p |j|pt m koristi drla v ifcsgs l|udsiva. Delavci opravičeni do vsega kar produ« irajo. Thii paper ie devoled 10 the intereete of the working class. Work* «rs ars entitled to all what they produce. »Sli-r, D«c. IW7. st It., pet off!«* •tChie»fo HI. und« tb. ActofUoofreMol lUrcHrd 1M71> Office: 2146 Blue Island Are. 'Delavci vseh dežela, združite se". 81 PAZITE! siP^R! na številko v oklepaju-ki »e naha|a poleg vašega naslova. prilepl|e-nega epoda)ali na ovitku. Ako (213) te številka tedat vam e prihodnjo številko našega lieta poreče naročnina. Proei-mo ponovite |o tako). Ste v. (No.) 212. Chicago» 1U., 3. oktobra ( Oct ), 1911. Veliki železniški štrajk. 36.000 DELAVCEV V BOJU SVOJE PRAVICE. ZA Boj bo hud. Vojna je tudi v Aiperiki. In-dustrialna vojna! Doifto pričakovani štrajk železniških delavcev je končno izbruhnil zadnjo soboto. Tako silne vojne med delom in kapitalom že ni bilo od leta 1894 ko je Debs vodil znani štrajk ne železnicah. Okrog 35.000 delavcev je odložilo orodje. Med temi je 10.000 niašin istov, 4000 kot -larjev, 3000 kovačev, 11.000 izdelovalcev vagonov, 1000 klerkov in 6000 raznih drugih delavcev. Vnijski vodje pa izjavljajo, da bo sledilo še več delavcev. Sledeče železniška družbe so prizadate vsled štrajka: Illinois Central, Union Pacific, Southern Pacific, Oregon Short Line, Oregon Railway & Navigation, San Pedro, Los Angeles & Salt Lake in Yazoo & Mississippi Valley. Strajk se razteza na sledeča mesta. kjer imajo omenjene družbe svoje delavnice: Illinois Central prog« . Chica (Burnside in 27. ce P«'. Memphis. Tenn.; Vieksburg. Misw.; New Orelang, La.; Padu->ah, Kv.; East St. Louis, II. ; Freeport, 111.; MeComb, Miss.; Council Bluffs, la.; Cairo, 111.; Evans-ville. Ind., in Centralis. III.—Har-guuanove proge T San Francisco, Cal.; Denver, Colo.; Omaha, Neb.; Housto, Tex.; Kansas City, Mo.; San Antonio. Tex.; New Orleans, La.; Ogden. Ctah; Grank Island, Neb.; Reuo« Nev.; Salt Lake City, Utah. Las Veg««, N. M,; Los Angeles. Cal.; Oakland <'al.. in Tus-eon. Ariz. Strajkarji zahtevajo predvsem popolno priznanje sistem-federa-cije, to je skupne unije vseh strok, kar jih dela v železničarski industriji. Železniški magnatje so to zahtevo trvdovratno odklonili. Boj bo hud. Vodje štrajka upa jo v trdno zmago v kratkem času. Družbe nabirajo skebe na vseh koncili in krajih brez dvoma se bodo zatekle k sodiščem za zloglasni "injuctione". V Burnside (Chicago i, kjer je zaštrajkalo 400O delavcev, so se pojavili včeraj prvi nemiri. Četa policajev, mestnih in privatnih, je napadla unijske pikete, kteri so se spopadali s štrajkolomci. Par štrajka-rjev je bilo aretiranih. Kljub vsemu prizadevanju pa I C. ne more dohiti dovolj jvkehov, da bi nadaljevala z delom. Kakih 20 skebov je takoj prvi dan dezrtiralo in se pridružilo štrajkarjem. Prebivalstvo v Burnside je na strani štraj-karjev. Skoro vsi groceristi in mesarji so obljubili, da bodo dajali živež štrajkarjem na kredit tako dolgo, dokler jim bodo dopustile finančne razmere. Cnijske blagajne so dobro založene, tako da lahko plačujejo štrajkarjem redno podporo šest mesecev. Slovenski delavci! Ogibljite se gori omenjenih mest, dokler tra ja hoj in tako pomagajte svojim bratom do zmage. kom ah pridelkom bi bila to, kar no rovati zoper socialiste. Vzel je kdo prejme za svoj produkt; nad- pod svoje okrilje ondotno katoli- v redu ost j in preostanka na trgu ško "delavsko" društvo in da bi bi ne bilo, vsled česar bi ljudje ne privabil vanj več zapeljanih ka mogli dobiti več, kolikor so pro- linov, je kupil za katoliško delav dueirali, ali več kolikor potrebu- *ko društvo gostilno "pri zlati jejo. Vsled tega bi tudi ne bilo ladji", ki je bila v Steyru že dohodkov brez dela, niti špekula- let na robu ve* pa ni ničil "idejale" življenja! Kakšne otročje možgane še imajo nekteri ljudje ! Splošen pregled. — Številke govore. Socialistična stranka v Nemčiji ima po poročilu pred kratki mobelodanje-nega izvestja 835.362 politično organiziranih članov, 115.524 članov več kakor lani. Da se te številke za morejo prav presoditi, je po trebuo ugotoviti napredovanje stranke v zadnjih letih. Gibanje števila članov v zadnjih petih letih je bilo sledeče: Leta članov propasti. Ker <*ije na račun dela, iz Česar sledi, i»"1! denarja niti on niti društvo, da bi nihče ne mogel živeti v brez- je jemal Frisch posojila pri po-delju. Tako bi bilo v socialistični božnih ovčicah in to večinoma pri družbi in tako tudi bo. Toda ljud-j takih, ki imajo sami zelo malo, je se boje socializma, ker po kakor uslužbenci itd. Izposojal si mnenju vsegasitih del a niče v bi u- J1' Pft denar peni takimi okolščina- mi. da so ga naposled ovadili državnemu pravdništvu zaradi goljufije. Hotel "pri zlati ladji" so rubili in ker je škandal postajal vedno večji, je moral škof Frisehu prepovedati duhovniška in katehetska opravila. Friseh se je lotil nekake pomožne akcije, ali klerikalni mogotci niso hoteli nič vedeti o kakšni denarni podpori in tako je več pobožnih ljudi, ki so bili v otroški naivnosti in lahkovernosti posodili "pre<"a-stitemu" gospodu ves svoj denar, opeharjeni za celo svoje premoženje. Nad dve sto tisoč kron znaša primanjkljaj in vsak se začudeno vpraša. kam so zapravili v trjh letih toliko denarja. Zadnje dni je pa otresel Friseh prah s svojih čevljev-JiL jo popihal na: Dunaj. Sedaj se pa visoka duhovščina resno boji, da ne bi vsled vednih f>olomov klerikalnih zavo-dov. ki jih »pričuje gospod Friseh na Štajerskem, a "prečastita" gospoda Kaiser in Weiss nedavno na Koroškem verno moč blagoslovljenih sukenj in o-brnilo hrbet zanikrnim pastirjem. Zato so uvedli sedaj pomožno ak-cijo in ustanovili odbor, ki se obrača s prošnjo na "plemenita sr-ca", da rešijo oškodovance popolnega propad. Kakorkoli bo že ta pomožna akcija uspela, to je gotovo, da bo izteklo še mnogo vo-e v Savo preden bo pobožnim vernikom vsa škoda poravnana Steverski slučaj pa ni zadnji po poyski "švindel". Dokler bo du hovščina politizirala, toliko časa bo tudi izrabljala pobožnost in lahkovernost pobožnega ljudstva v svoje nečedne špekulacije. 384.327 530.466 587.336 63X300 720.073 835.562 je bil » naras- 1906. .. . 1907. ... „ 3908. ... ,, 1909 ... „ 1910 1911 ... Samo 1. 1906. 1IK)7 čaj članov večji kakor letos, to pa zaradi volitev, ki so se takrat vršile. Pri bodočih volitvah bo število članov gotov ovečje kakor kdaj poprej. Prihodnje leto bo imela socialna obož ni list. da so vse te ženske nesramne. izzivajoče, razuzdane, nečiste, malopridne, sramotne, koketne, hinavske, brez sramu in stida, brez čednosti, brez ponižnosti, brez skromnosti, brez zatajevan ja. sam napuh, nečistost, neum m>st, pohujšljivost, pokvarjenost, nemoralne, nepristojne, hodeči kadaveri, ki prezgodaj dajejo od sobe smrad svoje sprijenosti, ob sojene, da v par dnevih zgnijo v grobu in peklenskih globinah, tepčaste, neumne, nečimerne, pra zne in v resnici ostudne ženske" . . . Duhovniški sestavljač te čedne zbirke psovk je gotovo le z veliko težavo odganjal skušnjave, ko je tako drastično odkrival to pokrito modo . . . izgubilo ¿lohro ljudstvo vero v zveličavno Da bi se umaknil splošnemu znižanju varstvene carine, je hotel uveljaviti posebno trgovsko pogodbo s Kanado. Ali Taft je imel smolo. Kanadčani so rekli, da nočejo nič slišati 0 posebni trgovski pogodbi. Taft je sedhj v škripcih in če se mu ponesrečijo še razsodi še ne pogodbe, l>o drugo leto stal s praznimi rokami pred» volilci! • s • — Razdeliti hočejo socialisti. Tako vpijejo ob vsaki priliki naši nasprotniki. Da razdeljujejo tisti, ki jim soe. demokracija z vso silo nasprotuje, je razvidno iz naslednih podatkov: V Budimpešti so sestavile razne mlinarske akcijske družbe bilanco za 1. 1910 in izkazuje za minulo poslovno leto naravnost ogromne dobičke. Parni mlini "Konkordija" razde-le med svoje delničarje 600.522.« 50 K. čistega dobička, t. j. 8%. Parni mlini v Kikindi so profiti-rali 218.058.95 K. in bodo razdeli- 1 med akeionarje 12%% dividen-do. Budimpeštanski valčni mlini razdele med svoje ljudi šestod-stotno dividendo. Mlinarska družba "Viktoria" razdeli po 40 kron na vsako delnico. Parni mlini "Istvan ' razdele med svoje čla- K čistega dobička-? delniška družba "Vorsed MLs-klcz" je napravila 754.821.22 K čistega dobička in razdeli 13.5ÇÉ dividende, "Prvi budimpeštanski parni mlin" razdeli na vsako delnico po 80 K. — Kapitalisti si razdele dobiček, ki ga vplačajo konsunientje s svojim denarjem. z 38.505 člani. Mislimo, da je to dosti jasna slika španskih razmer v Avstriji in zakaj avstrijski narodi bežijo v Ameriko. — Prst božji. Papežev osebni list "Osservatore Romano" je ne le »ilno pobožen, temveč tudi skrajno babjeveren list. V neki zadnjih številk piše uied» drugim "Protiklerikalci (namreč italjan ski) so se pregrešili s tem, da so hoteli proslaviti jubilejno let« 1911. Pregrešili so se zoper boga in papeža, da si pridobe naklonje nost zločincev vsega sveta. Al vsa stvar je izpadla drugače: na lezi ji ve bolezni silne elementarne katastrofe, milioni, ki so jih po goltnili morski valovi in naposle< Verbiearo, so dokaz roke Gospodove ..." \Tc glede, da je potrebna precejšna porcija gluposti za tako bedasto trditev, prav gotovo smrtno greši, kdor podtika usmiljenemu krščanskemu bogu tako nizko maščevalnost. s s Leto (Vol.) VL Krvavi ples med Italijo In Turčijo. ROPARSKA VOJNA UŽIOA REVOLUCIJO MED ITALIJANSKIM PROLETA-RIJATOM - Predsednik advokatske zbornice v Chieagi je tekom svojega govora, v katerem je ostro bičal v današnji kapitalistični za klical : "Kam plove — Na seji nekega katoliškega društva v Barbertonu, O., je prišlo do burne debate radi absolu tizma, ki ga skrbno negujejo ne kateri gospodje v črni suknji \ katoliški jednoti. Padale so ostre besede. Sredi debate pa nakrat neki član zakriči: "Ven z farji!" Kakšen teorizem vlada vendar v omenjeni jednoti, da se člani, ki so bili navadno pohlevni in krotki, poslužujejo že takih besed, ki so po izpovedbi duhovnikov le še v rabi pri svobodomislecih. soeia listih in nevernikih? Ali tam tudi vera poka? Erklaeret mir Graf Oerindur! ze — "Chieago Tribune" je pisala, da je naša republika najpopolnejša državna forma. Ako bi bila ta trditev resnična, tedaj hi bilo pri nas vse v najlepšem redu. V resnici je pa v Zes- trifovinsko pogodbo z Zdr. državami Taft je zastonj prinesel razkol v svojo lastno stranko, pa tuli konarres je bil zaman mesece v posebnem zasedanju. Kanadčani mn v par urah zmešali štreno, da vse njegovo dielo ni bilo vredno pipe tobaka. Taft je čul splošno tožbo o draginji in je prišel do prepričanja, da je treba nekaj zvršiti, da pomiri in odžene bližajočo nevihto. s. * — Pobožnost na ukaz. Turški ministrski svet je sklenil, da bodo tinti mohamedanei ki ne držo strogega rarnazanskega posta, kaznovani z zaporom od enega tedna do enega meseca in z globo od enega do |>etiiajst funtov. Ce bi mogli naši. klerikalci tako ukazovati vsem Slovencem v Ameriki, to hi bilo veselje v Izraelu. s • * — Dmžabni red po božji volji. Nedavno je izšla statistika, ki kaže. da je leta 1910 na Angleškem umrlo 119 ljudi od gladu, 54 v Londonu. Na drugi strani pa je po izjavi ministra Lojd - Džordža na Angleškem 10.300 oseb, ki imajo nad 24.000 dol. letnih dohodkov. Dvajset angleških trgovcev ima nad 200.000 dol. letnih dohodkov in še veliko več imajo vojvode in lordi. Anglija je, kakor znano .zelo pobožna dežela: praznik se natančno posvečuje, ampak glad krščanskega bližnika je sitemu normalnemu kristjanu < V» se t a briga. Svoje krščanstvo ima, ki se kaj lepo sklada z tna-likovanjem mamona: ni jim do tega. da bi po svetopisemskem receptu z dobrimi deli si prislužili nebeško kraljestvo. Bogatini žvi-1 njegovo mesto /tra jo na nebesa onkraj crroba in | voločnejši kot imajo raje nebesa na zemlji. V tem naj bi jih tudi siromaki posnemali in naj bi polagali večjo važnost na zemeljske dobrote, kot da se tolažijo z dvomljivim plačilom onkraj groba. Boljše: rži ga. kot lovi ga ! razmere družbi, mo?". Vsak pa merpñ ció vek odgovori lahko na to vprašanje. Kapitali* tična družba se eimdalje bolj po-t rustan ju je, čemur mora logično •slediti socializiranje človeške družbe. Z drugimi besedami. Kapitalistična človeška družba s< hitro bliža svojemu koncu, na nje-ni groblji bo pa vsklila soeialis tična. s e — Angleški kapitalisti hočejo zopet povzročiti z nova nemire v Mehiki. Neki lord Cawdrav, ki lastuje ogromna zemljišča v Mehiki. je prosil Madera za nove zemljiščne koncesije. Madero mu je prošnjo odbil. Zdaj pa nastop* "plemeniti" lord, katerega ni sram živeti o delavskih žuljih, proti Maderu. V ta namen se je zvezal z generalom Revescm, ki je pokrovitelj nasprotnega pred-sedniškega kandidata. General Reves se trudi, da bi Mehiko zapletel v vojno z Guatemalo, da bi lahko igral ulogo "narodnega rešitelja in junaka." v Čuditi se ne smemo, ako se dajo Mehikanci varati s takimi manevri. Vsaki dan se lahko prepričamo, da se dajo od inogočnežev vleči za nos še bolj civilizirani narodi kot so Mehikanci. Balkan se giblje. — Duhovniške poneverbe na Portugalskem. Vsled ločitve cerkve od države po francoskem vzorcu je bila minole dni po vseh portugalskih cerkvah izvedena in-ventarizaeija cerkvenega imetja. Kakor poročajo iz Lizbone, je duhovščina kar na debelo pone-verjala razne dragocenosti. Zlatnina. srebrnina, dragocene slike — Streli na ruskega minister-skega predsednika Stolvpina ne bodo zboljšali položaj ruskega naroda. Taki napadi na posamez ne osebe prinesejo le preganjan je. Ako pade en trinog. pride na drugi, ki je še kr njegov prednik. Stolvpin je zastopnik ljudi, ki žive v domišljiji, da je božja volja, če oni živijo v brezdelju na t roške ruskega naroda. Taka do mišljavost pa rodi grozovlado, kateri se zopet odzovejo nasilni čini od zdolaj, ki se ne dajo za-braniti z zakoni ali pa žegnano vodo. Sil« rodi pToti silo. Vlada Sto-l.vpina pa ni bila nič druzega kot dolga vrsta grozodejstev, ki so bila zvršena nad ruskim narodom. Opromno število ljudi, ki so jih obesili za Časa vlade. Ruski parlament je najslabejša parodija ljudskega zastopstva. Ustavrost v Rusiji je navaden in velik švin in cerkvena oblačila so se prijela *a katerim se skriva okrvav-luhovniških rok. Vlada ceni vred-1 U^ni absolutizem/ ki je postopal nap nost pone verjeli ih 5 milijonov. — Samostani v Avstriji. Pred kratkim je izšla zelo zanimiva knjiga o avstrijskih samostanih, ki jo je napisal premonstratmski korar Alfonz Zak. Kakor pravi ta knjiga, je v Avstriji 640 mož-kih redovniških našelbin z 11.116 člani. Ženski redovi imajo 2316 kolonij « 27.389 članicami, skupno torej 2966 redovniških kolonij predmetov na | 7 ljudskimi poslanci kot s šolski mi calo Uto, $1 sa pol lata. Pri iprvmmM bivaUl.'o mm'moléff *ov0fa natnantít tudi STAR! naslov. PROLETARIAN Owaad and publiahad Evkny Tu»soar by iNtk Slavic Workmen'» Publiihiof Conpasy Chicago, Illinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki,_ v rana t'odltptc. l'r—iS—t; Frank Podboj, Secretary; Krank JaneilO, Troaaurar. Frank Petrič I» .. ,, Jo». Bratkovič i ^rektor.j. »imsCBimON üates: United Stataa and Canada. UJO a year, 7Sc lor bali year. Foreign countrie« 13 a year, %l for bali year. mpvnnsing satis on a|rctmanL NASLOV 'ADDRESS): *PROLET*REC" '1146 Blue Island ave. Chicago. III. DRAGINJA Iz vseh mest in indsistrieluih središč v ameriški republiki prihaja tožba o neznosni draginji. Vsled neznosne draginje delavci danes ne živijo, marveč le života rijo. Njih plače ne zadostujejo, da bi za se in za svojce kupili tečne hrane, ki je absolutna potreba za vsakega, ki dela. da «i ohrani svoje delavne moči. ^o izjavi 1,014 trgovcev iz 68. mest in 39. različnih držav je ce na za dvajset od trideset predane tov višja kot v katerikolem času zadnjih 18 let. od 16 predmetov pa za 25 odstotkov višja kot v letu 1896. Suho meso se jepodražilo-za 62.7%; kokošja jajca za 48.4%! soljena svinjina za 47.9%; frišna svinjina za 46.3%: slanina za 45.1% . Ako vzamemo vse predmete kot celcto, tedaj se je vseh 30 predmetov podražilo za 19.3% od leta 1900. Podražilo se je vse: sladkor, moka, petrolej, vžigalice, obleka, obuča itd.. Zvišali so stanariuo in podražili so kurjavo. Kot delavci vemo. da se moramo organizirati strokovno in štrajkati, ako hočemo, da se nam zvišajo plače v primeri z naraščajočo draginjo. Vzlic temu. da smo se kot strokovno organizirani delavci z vsemi zakonitimi sredstvi borili za zvišanje naših plač in tudi izvo-jevali zmage, vendar ne moremo izreči, da smo si v resnici zbolj-šali svoj tulni in bedni položaj. Z zmagami, ki smo jih dosegli na strokovnem polju nismo zvrši-li nič druzegn. kot da smo zabra-nili, da nas niso kapitalistični ve-leroparji potisnili na življenski nivo aziatskih kulijev. Za draginjo so v današnji kapitalistični družbi odgovorni oni, ki so gospodarji čez življenske potrebščine. In ti gospodje so ve-letrgovski oderuhi, ki so lastniki trustov za življenske potrebščiue. Delo teh oderuških gospodov obstoji v tem, da se mogoče enkrat v tednu dogovore, kako bodo za bodoči teden odaralt ameriško ljudstvo, na kar cene za živež brzojavnim ali telefoničnim potom • sporočijo v svet. Mi vemo, da proti tem oderuhom ne opravimo nič z bojkotom. Ako bojkotiramo meso, pademo v razbojniško jamo trnsta za ribe. moko ali sočivje. Bratje delavci! Mi ne moremo zmagati, ako ponižno čakamo, da bomo počasi pomrli gladu. Ako hočemo zmagati, moramo odstraniti vzrok za draginjo. In vzrok za draginjo je iskati v privatni lastnini življenskih potrebščin. Ce pa hočemo odstraniti privatno laistnino življenskih potrebščin, se moramo organizirati politično in na političnem polju poraziti veletrgovske oderuhe. Do da nes še nismo opazili spremembe v cenah za najnujnejše življenske potrebščine, pa naj so bili na krmilu republikanci ali demokratje. Obe stranki pripoznate ,da je popolnoma v redu. če peščica ve-lekapitalističnih roparjev odira in skubi ameriško ljudstvo. Nikdar se ena ne druga stranka ni potrudila, da bi spremenila ali strmoglavila današnji gospodarski red. ki jemlje naši deci kruh od ust. Socialisti so že večkrat povdar-jali preti leti, ako se ne strmoglavi današnje kapitalistično gospo darstvo, da bo piišel čas, ko delavcu vsled naraščajoče draginje ne bo mogoče živeti. Cas je zdaj tu; draginja narašča z vsakim dnem. Bratje delavci! Združimo se v politični organizaciji — v socialističnih klubih, da spremenimo današnji gospodarski red in ga nadomestimo z drugim, po kate peni bo vsak delavec imel pravico do polne vrednosti svojega izdelka. Socialistična stranka« je stran ka delavcev, ki se je organizirala v ta namen, da vsa produktivna in razdeli vna sredstva, kakor stroji in zemeljski zakladi postanejo splošna ljudska last in se de. lavci osvobodijo kapitalistične sužnosti, ki jo branijo in zagovarjajo republikanci in demokratje. Socialisti trdijo, t!«a vse. kar ima vrednost, izdelajo delavci — ročni in duševni: da so živež, obleka, kurjava, prometna sredstva, hiše itd. le sad dela. V vseh civiliziranih deželah ši-rom sveta so danes delavci organizirali politično v socialistični .stranki, in pošiljajo delavx»e socialističnega mišljenja v občinske zastope in postavodajne zbore. Tinto v Ameriki so socialisti že izvolili ponekod zastopnike v občinske zastope in državne posta-vodajne zbornice, kakor tudi enega zastopnika v ameriški kongres, kjer vsi zastopniki složno nastopajo za korist delavcev. Ako preiščete ves širni svet. ne bodete našli pol ducata socialistov, ki so bili izvoljeni v posta-vodajne zbore in so izdali socialistična načela. Zakaj? Socialisti niso izvoljeni v posta voda jne zastope, da bi tam Iskali svoje osebne koristi, marveč, da zastopajo tam koristi delavcev. ki so jih izvolili. Organizirani socialisti, ki so začno tudi strogo disciplinirani, tudi vedo, kaj hočejo, radi tega si pridrže pravico, da vzamejo vsakemu zastopniku v zbornici mandat in ga izobčijo iz stranke, ki bi skušal ali celo drznil izdati socialistična načela. Bratje delavci! Bitka med ve-lekapitalističnimi roparji in delavci se vrši sirom sveta. Povsod se delavci pripravljajo za končno in odločilno bitko. Prihodnje leto bomo imeli predsedniške volitve. Volili bomo tu-ti zastopnike za državno postavo-drtjne zbornice in kongres. Za volilno bitko se je treba pripravljati že sedaj. Zategadelj delavci v socialistične klube, da bomo ob času prihodnje volitve pripravljeni napram izkoriščevalcem in oderuhom kot nepremagljiva falanga. Ako hočete sebi in svojim otrokom dobro, če ste proti vedno naraščajoči draginji, tedaj v naše vrste, v vrste socialistično organiziranega delavstva, ki bije neizprosen boj s kapitalisti. Bratje delavci! Bojujte se za se, za svojo deeo, za svoje tovariše delavce, ne brigajte se kako bodo živeli kapitalisti, ki so vaši sovražnik'. USTAVA ZEDTNJENIH DRŽAV 1'stava ali konstitucija naše re publike je bila spisana leta 17H7. Isti čas Američani še niso poznali strojev niti drpgih modernih iznajdb. Niti jedne jedine že-lezniške tračnice še ni bilo nikjer na svetu; ni bilo telegrafa ali telefona. O moči pare in čudiežih elektrike nihče še niti sanja! ni. Poštna zveza je bila slaba. Vzelo je cele tedne, predno je pismo prepotovalo par sto milj. Časopise. kolikor jih je bilo, bi lahko vse na prste seštel. Knjižnice ni bilo., niti javnih šol. Ljudi in blago so počasi prevažali konji po krivih in nerodnih cestah. Poljedelsko in rokodelsko orodje je bilo primitivno — naravnost barbarski». Pohištvo priprosto. Celo žveplenk niso imeli. Ka v 111 govore ' k1 Vsepovsod se opaža velikansko | lje»U »»»**««' lziub. jak Rev. To ne-K ra nje Wa •> že 2000 krat avoj jem umetnosti. Vsakemu spri,lenemu duhovni ku dajo na nos očala, katerih «tek- zaniinanje za naše gibanje hi na še kandidate. Poleg vsega zani menja pride par še nekaj povrh. V kratkem dobimo namreč zopet ^^ cn socialističen list, seveda v an- M° -P* tako, tla kažejo vse pretw! gie&ketn jeziku. To bo spet bolelo v drugačni barvi. Ali se je n*. Pirčctovega Lojska, in spet bo to- t(>m ¿»«liti, če vidi Rev. Tone vi* čil krokodilove solze in zabavljal | "»robe na svetu?-- čez socialiste Št raj k krojače v še ni končan Razume se, tla ubogi štrajkarji silno trpe pomankanje. Ne bom poročal podrobnosti o štrajku, ker bi potreboval zato cel list. Kdor je bil kdaj na štrajku, ta, že ve kaj pomeni boj meti delo- ^/"H™* IUU ,>a 0,1Kovoril: :___, I VldlS Mike. gledati mor«S M Nekoč je vprašal nekdo Carn« gjjaj — Povei ™ l>rejčko, kako si ve ml ar prišel do tako ogromne-ga kapitala, ko vendar nisi nik-dar nič poprijemal. via i; če je predaleč toaletna soba. Mi socialisti trdimo opravičeno, tla je za vse vrste zločinstev odgovoren današnji družabni redi, ki onemogočil je vsakemu priložnost za delo. Ko je tak človek enkrat prišel tako daleč in da se mu je posrečilo kaj ukrasti, je postal to njegov redni kšeft. In tako imamo v tej družbi tatove in posto-pačev dvoje vrst: eni se vozijo v avtomobilih in pijo šampanjca, drugi pa v "Box eari" in pijo ostanke v glažih, ko pridejo v tak salon, kjer jim krčmar to dovoli. se pa zapre na treh« 7»" zitlienie konifort in ^ Koncem „ovora je imel Amerin l <" >'rlllk" s" P"i treh. 7.« ziujenje, komfort m 7.a kj ge jp ^ ^ kradejo na . ebelo, (!lr,Iif, p« le ra7.il o,l miionizma (ameriške „. I <,rob,ml<><'- I rv"" P° «»vadi nije nimajo vse enako taktiko, principe in metodo. Med njimi je skoraj toliko razločka kakor) med političnim strankami) z nekim članom od "I. W. \V." nekoliko debate, nakar smo se veselo razšli. V Chicagi je umrl večkratni duševen, telesni in moralni razvoj. Tudi tega še ni. Ampak priti mora.. Da pride, treba je sedanji kapitalistični sistem spremeniti v socialističnega. To so torej razlogi, zakaj je naša ustava — večidel iste — že davno preživela svojo dobo. Ze-dinjene države s svojo staro ustavo so podobne odraslemu človeku. kteri še vedno nosi obleko, ki mu je bila umerjena, ko je bil deset let star. Obleka je premajhna, pretesna, prekratka, oguljena — sploh za rabo ni več. Ravno tako je z našo staro ustavo. Skrajni čas je torej, da se spremeni in umeri po razmerah kakoršne so danes in kakoršnemlutimo v bližnji bodočnosti. Ventlar stvar ni tako težka, kakor bi si kdo mislil. V ustavi se nahaja točka, ki še ni preživela časa. To je točka, ki se glasi, da ima kongres neomejeno moč storiti kar zahteva splošni blagor ljudstva. Glavno je torej — in najkrajša pot —, ti« dobe socialisti večino v kongresu. Socialistični kongres bi potem soeializi-ral ameriško industrijo in kon-sekventno s pomočjo ljudstva potom konstitucionalnega zbora spremenil tudi ustavo kot zahteva moderni čas. Spremenitev ustave bo delo socialističnega delavstva. Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Curtis St. Chicago, 111. Priporočajte in širite jugoslovansko socialistično čaaopiaje v Ameriki: "Proletarec", "Radni-čka Straža". "Svjetlo", "Na-rodni Glas". milijonar, bivši predsednik trnsta in lastnik tukajšne ogromne tovarne za izdelovanje usnja — Charles Allen. Skočil je s četrtega nadstropja na ulico in se ubil. Razredno zavedni d/elavei gotovo ne bodo žalovali za njim in tudi ne, magari če se vsi kapitalisti na en dan pobijejo. Socialisti so inteligentni delavci, študentje nove šole, ki se poleg politike in ekonomije zanimajo tudi za dramatiko, glasbo (godbo, petje) sploh za vse važne svetovne in kulturne pojave. Dasiravno zelnate glave prizanese, druge leta. Tako je. Veliko reklamo za Proletarea dela Lojze v svoji cajtengi med strelicami. Seveda še Proletarče-vi lahko smejejo, ker ne bo jmtre-ba plačati računa. Naja. če je človek zabit, potem je tudi njegov sij" udarjen na to stran. In posledica tega je. da imajo koristi od zabitih ljudi drugi. Ce bi imel te koristi kdo drugi, bi go zavidal. Proletarcu pa privoščim do srca nekaj reklame brez ' računa". V Clevelandu gremo naprej za Proletarea. — Hurej! velezločin. kar potem časopisi raj-bobna jo na vse strani. Ti časopiai so pravo zrcalo današnje hudo-delske družbe. In čitatelji teh listov imajo po večini radi take senzačno, živce dražeče čtivo. Ako časopis slučajno ne prine» dolge "storije" .» kakšnem velikem škandalu, je "suh", ni dosti vreden. V tem se zopet zrcali vsa pokvarjenost, lažnjiva morala in duševna bolezen povprečne čitajoče mase. "Proletarec" n* »rinaša takih "novic". In nasi čitatelji jih tudi ne pogrešajo. Sa j nobeden do d/ines še ni pove tlal tega. Počemu naj bi prinašali Dovolj je. tla včasih povemo, da so umori, veleropi. veleprevare iu razni drugi škandali na dnevnem redu; osebe in kroji so brez pomena. In zakaj so? Zato. ker jf današnji sistem hudodelski in tak sistem ne more roditi drugega kot hudodelstva vse vrste: od navadnega žepnega tatu do velerona v fraku in cilindru, od navadne*« cestnega umora do bratomornega klanja na debelo itd. itd. itd. — Madero izvoljen predsedai-kom Meksike. V nedeljo so w vršile predniške volitve v Mekn-Ivi Izvoljen je Krancisco I. Ma-Pozdrav na vse somišljenike in I dero. znani vodja revoluciije, c ve sodruge okoli lista! likai^ko večino; dobil je 90 od- Avgust Ku/nik. | stoikov vseli glasov. Njegov jedi-ni nasprotnik in kandidat kato-Iskrice. Hiške stranke Bernardo Reves j# Vsakdo je že slišal, tla je Judež grdo pogorel. Propadel je tudi De prodal Krista za 30 srebrnikov, la Bara, sedanji začasni predsed-pri uredniških pultih buržoainih I U«d 2000 ,oh v Azi- spremljali krvavi izgredi. Brez volneni) surove neotesane klade ki 11 1M,a,° lju,h so ,,HneM Waža lilne kramarije tudi ni bilo. Pone-morda nosijo po žepih celo bom- na,i tTpJ"tvom. ko prodajajo dela'v- kod so kupovali glasove po 25 be. sploh edinole zato na svetu. T' sflnn S0,M' kapitaliamn v robst- centov.. Za Madera so glasovali vo pri vsakih volitvah. In to se tudi Indijani v Ouadaloupe Hidal- tla bogatim in pobožnim dušicam delajo večno zgago. "Preddvorčan." godi v Ameriki. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo Proletarea :-Pri nes se bližajo zopet Volitve. Neke vrste narod, ki živi na Kitajskem. ima to navado, da poravna krvno maščevanje v devetem rodal. — Delavci v Evropi ffo. • • * Strašna katastrofa je zadeli 30. sept.. mestece Airstin v Penns., 120 milj do Pittsburga, ko je počil jez na bližnjim kribu in se je nli-vet' milijard galonov vode v dolino. Silni naval vode je meito in republikanci pa demokratje soT"^0 ,pa to nftvfl<,°- v ™ že na dielu po svoji stari šegi in S,,h < n Jp kapitalistični sistem navadi. Pokadilo ae ho torej „re- fö«I popolno,,, izmH « povija zen,.je riÄC^ - vniêuj(^ êloveStvo' na debelo oaeh se j.......pilo. ni, da bodo plesali tisočaki kakor # žito v malenei. Kako dolgo bodo I Ljudje, ki nosijo redove in ko-še poskušali delati tem potoni vo '«jne so jih pridobili za staroko-lilne kampanje, je težko reči. To-1 pitne uvedbe ali jih pa sploh niso «la ena je gotova: namreč, tla bo zaslužili. ■ do socialisti dobili to pot veliko' * # t število glasov, kar bS nemalo iz- liiš je razdejanih in ško Frank Petrič, tajnik, 1830 So. Centre Ave., Chicago. ^VnJ^S0' IIL ^ k,Uk* UJnik Fr»nk Podlipec, 604 N. Curtis St., organizator M. Kuiovec. 2. Ulencoe, O. — Jugosl. ho«\ skupina, tajnik Matt Tušek, ho* '>15 3 i' Pa. Jugosl. «o«-. udruienje, tajnik Anton Horvat, 937 K. Oh to Ht. 4. Ia Salle, III. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Valent. Potisek 1037 — Conemaugh P«. — Juko*I. soc. skupiua. tajnik Jack Kocjan. Box i 6 Chicago, III. — Jugosl. soc. udružeuje, tajnik Andr. Trsteniuk 1 Center Ave. 1st St. 508. T ruten ja k, 1830 So. 9. Milwaukee, Wis. — Jugosl «oc. udruienje, tajnik Nick. Hinich, 404 Park St. JO. Forest Citv Pa. -- Jugosl. soc skupina, taj/ik Prank Verba,», Box 140. 11. Kenosha \\ »..-Jugosl soc udruienje, tajnik Fr. Žerovec, 818 Jenne St. 12. K. Pittsburgh. Pa. — Jugosl. so«-, udruienje, tajnik.ftteve Blagi*, bo* 388. 13. Svgan, Pa. — Jugosl. .oc. klub, tajnik Louis Glaiar, Box 77, Morgan Pa 14. St. Louis. Mo. — Jugo.l. soc. udruienje, tajnik Jos Filipovich, 1419 Salisbury Street. 16. Clairton, Pa.—Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Ivan Celan. box 155, Blair Sta 17. Chicago. 111. — Jugosl. žensko .oc. udruienje, tajnica Tereza Petrak 1142 Harrison Street. 18. Youngstown, O. — Jugonl. *oe. udruieuje, taj. Ivan Iva no vidi. 1004 Caldwell ave., organizator J. Filipan. 1». So. Sharon. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Ivan Mak, 1016 Hamilton av 10. Chicago, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik B. K. Savič, 2318 Clybourn av. fl. Kansas City, Kans. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mirko Malec. 422 Sandusky Ave. 22. Chisholm, Minn.-^Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobni«, box 679. 25.' Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupiua, tajnik Filip Godiua, 909 VV. _ Pearl St. Steel, O. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Jos. IVrnač, Box L'6. 2T. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5436 Stauard av.. Jos. Jauch, örganizator. Koslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. Hackett, Pa. — Jugosl. sOc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. 28. 29. SO. 31. P. O. B. 357. 32. West Newton, Pa. F. D. 3, Box 98. 33. New Vork, N. Y. 11th Ave. 34 35 37 Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekse, Box 94. West ^Mineral, Kans. n- Jugosl. soc, skupina, tajnik Pongrac Jurshe, Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertačnik, K. Jugosl. si«-, urduienje, tajnik P«>ter Matic h, 92— mo kapitalističnim podjetjem, ne da hi imeli kake korist i od njih. Vue to je zgubljeno na škodio jugosl. hoc. gibanju. Iz tega se da lahko preračuniti. dobiček,, ki bi ga imela zadružna tÍNkarna, kakor tudi vse naše gibanje in zadrugarji. Pa vzemimo, da bi naša tiskarna delala le z 10%, nam prinaša še vedno $1500 čistega na leto in bi glavnica od $7(MX) nosila zadrugarjem po 25% dobička. Seveda bi zadrugarji ne dobili ozir. ne jemali celih 25% dobička, ampak bi «e gotov del od tega vložil za razširjanje podjetja. kakor tudi za rezervni fond. s katerim bi se evetualno mogel graditi dom zadružne tiskarne, v katerem bi imela J. S. Z. svoj urad, listi pa svoje prostore za uredništva in upravo. e To so valili razlogi, na podlagi katerih za moremo pozvati vse jugoslovansko delavstvo ,da pristopi s polno zaupnostjo v tiskarsko zadrugo. Važen razlog jc tudi ta, da bo- hvalo celega «veta." — Kapitalistični listi v Coiutn busu, O., izražajo strah, da bodo socialisti tamkaj izvolili tri dele gate za ustanovno konvencijo Modrejšc glave starih strank sku šajo zjeiliniti republikance in de mokrate na jeden sam tiket, toda kandidatje obeh strank, ki so lačni mandatov, nasprotujejo temu. Socialisti pridno agitirajo. — V Keadingu, Pa., kjer je dom edinega socialističnega zastopnika v pt nnsylvanski legisla turi. socialisti vodijo mogočno kampanjo za mestne volitve, ki se vrše v novembru. Sodr. Kil mood Leffier kandidira za župana. Volilni shodi se vrše vsak večer z velikimi vdeležhami. — Iz poročila za 1. 1910—1011 socialistične stranke na Finskem je razvidno, da ima stranka tamkaj 1508 lokalnih organizacij s skupnim Članstvom 52.120. Stranka ima 20 listov: šest dnevnikov, deset tri - tedtnikov, eden dvo -tednik, eden meaečnik in dva lista v švedskem jeziku. Skupna eir do po veliki večini zadrugarji čla- » kulacija teh listov je v zadnjih Kroutenue, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frauk Krajzelj, Box 108. West A Ilia. Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Celich, 541 — 60th Ave Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave. 38. Kast Palestine, O, — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Poienel, Box 139. 39. Oglesby, III. — Jugosi. soc. skupina, tajnik John Bergant, Box 173. 40. Oregon City, Oregon. — Jugosl. soc. skupiua, tajnik John K urnik, Box 155. 41. Clinton. Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Leop. Prasnikar, Box 67. 42. Joliet, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Andlovieh, 205 Indiana St. 43. Adamsburg. Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator Martin Brunet. 44. Superior. Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, Box 341. 45. Waukegan. ill. — Jugosl. so«-, klub. rajnik Jak. Podboj, 717—8th St. 46. Panama. 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10. 47. Portland. Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 So. Front St. 48. Calumet. Mich. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Krpan, 813 Portland St. 49. Collin wood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Alois Skof. 5806 Coljutto. Virden, 111. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Stempihar, box 127. Monessen. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John ftetek, Box 82. Chicago, III. — Jugosl. soc. klub, tajnikNFrank Urbančič, 818 Austiu Ave. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. Maravich, 2193 Washington Street.. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. khib, tajnik John Mihelich, Box 291. Victor. Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik M. Eror, Box 702, organizator Dragotin Pogorelec. East St. Louis, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Badalich, 1234 9th Street. 57. So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Dušan Botich 2616 Sarah St. 58. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street. 59. New Brightooi. Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Samac, 910 13th St.. organizator T. Kruzich. 60. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjanich 2149 Archer Ave. 61. Detroit. Mich. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Tom. Stepieh, 77 E. Milwaukee Ave., organizator Jos. Mantonv. 62. Youngstowu. O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, K. 2. Hvland Ave., organizator Matt Habe. Hermiuie. Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136. 50. 31. 52. 53. 54. 55. 56 63 Jugosl* Zadružna Tiskarna. South Slavic Cooperative Printerv. II Chartar, napram kteremu je Jugoslovanska zadružna tiskarna inkorporirana kot zadružno - delničarsko podjetje v državi Illinois, je dospel dne 7. septembra, ter je vknjižen v Cook Countv pod registrom št. 4824970. Da bi se inkorporacija izvedla s čim manjimi stroški, se je in-korporirala najprej glavnica za 1000 dolarjev, katera se je takoj tiatega dne — na prvi seji začasnega upravnega odbora — zvišala na 10.000 dolarjev, nakar se je zadruga ponovno inkorporira-la za to svoto. V začasni ali pripravljalni odbor zadružne tiskarne so izvoljeni podpisanei sporazumno z osrednjimi odbori hrvatskim, srbskim in slovenskim .Jugoslovanske socialistične zveze, in sicer do prve delničarske seje. na kateri se ima tudi določiti o delu in razširjenju tiskarne. Pno., inkorporirano glavnico 1000 dolarjev (100 delni«) tvori dosedanja društvena tiskarna, ki je last Radničke Straže, odnosno hrvatskega odseka Jugosl. socialistične Zveze. Započetek s povečanjem tiskarne l»o takoj, kakor hitro se izvede za $7000 delnic. Natsnčneje o tem — kot smo že rekli — pa se bo razpravljalo in določilo na prvi zadružni seji. Sodrugi! S to važno novico, z ozirom na našo zadružno tiskarno, katero n>ommo — in je je treba smatrati M trdnjavo Zasega gibanja, odpiramo za jed no z današnjim dnem OPISOVANJE IN RAZPRODA JO DELNIC Delnice »o po 10 dolarjev jed-odplačevati pa jih je mogoče tndi po 1 .Inlar na meseČn« 0bf0-ke. uplačevanje dobi vsak potrdila. tako dolgo, dokler jc vpla- čana cela svota, nakar se potrdila zamenjajo za delnico. Pri tej priliki se nam zdi zopet potrebno, da se ozremo na tisto, kar smo pisali že v enih prejsnih številkah "Proletarca". 4* Kakšen bo obstanek in napredek nameravane zadružne tiskarne : Danes stane, oziroma daje Jugosl. soc. Zveza za svoje tiskovine kapitalističnim podjetjem na leto sledeče svote: "IVoletarec" ........... *1800 4%Kadnička Straža"...... 1*00 44Narodni Glas" ......... 800 4'Svjetlo" .............. 400 Druge tiskovine......... 2000 " Skupaj ....... mOO Kačunajmo, da bo imela zadružna tiskarna še privatnega del» za ......... $3200 ni J. S. Z Zadruga ho vodena od prvega dne po socialistih oziroma njih organizacij1- in bo torej strogo socialistično podjetje. To je pa najboljša garancija za so-cialistično delo, pošteno upravo in zdrav napredek. Vsepovsod se opaža, da člani J. S. Z. razumejo zadevo in ji pripisujejo vso važnost. Mimogrede naj bo omenjeno. da je jugosl. socialistični klub št. 3. v Alleghen.v, IV, že sklenil, da kupi 50 delnic. Sodrugi! Naprej v zadrugo! Pristopajte v novo svojo organizacijo. ki je nujno potrebna, ako hočemo, da se ojača naše socialistično Časopisje, razvije naša socialistična literatura in da |>onio-remo socialističnemu gibanju med «Jugoslovanskimi delavci v Ameriki na višjo stopinjo. ) nego je zavzema zdaj. — Mi pričakujemo krepkega odmeva od vsepovsod! Milan GlumaC, predsednik, T. Bešenič F. Petrich, blagajnik, tajnik, Spasoje Markovich. podpreds. Jože Zavertnik, st.. B. R. Savich, Josip Ječmenjak, odborniki. Za vsa pojasnila se je obračati na Frank Petriča. 1830 So. Centre Ave., Chicago, 111. SOCIAU8TIČN IPREGLED. kar znosi skupno ....... $10.000 Skupni obrat tiskarne računjen samo z gotovimi številkami, bi torej znašal do $10.000 na leto. S tem je pa obstanek podjetja dodobra zasiguran. Rekli smo tudi nekaj o izdajanju knjig, kar če biti v bodoče ena važnih zadev zadružne tiskarne. Te bodo zajedno služile v pov-zdigo in izobrazbo jugosl. delavcev v Ameriki. Samo poslovanje s knjigami bo vrglo po dveh do treh letih do $3000 prometa na leto. Ako to svoto prištejemo gornji. in ako vzamemo, da se bo po teh dveh letih nabralo zopet novega dela za nadnljnih $2000, tedaj zamoreino računati, da bo imela zadružna tiskarna po dveletnem poslovnnju. okrog $15.000 obrata. Ako vzamemo, da delajo kapitalistične tiskarne s 30% dobička. tedaj dobimo, da na ta način zgubimo najmanje do $4500 j na leto, ktere kar tako poklanja- — Milvvauški župan sodr. Emil Seidel je govoril zadnjo sredo na mednarodnem municipalnem kongresu, kteri se vrši v Chicago. Več kot tisoč županov in drugih mestnih uradnikov iz raznih krajev Amerike je bilo navzočih. Seidel je govoril blizo dve uri v problemih mestne vlade iz socialističnega stališča. Ko je konča), žel jf burni aplavz in odobravanje. — Na Švedskem se zdaj vrše državnozborske volitve. Do sedaj je že izvoljenih 56 socialistov, 21 več kot jih je bilo doalej v parlamentu. Enajst mandatov so pridobili socialisti v takih krajih, kjer poprej še niso imeli nobenega poslanca. Volitve se vrše na podlagi splošne volilne pravice in po proporcionalnem sistemu, vsled česar hodft trajale blizo mesec dni. Nedvomno bodo torej socialisti še pomnožili število svojih poslancev predno jc volilni boj končan. Med dosedaj izvoljenimi socialističnimi poslanci so zastopani vsi poklici: urednik, učitelj, kovač, krojač, kovinar, kurat, kmet, premogar, mizar itd. — Pri primarnih mestnih volitvah v San Franciscu dne 26. sept. jc socialistični županski kandidat dobil približno 5000 glasov. — Kapitalistični list 44Dailv Telegram" v Portlandu. Oreg, piše pod naslovom 4 4 Nemški socialisti in mir" sledeče: "200.000 socialistov v Nemčiji je potom demonstracije na javnem shodu in v obhodu protestiralo proti provokacijam vojne radi maročanskega vprašanja. Protest mogoče ne odvrne vojne, imel bo pa velik efekt; značilen je vsled tega. ker pokazuje. da glede vojne ne odloča več samo vlada, temveč da hoče imeti ljudstvo tudi svojo besedo kot v politiki ob mirnem času. Vojna v Evropi, ki bi zapletla Francijo, Nemčijo in Anglijo, mogoče tudi Belgijo in Nizozemsko, bila bi zločin — ko-lomtlni zločin. lijudstvo bi trpelo in zato ljudstvo v večini ne mara vojne. Zatorej nemški socialisti, kolikor so pripomogli za odvmi-tcv vojne, zaslužijo kredit in za- štirih letih narasla iz 82.000 na 135.800. (»lavni organ stranke "Tvomies" prekaša cirkulacijo vsakega kapitalističnega lista. <>d januarja 1909 pa do junija t. 1. bilo jc proti urednikom teh listov naperjenih 124 tožb; plačati so morali skupaj $6500 globe in odsedeti skupno 2000 dni v zaporu. Sociali^fična stranka je najmočnejša politična stranka na Finskem. Note. Sam (iompers. predesdnik ame riške delavske federacije, je pred par dnevi v Los Angelesu vpričo pet tisoč poslušalcev zagovarjal žensko volilno pravo. Saniv jc šel dalje in se krepko fmtegnH za iniciativo, referendum in odpoklic. Pa ne samo to. (iompers je tudi gorko priporočal delavcem v Los Angelesu .da naj glasujejo za celi socialistični tiket pri mestnih volitvah! Kaj si mislite? Kaj si ven-«lar mislite? Vemo, da se vsak grešnik lahko spremeni, toda od Gompersa kaj takega in tako hitro je še malokdo pričakoval. Zdaj vidimo, da tudii Gompersa po malem srečuje pamet. Generalni zvezni pravdnik \Vi-ckersam izjavlja, da se je vlada že naveličala tožariti s trusti. Zato bo — pravi — apeliral ha tru-ste, da naj kar sami poravnajo kar »o zakrivili. S tem generalni pravdnik priznava, .da je vlada napram trustom 44kaput", da je preslaba, da bi jim kaj sodnim potom naredila. Trusti naj sami poravna jo svoje zločine! To je ideja, kaj?! &ef chikaške policije, čuj! Ponižno ti svetujemo, da a-pcliraš na vse tatove in roparje v mestu, da naj kar sami prinesejo ukradene stvari na policijo brez da bi jih kdo aretiral! Well — živimo pač pod blaznim sistemom. ♦MMMMMMMMMMf Stran Kp, »♦»»♦»»»♦»»»»♦»♦a ZA DETROIT, MICH. Jugoslovanski socialistični klub št. HI. v Detroit je na svoji seji zaključil, da se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih št. 424 Ferry A vel blizu Russell St.,' JAVNO PREDAVANJE Dnevni red preda van ju je: temelji ljudske svobode. Predaval bo sodr. T. Cvetkov. — Na to veleva žno predavanje se poživljajo vsi slovenski, hrvatski in srbski delavci! Predavanja in javni shodi, to je oni faktor, ki drami delavce iz stare zaspanosti in letar-srijc. Na ta dan torej vsi na to predavanje ! S socialističnim pozdravom. Jug«»sl. socialistični klub št. 61. Tom. Stepich, tajnik. Raziirita ivoje znanja 1 Poučite so o socializmu 1 Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v tvoji književni zalogi sledeče knjige in broiure. Pošljite naročilo še danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: , Etbin Kristan: "Samosvoj'\ tr«la vezba.............................. 1.15 mehka vezba.............................SO "Pod Spovednem pečatom", I. zvezek................................. l.of II. zvezek.................................80 Uptou Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel". Povest iz chicaikih klavnic......................................'...$1.00 Etbin Kristan: "Francka in drugo"..................................25 Pavel Mihalek: "I« niiin ilvljenja"..................................50 "Tajnosti španske inkvizicije". (Dose«laj izšli samo štirje snopiči). — Snopič po . ......................................................5 BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflič: "Socializem"..............................:... Eurico Ferri: Socializem in moderna veda ........................ "Driava prihodnjouti" . . ........................................ "Slovenci" ..................................................... "Proletariat".................... 1.50 .60 .20 .50 .10 Etbin Kristan: "Nevarni socializem''.................................15 "8trahovi." (Priporočljivo)......................................15 Komunistični manifest"............................................20 Zakaj smo socialisti"................................................io Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15 Socializem"........................................................io Kapitalistični razred" ..............................................15 Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo"..........................5 Vojna ln socialna demokracija"......................................15 "Občinski socializem" ...............................................35 "Moderni socializem" ..............................................10 Naša bogatstva"....... ..........................................5 Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PR0TIKLERIKALN0 PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): ''Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 "Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 'V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)...............................20 DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: 4O konsumnih društvih"......,?,..................................... 40 'Narodno vpraSanje in 81ovenci"\ .»....................................|f 'Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." ...................................................... 'Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz iivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedei za "nebeško kraljevstvo"..............................................12 Kako J« lep vojaftkl stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .12 Vse to knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto. odbor A. F. of L. direktno v Wa-shingtonu, D. C., in je našim so-drugom vsled tega nepriročno nabaviti si eno in drugo, misli tajništvo J. S. Z. nabaviti oboje. V i:a namen se pozivlje vse klube Jugosl. soc. zveze, da čim prej ko mogoče naznanijo, koliko znakov ali znamk bi naročili ,da nabavi tajništvo potrebno svoto. Popusta ">ri teh naročilih ni, ker gre čisti dobiček v obrambni sklad bratov Mc Namare, ki Čakajo v Ivos Angelski ječi sodbe radi 4 4 razdejanja" 44Los Angeles Times". Vsi klubi, ki žele nabaviti znate ali znamke, naj vpošljejo prej co mogoče tozadevna poročila. Še enkrat: znaki so po 5 ct., znamke pa po 1 ct. Tajništvo. NAZNANILO IN POZIV! Znaki in znamke J. J. Mo Namara. "American Federation of Tia-bor" nabavlja veliko množino znakov s podobo J. J. Mc Namare in napisom, od zgoraj: 44pravico za Me Nama r a 's" ~ spodaj pa 4Tgrabljeni." Cena znaku je 5et. Jstotako je nabavila tudi znamke, ki se vpo-rabljajo pri odpošiljauju pisem. Te marke stanejo 1 ct. komad. Ker oboje izdaja eksekutivni' UPRA&ANJA IN ODGOVORI ZA DOBAVO DRŽAVLJANSKEGA CERTIFIKATA. K«lor ieli postati driavljan Zed i njeni h driav, se mora pripraviti, «Ia prav odgovarja na uprasanja, ki jih stavita zvezni sodnik ali zvezni državni pravdnik. V' naslednjem prinašamo celotno besedilo upraAanj in odgovorov, ki jih je treba navadno razumeti in znati odgo- arjati v angleškem jeziku. Upraš. Who makes the laws for the Jnitod States! ()«lg. Congress ¡it Washington. U. How many houses of congress are there? O, Two. U. What are the nsmes of the two houses? O. The senate and house of representatives. U. Did you ever read the constitution f O. Yes. U. How many senators go to Washington from each state? O. Two from each state. P. How long are they elected for? O. Six years. U. Who sleet! th»'m? O. Legislature from each state. IT. How many representatives from each state are there? O. One for every 30.000 votes. IT. Who elects the president? O. The electors. ' IT. How long does he hold office? O. Four years. I'. Who elects the representatives? O. The people. U. How long are they elected for? O. Two years. g> tT. Who makes the laws of this state? O. The legislature at (naming capital of whatever state vou live in). IT. What is the difference between congress and the legislature? O. Congress makes the laws for the United States and the legislature the laws for the state. IT. On what day and year did this country gain its independence? O. July 4th, 1776. U. Who was the first president? O. George Washington. U. Who is the present president? O. Name president holding office. CHICAÔKI DELAVCI POZOR! Važno za tiste, ki žele postati državljani. Kdor želi dobiti prvi ali drugi državljanski papir, zamore narediti tozadevno aplikacijo v uradu Jugosl. Soc. Zveze, 1830 S. Centre ave., kjer daje tajništvo vse in-formacije brezplačno. Tajniški urad je vsled tega odprt v naprej vsako sredo do 9 ure zvečer, tako, da z&morejo tisti, ki čez dan de-lajo, to storiti v tem času. VOJNA MED ITALIJO IN TURČIJO. .(S 1. stranv.) . v notranjost dežele. Ostanki turške posadke, pomnožene s četami Arabcev, se bližajo mestu in na-daljni boj za ohranitev Tripoli je neizogiben. Med italijanskim in turškim b rodov jem blizo ustja Dardanel se je vnela velika pomorska bitka, ktere izid pa ni znan. V London je prišlo poročilo, da je turška flota docela uničena in potopljena. Drugič zopet poročajo, da so Turki zgubili le par križark. Na stotine jc mrtvih. Italijani so bombardirali in 0-svojili mesto Preveza ob Jadranskem morju. Rlizo Smirne so Turki potopili dve italijanski križar-ki. Na Dalkanu vre. Bolgarija. Or-ška iti Rusija mobilizirajo čete na turiiki meji. Albanci se dvigajo. Avstrija množi vojaške čete ob Novempazarju. Srbski kralj Peter je sklical posebno sejo kabineta, da pretresa položaj. Anglija je poslala več vojnih ladij v bližino Mailte. Turški sultan neprestano apelu je na velesile v prilog miru. Turčija odprto prizna je, da senc more vojskovati, ker nima de-l narja, niti aposobnib vojaških voditeljev. Turško časopisje ne sme ničesar pisati o vojni. Ji MATI. Socialen roman v dveh delih, fepiaal Maxim Gorkij. „ (Dalje.) — Torej pojdimo po tej poti! — je dejal Malorus. In čez nekaj sekund je nadaljeval otožno in tiho: moj . . . V tem je vprašal Malorus: — Torej — molčati t — Poàtenejée je, Andrej . . . — je tiho odgovoril Pavel. Mati je slišala le začetek teh besedi, vse nadaljne besede pa so ge zlivale v slovestno, hripavo vračanje. Tolsti ustni je Marija stisnila drugo ob drugi, pihala je z mesnatim nosom, oči so ji migale in škilile s strani v stran, kakor da bi na nekaj prežale. — Ampak jaz ničesar ne vem, in ničesar ti nisem ,moja draga, povedala; in celo videla te nisem danes, razumeš? Nato je izginila. Mati je zaprla okno in počasi sedla na klop ,brez vse moči, s pusto glavo. Ampak zavest nevarnosti, ki je grozila sinu, jo je brž spravila na noge: brž se je opravila, zavezala ruto okrog glave in hitela k Fjodji Mazinu, ki je bil bolan in ni delal. Dobila ga je pred oknom, čitajočega knjigo in ziba-jočega desnico, na kateri mu je otekal palec. Ko je začul novico, je skočil kvišku; lice mu je pre-bledelo. — Tu imaš ... a meni — se gnoji palec! — je zagodrnjal. — Kaj naj storim? — je vpraševala Vlasova in si s tresočo roko otirala pot z obraza. — Le počakajte ... ne bojte se? — je odgôvoftt l^ôdja tn ii ž zdravo roko pogladil kodrave lase. — Saj se sami bojite! — je vzkliknila. — Jaz? — V obraz je zardel; v zadregi se je nasmehnil in de-jal: — Kaaaj ... da bi vrag . .. Pavla je treba obvestiti . . . Takoj pošljem k njemu ! ... Vi pa pojdite . . . Saj nas ne bodo odrli? Vrnivši se domov je mati zbrala vse knjige na kup in nasloniv-ši jih na prsi, je hodila po hiši semintja, pogledala v peč, v pod-peček, v cev samovarja in celo v čebrič za vodio. Zdelo se ji je, da bo Pavel takoj pustil delo in da pride domov, a njega ni bilo. Slednjič je vsa utrujena sedla v kuhinji na klop položivši knjige predse, in ker se ni upala vstati, je presedela tako toliko časa, da sta prišla Pavel in Malorus iz tovarne. — Ali že vesta? — je vzkliknila ne da bi vstala. — Veva ! — je odgovoril Pavel in se mirno smehljal. — Ali se bojiš? — Pa kako se bojim . . . , — Kaj bi se bali! — je dejal Malorus — Bojazen nič ne pomaga — Celo samovarja nisi pristavila? — je pripomnil Pavel. Mati je vstala, pokazala na knjige in dejala v opravičbo: — Ves čas sem jih . '. . Sin in Malorus sta fje zasmeja-la. in to jo je ohrabrilo .Potem je Pavel odbral nekaj knjig in jih nesel skrit na dvorišče, Malorus pa je pristavil samovar in pripovedoval : — Vse skupaj ni prav nič strašnega, mamica, in le za ljudi je sramotno, da se pečajo s takimi norčijami. Pa pridejo tako visoki možakarji v sivi uniformi, r sabljami ob boku. z ostrogami na nogah in brskajo tod. Pod posteljo pogledajo in podpodČek. če je klet — zlezejo v klet in tudi na pod- strešje splezajo. Tam se jim nabere pajčevina v noau, da pihajo. Dolgčas jim je in sram jih je, zato pa se delajo kakor bi bili zlobni ljudje in da bi kuhali jezo nad nami. Nemarno opravilo, tega se sami prav tiobro zavedajo. Enkrat so meni vse premetali pa so odšli z dolgimi nosovi, a drugič so me vzeli seboj . . . Posadili so me v ječo, in štiri mesece sem presedel pri njih. Ko sediš že celo večnost, te pokličejo k sebi, vojaki te vedejo po ulici, potem te sprašujejo o tem in onem. Neumno ljudstvo, blebetajo nesmiselne reči — pa pokličejo zopet vojake, da te odvedo v ječo. Tako te prepeljavajo semintja . . . Svojo plačo morajo zaslužiti! A potem izpuste človeka na prosto, to je vse! — Oh. kako pa govorite Andr-juša«! — je nehote vzkliknila mati Na kolenih je klečal pred samo-varjem in krepko juhal v cev; nato pa je dvignil od napora zaniel obraz, pogladil z obema rokam« brke in vprašal: — Kako govorim? — Kakor da bi vas nikoli nihče ne bi bil žalil: — Kje na svetu pa je neužaljena duša? Mene so že tako žalili, da sem se že utrdil. Kaj hočemo, če ljudje ne morejo drugače? Ža-lit ve me ovirajo, da ne dokončam svojega dela . . . izogniti se jim človek ne more • če se dolgo ž njimi peča — izgublja po nepotrebnem čas. Tako je življenje! Prej sem se togotil nad ljudmi ... pa seru pomislil — in autoj vidim, da imajo vsi razdvojeno srce! . . . Vsak se boji, da ga sosed ne udari. no. obenem pa se trudi, da mu sam eno priloži za uho. Tako je življenje, mamica! Njegove besede so tekle mirno i«- *ro*ovo in -h» odrivale v*«ko bojazen pred hišno preiskavo; oči so se mu svetlo in otožno smejale in četudi neskladen, je bil zelo gibak, prav nič trd. Mati je vzdihnila in mu je toplo želela: — Bog vam daj srečo, Andrju-š*a! Malorus je s širokimi koraki pristopil k samovarju, pokleknil in za mrmral: — ('e prid»? sreča — je ne odklanjajo. prosil -- je np bom, da bi si jo poiskal — ni časa! Po tih«» je zažvižgal. Vrnivši se z dvorišča je Pavel uverjeno dejal: — Ne najdejo jih! — in se je začel umivati. Potem je dodobra in skrbno o-brisal roke in dejal: — Ce jim, mama, pokažete svojo plahost, si bodo mislili — nemara pa je le kaj v tej bajti, ko ona tako trepeče. A mi se nismo še nič pregrešili . . . nič! Saj veste — slabega nečemo nič, na naši strani je resnica, in vse svoje žive dni se bomo borili zanjo — to je vsa naša krivica ! Kaj bi se torej bali? — Potrudim se, Paša —• je obljubila; koj na to se ji je izvil otožen vzdihljaj: — Da bi le kmalu bili tukaj! Ampak to noč jih ni bilo in zjutraj se je začela rogati sama sebi, da je prehitela vse porogljive opazke drugih o svoji plahoti. X. Prišli so tedaj, ko jih nihče ni pričakoval, skoraj mosec dni po tisti nemirni noči. Pri Pavlu je sediel Nikolaj VjesovSčikov, in z Andrejem so se vsi trije razgo-varjali o svojem časopisu. Bilo je pozno, okoli polnoči. Mati je že ležala in dremaje je poslušala tihe, skrbne glasove. V tem je šel Andrej oprezno skozi kuhinjo in zaprl duri za seboj. V veži je zaropotalo kositrasto vedro. Nato so se duri široko odprle — Malorus je vstopil v kuhinjo in glasno "Look Out! You'd better take care of Tfourself Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, ee bodete rabdi Dr. Richterjev P ain-Expeller pO predpisih, ki ao natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. < uvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. r ao aicNTca s co ~m rMn Hwm Y#rt«. T. RiehUr>\« Congo (Mlula olajšalo. <25a. »11 SOe.) ^ zase petah — Pozor, ostroge rožljajo na cesti! . . * Mati je skočila s postelje, s tresočimi rokami je. pograbila obleko, ampak na vratih se je pokazal Pavel in je mirno dejal: — Vi le kar ležite . . . bolni ste! V veži se je začulo rožljanje ostrog. Pavel je stopil k vratom, jih odprl in vprašal: — Kdo je?' Neverjetno hitro se je splazila skozi vrata visoka, siva postava, za njo druga. Dva orožnika sta odrinila Pavla, se vstopila ob njegovo stran in oglasil se je visok, porogljiv glas: — Tisti pač ne, ki ste jih čakali, kaj? To je govoril visok, suh, tenak častnik, s črnimi, redkimi brki. Poleg materine postelje so je vstopil predmestni policaj Fedja-kin, in položivši eno roko na čepico je z drugo pokazal na materin obraz rekoč s temnimi očmi: — To je njegov amati. vaše blagorodje! — In nato je pokazal z roko na Pavla rekoč; — A to .je — sam! (Dalje prih.) vprašanja: 1., katero zdravilo naj se rabi? 2., kako naj se rabi? in I U., kdaj naj se rabi? Če jo vzrok ; nerazpoloženja v želodcu ali v leni delavnosti jeter in drobja, če i smo razdražljivi, in če je naša kri slaba ali nečista, se na ta ; vprašanja lahko odgovori. Uživa- j ti mormo Trinerjevo ameriška zdravilno grenko vino več minut j pred jedrni v svrho, da pripravimo in okrepimo želodec za njegovo delo. < e je pregrenko, ga po-plakuite nekoliko z vodio. Popitek pred spanjem koristi vsakomur. Brž ko se opazi izprememba v naši slasti ali kaka težava po jedi, ali nerzovnotit in slabost, začnimo takoj vživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. .los. Triner. 1333—1339 So. Ashland Ave.. Chicago, Tli. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220Vi Grove St.. MILWAUKEE, WIS. 1' NATURALIZACIJE KI ZAKON" se Imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri «odr. Fr. Petri-Cu, 1830. So, Center Ave., Chicar go, m. Nekoliko vprašanj. Kadar se ne počuti dobro, bo vsaka oseba takoj skrbela, da zopet pridobi prejšnje zdravje. Tedaj se navadsio pojavljajo troja carl strover Dober Advokat Attorney at Law St. sobe 1009 140 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Chicago. m. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, Dl Ima ▼•¿jo zalogo ar, veritoe, p«vto nov in dragih drago t in. Itvriaje «»¿1 vsakovrstna popravila ▼ tej «troki f* teio nitki mbi Obilčite ga t Za dobre fotografije pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne in na|fine|&e slike: otroke, družine, skuoine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE TELEFON C AN AL 2S7. USTANOVLJENO 1SSS Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozna po varstveni znamJci s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. Í837 So. Pisk St Tel. Canal 140Ó a.A.è.éié A. àk Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORN.TAK 1837 So. Centre ave., Chicago, lil Zdravljenje v 5 dneh S ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA | Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupi jenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moftkih. Ta prilika je dana zlaati tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili, zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vade zdravje Pridite v moj urad in govorit« zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili, boste najboljše nasveto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri mo*kih. če je upanja v vaSi zadevi,' vam pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice ln neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). M» TAJNE moške bolezni Zfuba narora helezni v ledicah in jetrih T^ in V8eh dru*ih kožnih zdravim hitro za stalno bolezni, kakor prišie in tajno. Živčene one- e "SC/ lueije, onemoglost itd. moglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Preiskovanje brezplačno) no-Zdravljenje za stalno, je, kar želi vvMcdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in primirne napram natančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine (Naavetl zastonj.) Zastrupljenje Ženske bolezni! beli tok, bolečine v ozn ture, garje, otekline, po-dju in druge organske bolezni zdravim za stal- AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Br» poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 10 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob aredih ob 1 popoldan in iz TrsU ob aobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai par-, niki imajo brezžični brsojav, električno razavetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako. Za naaalne informacije, cane is vozne liatke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & C0 Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cago, 111, Največja trgovina z žganjem, vinom in sm od k ami na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in ! Princenton 2002. Blago pošiljamo tudi izven Cleve J landa. Pišite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! DR. ZINS, 183 N. Clark Str. med Randolph in Clark Odprto: 8 «JutraJ do 8 ivečtr. Ob n«d«IJah od 8 «Jutr. do 4 pop Chicago Čc bi zaceli hraniti pred petimi leti. in l»i djali na stran vsak dan 50 c,, bi imeli danes $1000. Začnite danes, da boste imeli to svoto vsaj čez pot let. INDllSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Klanci Ave., Chicago, III. !li| čez pol miljom dolarjev. Odprto v soboto oif 6 do 8 uro zvočir. ROJAKI r Waukefl®«»' _HPK=S Če k očete piti dobre ^MP* pijače in sc sabaviti po domače pojdite k B. Maluiich-u, 714 Markel Street, Waukegan. Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clatrave to*i vino, pivo tn i*anj« prve vrat*. Hmodk* prva hvalite* *> na prodaj. Za mno*ot>rwj*n poa»t a* priporoma rojakom v OvHandu pa potnikom Laatnik. Sodrugil Naš liit je nai« močnejše orožje! Njegujao Podpirajmo in širimo ga| £ rajmo, da bo "PROLETARfcC" se večji in močnejšil Dela?** brez svojega časopisja je kak* življenje bret solnca. • • * Delavci se verjamejo v toliko stvari, a vedo pa le malo at vari Jako važno vprašanje? "Ali sem že poslal zaostalo ročnino na "Proletsrca"! &s nst — Podpirajte socialistično ¿as*, pis je! Naročajte, čitajte in Uriti 'Proletarca'! Priporočajte hmi. skim delavcem 'Radničko 8traJn\ JESEN IN ZIMA 1911 —1912 Popolna zaloga novih, najmodernejših krojev Obleke za odraslo in mladeniče Naše obleke so dobro krojene in 9«. Site z vso vsebino, ki spada v Dobre Obleke od S2S.0I po dol do $7.50 Površnike za odraale in inadenič« imamo v zalogi najuovejega "Presto" kroja. I^Sl^INGHOUSE Corner 26 -&Central Paik/ht> Rudolph Layer, lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilat v Kaliforniji, kjer m tot'i dobra vina in inportirann pilaeask» pivo. I'roda ja vina na salon« in na drobno, .u Ant. Sehnabl, cor. Trumbull m. in 28. Str., Chicifi, II. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik a* notranje bolasal ln ranocalnlk. iBdravniika preiakava breztkiaöno—pfe čati je le «davila, 1924-26 Bhie IsUal Ava., Chicago. Za dne ure: Od 1 do I popoi. Od 7 do S zvečer. Izvea Chietm iiveči bolniki naj pifteio -'"-mrki Dolžnost vsakega socialista jo; podpirati svoje časopisje. Agiti. rajte za "Proletarca0. Pridobit« mu nove naročnike. POZOR! SLOVENCI! POZORI S A L O O N s modernim keeljl&en 8v«ie pivo v »odftkih in buteljln* fa drage rajmo vratne pijače ter naij*i ansodka. Potniki dob« ¿«dno ftitte sa niak» eeao. Poetresba točna ln Uhana. Veetn Soveaeam in drugim Sh •s toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1628 So. Centr« Ave. Chieift Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., La Salle, III Toéi T»e, gostilni podre jane pá>ftl mm priporoča rojak»« aa obttea M. A. Weisskopf, M, D. Iikuien sdravnik Uraduje od 8—11 predpoldn« in od 6—9 ivečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. HL J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. • » J. Kosirnik, 3708 W. 26tH St. Tel. Lanwdale 1761. Clilcaf®- LOUIS RASSEL moderno urejen salun H 460 6RAID AIE., KENOSHA, VIS Telefon 11W.