katerih pa neso zaprli. Kolos 2. j unija. Kandidat liberalne stranke Hegedds na kolodvoru navdušeno vsprejet. Pri sprevodu v mestu pa je druhal vozove napala s kamenjem. Okolu šestđeset osob ranjenih. Suakim 2. junija. Trdnjave odbile so ponočni splošni naskok ustašev. Uspe&ni poltladkl. Nove in zastarele rane, kile in skrumbe ozdravi naglo Moll-ovo „Francoako žga-nje in sol". V steklenicah z navodom vred po 80 kr. Po poStnem povzetji razpoSilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zaloinik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekar-nah in specerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrečno Uoll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in pod-piaom. 5 (690—1>) Umrli so v IJubijani: 28. maja: Štefan Dolenc, brambovski pnškar, 60 let, Bimika cesta fit 9, za plućnim edemom. 29. milja: Marija Kozjek, delavčeva hfii, 11 dnij, Tr-iaSka cesta St. 24, za božjastjo. — Franja PleSko, zaseb-nica, 56 let. za jetiko. — Reza Mittendrein, uami^ena sestra, 27 let, Kravja dolina St. 11. za jetiko. V deželnej bolnici: 26. maja: Ignacij Bergant, krojač, 30 let, za apride-njem krvi. 27. maja: Martin Malavašič, higni posest&ik, 43 let, za ptncnico. 28. maja: Fran BajžeI, mi zar, 44 let, za plufino tuberkulozo. — Martin Nastran, delavec, 70 let, za razSirje-njem plufi. Meteorologično poročilo. I |Ć» *~ vJrZ,» Jov. «*• *"«v J v mm. r min. •3. 7. Bjutraj 73451 om. + 122'C sl.jz. obi. 9800.»™ U 2. pop. 733-23 nm. + 201°C sl.jz. obi, 5J 9. »večer 733-47 m«, + U-8«C »l.jz. obi. đežja. :=» 7. zjutraj 73243mm. -fl3-8°C si. jz. obi. 1000«» g 2. pop. 730-95u. +1600C sl.zah. obi. iVWBm-•r? 9. zvecer 731-97 na. 4-14-0'C sl.jz, obi. deija. :f 7. zjutraj 733-25 mm. +121»C al.jz. obi. o-an.. g 2. pop. 73235mm. 4.17-6«C bI. jz. obi. UOUnM-|j? 9. zvećer 73ll9mm. -f 14-2°C si. zah. d.jas. đežj»- Srednja temperatura je znaaala -+• 15-7°, -f 14-6° in + 14-6°, oziroma za 12°, 2*5° in 2-8° pod normalom. 3D-u_n.aJslca, "borzei dnć 3. junija t. 1. (Izvirao telegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... 80 gld. 40 ki. Srebrna lenta .... ..... 81 r 35 Zlata ren........ . . 102 »10 * B°/o maicna renta......... 95 , 85 1 Akcije narodne banke....... 859 , __ Kreditne akcije...... . . 305 „ 50 * London .......... 122 „ 30 „ Srebro............__ n __ Napol. . ........... 9 , 71*/t « C. kr. cekini ....... . . o B 77 Nemške runrke ..... .59 80 4<>/0 državno srećke iz 1. 1854 250 gld. 124 " 25 [ Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. — „ __ 4°/0 avstr. zlata rente, dp.vka prosta. . 102 t — [ Ogrska zl?ta rc.ita 6%...... 122 , 65 in'v . ... 91 „ 90 " „ papirna renta. 5%..... 88 , «5 „ 6°/0 štajerske zeirljiSč. od/ez. obli^. , . 104 „ 5() „ Dunava reg. srećke 5n/0 . . 100 gld. 115 „ 50 Zemlj. obč. avatr. 4Va°/0 zlati zaat. listi . 122 „ 25 „ Prior, obli5*. Elizabetim zapad, železnice 108 „ iiO „ Priir. oblig. Furdin^ndove aov. železnice 107 . — Kreditne srećko......100 gld. 176 „ — Eudolfove srećke .... 10 „ 19 " __ " Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 113 "„ — *n Traiuinway-diwSt, velj. 170 glđ. a. v. . 221 , __ V čctrtck v 5. dan jimija dopoludne ob 9. uri odda se košnja trave na travnikih pri baron Cođelli-jevem gradu na Spodnjih Poljanah v iiajem. <364-3>________ Podkraišek. Parmova slavnostna koračnica (Jabelmarsch) :eti (j laBovir x dv<* in a t* o lt n ni u. meato 75 kr. samo 5O kr., po poSti 95 kr. (369-2) J. Giontini v Ljubljani. Za sladčičarje! Da ustrezem pogostim pov-pnišovanjem, dal sem tiskati nove slovenske pole s kitieami dvoje vrste in so na p6li A pobožni reki, na poli Đ pa zaljubljene in prijateljske kitice na belem in rudećem pnpirji, in velja 10 pol velikega formata prvih 4O fer., poslednjih pa 95 kr. O88-2)________J. Giontini v Ljubljani. MOKA iz najboljše prav« banaške pšenice, popolnem suha, v lastnem nmetnem mlina na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, ^79-11' y Ljubljani, v Slonovili ulicah si 50. Za bllžafočo se sezljo ^^ priporoča ^H najstarejša in najglasovitejša firma za sukno ■ Morica Bum-a I v IBrau H (iistanovljenaleta 1B22) ^M prlittno Brnsko volneno bingo. Jako lepi in ^M modni uzorci za ćelo obleko od kI. 1.— do gl. 6.— ^H meter. Bogata izb^r Hnkna ■» suknje (Streich- ^M und Kamin^amrockatoiTe) od gl. 3.— do gl. 7.— ^M in Miihna za lila« e. niijnovejui uzorci, od %!. 1.2O ^| do Kl. 6.— meter. C^rnl Pcraviens zn nakn|e in ^B Toitkins zh lilnte od «"• 3>— navz-^or do gl. 6.—, ^M Kl. 7.— in više meter. ^H Veliku zaloga va::kovratnega sukna tn «ivHne ^M in to|aške ol»leke9 livreje* cerkve. biljurile ^H in vozove. ^H Sukna Ka požarne straže, veteranska iu ^H Htre'skH društvu in «lru$c korporacije ^M PrlHtnl uu^Ie^kl poliri plaitli. :t metre ^M 5O cm. |»6lc*. nc^Jstrl dor.6 na zrhte- ^M vanje vzgle«lnc knUiicc z lntio^oileviln'ini uzorci ^H f'riinko. ' (149—12) ■ (plosnato plit*toi prežene Prnteratrasae 42, tildi pismeno. (90—9) Marijinceljske kapljice za žeiodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei yse bo-lezui v želodti, ^|R||h^ in nepreaežno toper neil&at ^KRVkFJrMfiK. do J*đi> alabl ielodeo, J^M^L"^ n^°r klalo pođlranje, 161- Ms^MaF&K^^ p&Oj«, katar v ielodol, Wp^đS?^W^^ »K»-go- da se ne nareja ^BHlHgJ^aptk peaak In pieno In slez, ^^^^EfcgjmgfcnHt zoptr zlateuloo, grnjaa In |HMm|^ bljuvanje, da glava ne BfcjfcjBTHftaf^fifei ^eioilca), zoper kr6 v fte- ■IHEc^^fki%M lodol, preoblolenje te- K^ibHk^&oI^ lođoa x Jeajo ali pljafio, M^E^^&zSS&SS^'^ crve, 7...[>.T bolezni na vra- ^^■ffa^k... nloi, Jetrah in zoper zlato Gltirna znioga: Lekar C. Hrady, Krenosier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane g)aF~ 9S Ker. "^Q Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trgu. V Nov em me siu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Post oj ni: Anton Leban. VGo- , rici: lekarna A. de Gironcoli. V AjdovfiĆini: lekarna Micbael Gnglielmo. V Celji: lekar J. Knnfeischmied. VKranj: lekar Drag. Šavnik. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. VRadov-Ijici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČlrnoro'ji: K-kar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fnbiani. V^F" SVcLriLGV I Kei se v zadnjom času naš Iz-delek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupnje samo v zgoraj navedenih zalogah i rt pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za žeiodec morajo iraeti v skleniuo vtisnene be-šede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brndy Se Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapećatena i našim ori^iimlnim pečatom, »a navodilu za rabo in na zavitku, na katerera je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti pole# te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno v»r*»tveno r,n:»ineii|e in zavoj uioru biti z»pećaten z našim vurstvenim lunuie-njoui. Izdelki podobnoga ali i stega imena, ki nemaj o teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-narejeni in prosimo, tiaj ae nam taki slučaj i tak oj na-znanijo, da bodo sodnijski ka/-tiov;mi izdeluvalci in prodajalci. (148—142 Tili ci* 1 / ^ a. 2ujm,;. NARODNA TISKARE Pri Mlonu: Dr. Derv iz , .... Pulja. - IPmlan iz Gradca. - PnPoro&l P° lllzkeJ cem Klein z Dun;tja. v I ■ I Pn n»ij«i: Polaczeck z \/n7nP ||QTP Dunaja. — Notar iz Gradca. — TVLlIU IIOIU Christl z Diin:iia. , . », Pri jažnem koiodr«ru: slovensko - nemske in Moller z Dunaja. — lluhlmann nemŠke. z Dunaja. ^ ^ ► Od visoke vlade . f3^ Kjeg. Veličanstva ; | švedskoga ^-'^^aBaraLljai \ privilegirani x::' _ iliiL ftr. Fr. Leugiel-ov | 3BKejZ0W fcalvftnio J Že sam brezov sok, kutori teče iz breze, ako se navrtii njeno deblo, ju od ► pamtiveka znan kot iiHJizvrstnejSc lepotilo; ako se pa ta sok po pretlpisu izumi - ► telja pripravi kfinirnim potom kot balzaui, zadubi pa čudovit uiinek. r " Ako ne namaze /,večer ž njim obraz ali dri'jji doli poiti, ločifo ho že \ drutci 0 kr. I Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-ji, lekanmrji; glavna zaloga * na Dunaji pri W. Henn-u. ^.')1—■-'■ Mark gOOOOCg* Velika, oil lluiiilini'ško državu ^arantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi minigobnijnosti dobitkov, ki su bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče parailtije za toć'no izplaćilo dobitkov. To po določillh nacrta votli posebna v t.o postavljena generalna direkcija in vsc podjftjo nad/.orujo država. V malo me-aecih ae od prvoga do sed-ne^a razreda izmej 100.000 sreCk jth gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa: 1 premija a mark 800.000 26 dobitkov a mark 10.000 1 dobitek ii „ 200.000 5G „ a „ 5.000 2 dobitka » „ 100.000 10G „ a „ 3.000 1 dobitek a „ 00.000 253 „ a „ 2.000 1 a „ 80.000 G „ a „ 1500 2 dobitka a „ 70.000 515 „ u „ 1.000 1 dobitek u „ 60.000 103G „ :i „ 500 2 dobitka a r 50.01)0 2-0-JO „ a „ 145 1 dobitek ii _ 30.000 UMO.'J dobitkov u mark 200, 5 dobitkov u „ 20.000 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 3 dobitki a „ 15.000 Od teh dobitkov ae jih izzreb.i v prvem razredu 4000, v skupnom znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvoga razreda znaSu 50.000 mark in porante v drugciu razredu na 00.000 mark, v ti-etjem ua 70.000 mark, v cetrtem na 80.000 mark, v petom na S)0.000 mark. v St-stem na 100.0110 mark, v sedmein pa na event. 500.000, specijeluo pa na mark 300.000, 200 (»00 itd. itd. Za prvo žrebanjo velja «!ela oriuiuiiliiii nreeku t;l«l. 3.5O, ]iol oriKiiiulue srečke 99 1.75, četrt origiiuiliie Krcćkc ;•> —.9O. Proti poSiljatvi zneska v Iiuukovcili, pii |i«Stn(*j nuktiznici aM V poštnita markali se nam (loSla naručila hitro izvrSć. Vsak dobi originalno srećko /, državnim grbom in ob jedneiu uradni nacrt, iz katerega so izvć vao podrobnejše, kakor l-Hzdelitov dobitkov, dan žrebanja in uloge posnnieznih razrudov. Takoj po žrena-nji dobi vsak udblež« nec iiradn'o listino dobitkov, kateia ima državni grb in jiisno navftja dobitke in Stuvilko, katere so dobile Dubitki bo _ izplacujcjo P<> UHcrtu točno pori državno giimntijo. Na zahtevanjo smo piipra\ljtMii že naprej poslati uradni nacrt, in izja\ Ijiiiuo, da srećke, k.a ere no ugajajo, nnx i vziiniiin , ak<> se nam ob pravem času pred žrebaiijem vrnejo, in za nju dobijem zhosuk takoj vr-nemo. Kei- dobimo za te srefike vsak dan mnogo naročil, prosimo, da borno mogli izvršiti vsa naručila, kakor hitru jo mo.'oče, vsekako pa procl 11. JiiuiJcHii 1S84 direktno naročiti se. w-T)________Valentin & Co. v Hamburgu. Ž-ebanje I. razreda bode po nacrtu U. in 12. junija 1884. Srefa in shinij igratu pogosten« veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jiiua pusti jedne duri odprte, če se to da, na tuko solidni in pripravni način doseći, kakor tukaj. Našu glavno kiilckto je že flolgo po-rcIhio obiskovala srpfa in mi pa/.ili smo vedno na interesu naših ceujenili naro-I čevalcev. Vsak naS naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečko bi-f-z posredovanja inanj&ili prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajSem času po žrebiinji listino "dobitkov, ne da bi jo zalilovul, pole« to pa Se originalne Nre<-ko vselfj po v nacrtu nastavljeitlh ceniih brez \Bakoga poviSanja. lzdatelj JU odgovorni urednik: Ivuii Zeleznikur. LuHtuina in tisU „Nuroime Tiskurne".