KlAT^OXixISlK,	I^ISY.
,.Danica" izhaja vsak petek na celi poli m velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol letal gl. 80kr..za '.4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 8. rožnika 1894.
List 23.
0 III. redu.
(Konec.)
Pristop.
..Slecite starega človeka z njegovimi deli." Kološ. H. 9.
3. Za sprejem v III. red je treba toraj natančnega znanja keršč. nauka. Potrebni pa so se drugi pogoji:
a) Kdor hoče biti sprejet, mora biti star 14 let. Žene, ki imajo može še pri življenji, naj ne pristopijo brez moževega privoljenja, razun ko bi spovednik drugače veleval. To privoljenje pa je za to potrebno, da bi vsled pristopa žene v III. red ne nastal med zakonskima prepir v hiši, kterega vodilo najbolj studi. Ne mislite pa, da se mladenči in deklice s petnajstim letom nerado sprejemajo. O da bi le prišli, zlasti mladenči, in se radi dali vpreči v prijetni in lahki jarm sv. Frančiška; verjemite mi, mi bi imeli mnogo več deklet, ki bi prišle z neoskrunjenim vencem nedolžnosti do zakona. Pred par leti so papež Leon XIII. v slovesnem zaslišanji sprejeli več sto katoliških mladenčev. Imeli so do njih serčen nagovor in so jim svetovali, naj vsi skupaj stopijo v III. red sv. Frančiška. Ko je pred nekoliko leti umeri kardinal Bilio, zavetnik frančiškanskih redov, poklicali so sedanji slavni papež kardinala Simeonija k sebi, in so mu rekli: Častiti brat, ali želiš vstopnico v nebesa ? — Kardinal sv. Očeta radoveden gleda in reče: Kdo si nebi rad zagotovil poti v nebesa? In papež mu reko: Sprejmi ška-pulir III. reda in bodi redovom sv. Frančiška močen in skerben zavetnik (varh)! Glejte, dragi bratje in sestre, to je bila kratka, a pomenljiva inštalacija. — Mladenči, dekleta, ne mislite toraj, da vam ne pristuje oblačilo III. reda. Ne bojte
se ga! Ako ga prejmete in po vodilu zvesto živite, ono vam bo služilo kot zanesljiva vstopnica v sv. nebo.
b)	Kdor živi v sovraštvu, on ne more biti sprejet, dokler se s sovražnim resnično ne spravi. Sovraštvo je v tem, da človek bližnjemu želi hudo, recimo bolezen, nesrečo, smert itd. Sovraštvo je ljubezni je nasprotna pregreha, in kakor nam je ljubezen do bližnjega imenitniša zapoved, tako hudo pregrešno je sovraštvo. Sv. Janez piše I. 3, 15; „Slehern, kteri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste, da noben ubijavec nima večnega življenja v sebi." In na drugem mestu piše ravno tisti apostelj, da kdor svojega bližnjega sovraži, ni v svitlobi Kristusovi, kteri nas ljubi: marveč v temi tistega, ki nas ljudi sovraži. Jan. I. 2. 9, 11. Človek, ki živi v sovraštvu, nikakor ne more biti deležen božje milosti.
c)	Nadalje ne more biti sprejet tisti, ki se je polastil tujega premoženja, ali ima dolgove in jih noče plačati. To bi bila prava pokora, ko bi človek ne hotel poverniti storjene škode. Ako je kdo bližnjega obrekoval in mu škodoval na njegovem dobrem imenu, ne more biti sprejet v III. red, ker tak se tudi pregreši zoper ljubezen. Treba je toraj škodo, kakor tudi dobro ime poverniti, preden kdo prosi za sprejem v III. red. Tudi ne morejo biti sprejeti ljudje, ki imajo pregrešne znanja, ki bero slabe knjige in časopise; ženske, ki s slabim življenjem dajo očitno pohujšanje. Ako je pa njihovo poboljšan je ravno tako očitno in resnično, kakor prej njihov greh, ne brani se jim vstop, ker III. red pokore ji da najlepšo priložnost za resnično spokorjenje. Kteri se ženite ali možite, lahko ostanete v i
*aj vam red ne brani spolnovati stanovskih, toraj tudi ne zakonskih dolžnosti. Berači, in pa taki, ki nimajo stalnega domovanja, niso sprejeti, ker oni bi bili le za nadlego, in delali bi redu le stroške.
Bolniki pa se smejo sprejeti, tudi stari in bolehni ljudje Ni prav, če reko: Ne splača se mi. za te trenutke pristopiti III. redu. Vsak pravi ud III. reda je dežen molitev, odpustkov in dobrih del, ki jih opravlja ogromno število sobratov in sester, in jaz mislim, da se pač splača ta vdeležba, da ne govorimo še o odpustkih. ktere udje lahko prejemajo.
Predragi! Naštel sem vam najvažniši pogoje, pod kterimi zamore kdo biti sprejet v III. red sv. Frančiška. Kaj je tedaj storiti njim. ki žele stopiti vanj? — Pred vsem naj se seznanijo z vodilom, zlasti z dolžnostimi. ki jih ono nalaga, in naj dobro prevdarijo. če jim bo mogoče spolnovati jih. Potem naj se oglasijo pri predniku za sprejem. Moj terden sklep je. ude sprejemati le o gotovih dneh. posebno o shodu. Zakaj le takrat je mogoče pozvedeti o lastnostih spreje-mancev. Najlepše pa bi bilo, da bi preč. duhovni pastirji dali spričevalo lepega zaderžanja, potem bi se III. redu prihranila marsiktera nečast. Sprejemanci naj toraj pri vedo saboj zanesljive tretjerednike za priče lepega zaderžanja. ali pa spričevalo od duh. pastirja.
Preden pa tretjemu redu pristopijo, naj očistijo svojo vest v dolgi spovedi. Dolge spovedi pa nikar ne odlašajte na shode, je premalo časa zato, ampak preskerbite se zanjo poprej. Slecite starega človeka z njegovimi deli, in obleeite novega. ki je vstvarjen po Bogu v pravičnosti in resnični svetosti. Vi pa. ljubi bratje in sestre v Jezusu in sv. Frančišku, ki se že nahajate v tem slavnem redu. sporočite to njim. ki žele stopiti vanj. Sami pa si danes pred oči postavite svojo »lavno patrono — sv. Elizabeto. Ona vam je prelep zgled v samskem, zakonskem in vdovskem stanu: zlasti pa vam je živ dokaz, da je mogoče v vseli teli stanovih zvesto spolnovati redovno pravilo. Kavno v tem spolnovanji je ona našla najslajšo tolažbo v tolikih bridkostih, našla je v njem 11 km* in neoiualiljivo stanovitnost. V tem »polnovanji 1 h »dete našli tudi vi iiuh- iu to-lažln» na zemlji, ob snicrtni uri pa zanesljivo vstopnim v sv. nebo. Amen.
Šmarnične.
VI.
Jutranja zarja vstaja z gora.
Skopana čisto v valih morja,
Tmo nam preganja, dan glasi, Dušo s sladkostjo nam napoji.
Sveta Marija, čista devica. Večnega dneva si porodnica, Lepša kot zar'ja zlato-rumena, Milosti polna, bodi češčena!
Luna sreberna z neba nas zre, Daleč nadkrilja zvezdice vse, Upokorjuje vse morjč, Da se mu vihre umire.
Sveta Marija, nebu Kraljica. V strastij valovju si nam vodnica, Ti kermarica našega čolna, Zaljša kot luna, milosti polna!
Sveta Marija, Zar'ja z nebčs, Rajska svitloba naših očes; Sijaj, oj sijaj nam nizdol, Grej in obsevaj solzni dol!
Sveta Marija, rajska svitloba, Svčti nam — vedno do groba; Vzbudi nas k zar'ji večnega dneva, Milosti polna, vsmiljena Dčva!
VII
Ves svet. o Marija, zato te časti. Ker Mati nebeški družini si Ti; Za Bogom najzališi sedež je Tvoj, Češčena Marija, Gospod je s Teboj!
Gospod je Tvoj oče, Tvoj ženin, Tvoj sin, Zato gospodiniš sred rajskih višin. Ostani pri nas, o Marija, povsod; Če Ti bodeš z nami, bo z nami Gospod
Ko.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Semič. (Amerikanska gosta. Deka-nova 2."» le tnica.) Iz Amerike sta 31. majnika došla v Ljubljano naša rojaka iz Semiča čč. gg. J. N. Stari ha. župnik pri cerkvi sv. Frančiška Salezija, in A nt. Oguli n. župnik pri sv. Bernardu — oba v Št Pavlu. Odrinila sta bila na pot 14 maja zveččr. Prišla sta iz zdravstvenih vzrokov, kakor piše »Ame-rikanski Slovenec' 1«. maja. G. Stariha boleha že nad dva mesca na gerlu, ter več ni mogel na glas govoriti; z boljšalo se mu je sicer, vender ni iz nevarnosti. Morski zrak in milo domače podnebje se mu je svetovalo (in kaže. da že dozdaj mu je dobro delo». Karo g Starihovo med tem oskerhljuje č. g. Ferd. Požek; g. Ogulinovo pa P. Leon. benediktinec. Odpeljala sta se že čez dva dni v Semič, kjer se bode sv Antona d<tn. 13. t m., obhajala 2"detnica dekan-stva preč. gosp. dekana Antona Aleša Slava!
Dunaj. (Nekdanji in sedanji časi) (Dalje) Pojdimo še malo naprej in poglejmo, kako je dandanes z našo mladino. Ne moramo li roke povzdigniti, ako opazujemo, kako se obnaša večkrat doma, na ulici, in prav posebno v cerkvi, v svetišču Gospodovem? Kakošen strah imeli smo mi o svojem času pred
svojimi učitelji in drugimi predstojniki in prav posebno pred izvoljenimi služabniki božjimi, duhovni svete cerkve! Beseda učiteljeva, predstojnikova in posebno duhovnova bila nam je sveta. Kdo bi si bil takrat upal zoperstavljati se. odgovarjati ali pa odpovedati predstojnikom dolžno pokorščino? (Spominjam se. da še v 3. latinski šoli. ko mi je bil profesor po nepremisliku nekaj podčertal v nalogi, kar ni bilo skaza, se nisem upal na to ga opomniti.) — In dandanes? Ali nismo primorani veliki del mladine prav serčno obžalovati ? Koliko mladih je, ki o svojih dolžnostih nimajo nobenega ali pa le prav majhen pojem, ker se pri njih zanemarja najvažniša dolžnost, domača vzgoja! Glavni temelj vsacega nravnega življenja. prepotrebna, sveta pokorščina je povsod že skoro omajan. Le bolj po redkem cvete še v kakem nepokvarjenem mladostnem sercu sladki, prelepi sad. ki more le po pokorščini dospeti do zrelosti In kaj je vzrok temu? Velika vnemarnost in pomanjkanje strogosti pri vzgoji; ravno tej manjka najvažniše in najpotrebniše reči: verske podlage.
Kjer hočejo brez Boga, brez dolžnega in pre-potrebnega oziranja na sveto Cerkev, božjo namestnico na zemlji, kjer hočejo brez vere vzgajati. — tam ne bodo prav nikoli dobili dobrih sadov; tam pridelajo le plevčl, osat in ternje; tam zastonj delajo; kjer manjka blagoslova ud zgoraj, tam ostane zemlja pusta in prazna. Dandanes bi radi tudi brez Boga prav veliko dosegli; skoro s silo bi včasih radi okoliščine poboljšali in predrugačili. brezskerbno hlepijo po vživanju in dobičku, zidajo le na svoje preborne, prerevne človeške moči. In kaj je vspeh temu? Počasna. mnogokrat brezvspešna poraba telesnih in duševnih moči. spoznanje, da po tem potu ne moremo napredovati, opešanje navdušenosti in naposled — pogin v toku neprenehoma tekočih, zelo žalostnih časovnih razmer.
Zelo važne in obilne podpore vredne so tedaj vse one družbe, ktere pospešujejo boljšo in skerbnišo vzgojo mladine; „prava verska vzgoja mladine", ta klic naj bi se razširil povsod, v vsaki vasi. v vsakem mestu, po vsaki deželi, v vsakem zboru kerščenih ljudi! (V resnici je mesca maja letos avstr minister grof Falkenhajn dal Bogu čast in serčno izrekel resnico: da le povernitev k Bogu, vera vanj in podverženje pod njegove zapovedi, more obroditi tisto srečo, kakoršno je sploh ta svet zmožen dati Pa ne veste, ka-košen „gavder — gavder"1 so nato zagnali dunajski časniški judje in psovali ministra, kakor njih očetje Kristusa na Kalvariji! O Dunaj, ni čudo. da imaš tako žalostn»' izglede mladinske odg^je!» Kakor je vzgojena in izobražena mladina, taka bode tudi bodočnost človeštva. Ako ne vzgojimo mladine po strogo verskih načelih, ako ji ne vtisnemo globoko v serce božjih in cerkvenih zapovedi, ako ji takorekoč ne vsilimo dolžne pokorščine do duševnih in svetnih predstojnikov že precej v začetku. — je vse naše delo in ves naš trud zastonj; brez vere ostane mladina šibki terst. kterega lahko vsaki naj slabši veter upogne. Ljudje, ki zrastejo brez vere. nimajo v nesrečah in v večkrat prežalostnih nezgodah življenja nobene prave mora lične moči; poznajo navadno le svoj lastni, osebni dobiček, poganjajo se mnogokrat le po zemeljskem vživanju: dajejo, ako so postali sami družinski očetje ali matere, svojim
otrokom redkokedaj dober izgled, in kar je še naj-žalostniše, večkrat umro tudi tako kakor so živeli: brez Boga. Večkrat prisiljeni so še pred smertjo spoznati : zastonj sem živel, zgrešil sem glavni namen svojega življenja, pospeševanje časti božje in svojega dušnega b agra. svojega namena nisem dosegel!
Dandanes vidimo le preočitno, kam mora človeštvo dospeti, v kake zadrege zabresti. ako zapusti ljubega Boga, edinega Gospoda vesoljnega sveta, ter se obrača le k posvetnim malikom! Dnevniki prinašajo nam čestokrat strašne novice o počenjanju ljudi, rope, tatvine, umore in samomore, sleparstva, grozne napade! Kdo ne vidi v vsem tem kazni, ktero si nakopuje človeštvo s svojim odpadom od Boga in njegove svete Cerkve? Potem pa tožimo in vpijemo o žalostnih časih in ne mislimo, prav kakor otroci, da smo si jih sami nakopali in zaslužili. Kolikokrat na pr. rečemo ljudem: Ne kupujte in ne berite slabih, veri nasprotujočih knjig in časopisov! bkodujejo vam, zmešajo vam glavo, soznanjajo vas z razmerami in rečmi, ki niso za vas; spodkopujejo vero in nravnost, podirajo vam mir in zadovoljnost serca ter vlivajo vanj strup vseh zlobnostij in hudobij. — Toda, kolikokrat govorimo le gluhim ušesom! Slastno segajo ljudje po slabem, brezverskem berilu, vtope se v taisto, zgube potem popolnoma trezni čut za resnost življenja in za marljivo delavnost; pahnejo mnogokrat ne le sebe, temveč tudi druge v nezadovoljnost odvzamejo mir vesti, zdravje na duši in na telesu — v največo nesrečo sebi in drugim!
(Konec nasl.)
Hervaško (Gerško-zedinjena škofija in sv. Oče. — Staroslovenski misal.) (Dalje \ Nadškof nadalje preslavlja imenitnost in lepoto staro slovenskega jezika, potem naznanja upanje, da utegne ta predpravica. ki je dana hervaškemu narodu. tudi služiti po previdnosti božji k temu, da se vsi Slovenci zedinijo v eni in edini Cerkvi Kristusovi. Pravi namreč:
Ovaj naš privilegij još nam ima biti dragocjeniji tim. što on u ruci božje previdnosti može biti j»*dno sredstvo za sjedinjenje svih slo vena u jednoj crkvi Isusa Krsta Svemoguči Bog običaje se služiti ina-lenimi sredstvi za velike svrhe svojega kraljestva na zemlji. Izrična je pako volja Isusa Krsta Go.s|>o-dina našega, da njegova crkva na zemlji bude • rjedna ovčarnica i jedan pastir." Zato sv. Petar. ko jega je Gospodin učinio jednim vidivim pastirom svega svojega stada. ne prestaje u svojih zakonitih naslj'dnicih. rimskih papah. raditi o uj*»dinj**nju u jednu vidivu Kristovu ovčamk-u svih • >nih. koji su kršteni na Isusa Krsta, te u njega vjeruju kam» 11 sv<»ga |edinoga spasa i Boga. I" tu je svrhu i slavni Le<»n XIII. izdao u naše. makar inače vj»»ri Krist*»v»«j i katoličkoj 'Tkvi. neprijazno vrieme. svoju blago-nosnu okružni'-u .Grande munus/ «godljo» kojotn je proslavi«», i u čitavoj r-rkvi katoličkoj na v**'V javno čaš^nje uzdigao slovenske apostole, sv. Čirih i Methodija. I ovoj je okružnk-i hvalio slovnsk»-apostole takodjer naročito glede uvedenja slovanskega jezika u božju službu. iztaknuv kako je sv. Apostolska stoli'-a to potvrdila i kroz vjekove uz-držala. Govori na ime: „Deum hinc (od sv. Apost. stolice u Rimu i est usus slavonici sermonis in ri-tibus sanctissimis impetratus; atque hoc anno 1**0. u kojem izdaje okružnicui decimum expletur saecu
lam ex quo Joannes VIII P. M. ad Suentopolcum Mora viae principem ita scripsit: Litteras slavonicas . . quibus Deo I<audes debitae resonant, jure lau-damus. et in eadem lingua Christi Domini Xostri praeconisia et opera ut enarrentur jubemus. Nec sanae tidei vel doctrinae aliquid obstat. sive missas in eadem slavoniea lingua eanere. sive sacrum Evan-gehuin vel lectiones divinas Xovi et Veteris Testamenti bene translatas et interpretatas legere. et alia horarum officia omnia psallere. t^uam consuetudinem multas post vices sanxit Benedictus XIV per apo-stolicas Litteras ano 1754 die 25. Augusti datas.u Što je slavni Leon tako preda svim katoličkim svietom pohvalio. to je na novo potvrdio liepim iz-danjem slovenskoga misala; a tim je nama osobito moguenost dao. da u Naših diecezah uzpostavimo slovensku liturgiju u njezinu prvobitnom i zakonitom obliku.
Pravovjerni. a naročito sveti muževi, uviek su osobitim štovanjem primali naredbe i odluke sv. Apostolske stolice i u manjih stvarih. a za to što su živo vjerovali. da Duh sveti upravlja crkvom Kristo-vom. pa da daleko više od drugih prosvietljuje onu Stolicu, koja je nada svima, i kojoj se sve ostale iskreno i religiosno pokoriti imaju. Ako ovo načelo u obče stoji, valja tim više za velike i vanredne čine sv. Apostolske stolice. kakov je bez dvoj be „Grande munus" Leona XIII., kcjemu je za nas posebna po-sljedica novo izdanje slovenskoga misala. U ovakovu uvjerenju primimo ovaj misal, i uvodec ga u porabu božje službe, imajmo sveudilj pred očima, da radimo za veliku svrhu božjega kraljevstva; pa se uzdajmo u zasluge svetih slovenskih apostola, i vjerujmo u prosvietljenje i mudrost sv. Apostolske stolice, te u neizmjerno milosrdje i svemogučtvo Onoga, koji je rekao. da ima biti jedna ovčarnica i jedan pastir.
(Dalje nasi.)
Adrijanopol. 30. maja 1894. (Poterdilo) Nisem zmožna najti primerne besede, da bi dopovedala, kako sem bila nepričakovano razveseljena prejemši bogati dar 84 gld. 40 kr. za naš misijon, in ne morem dostojno izraziti priserčne zahvale za poslano podporo. Prosim torej vsegamogočnega Boga, da bi Vam in vsim dobrotnikom darove z naj večo obil-nostjo poplačal Me vse pa bodemo v kratkem eno sv. Obhajilo darovale za vse naše dobrotnike . .
Ob enem se vsem ljubim dobrotnikom tudi v prihodnje ponižno priporočamo za pomoč. (Gl. in prim, št li», str. 14!». (rZgod. Dan.44)
S. Makrina Povijač. prednica zagrebških usmilj. sester.
Premišljevanje Jezusovega terpljenja.
Terpljenje Tvoje premišljujem. Solze mi lici močijo — Le naj oči solza potoke. Solza pretužnih točijo!
Sovražniki so zoper Tebe Lažnjivo. zlobno pričali. Kot hudodelca Te zvezali, Telo ti kruto bičali
Pritisnili na glavo venec Iz ternja so bodečega.
Gerdo potem zasramovali Nedolžno Te terpččega.
Na rame strašno Te boleče Težak Ti križ zadenejo. Gončč pred sabo Te kot jagnje Na goro stermo krenejo.
In gori Ti na križ sramotni
Rokč. nogč pribijejo. In še se zlobnega veselja Kot besni ne navžijejo:
Strašno! — iz svojega Gospoda Hudobno se norčujejo! Da, d6kler smert Te ne poljubi Gerdo Te zasramujejo.
In mi — se z greha strupom sladkim Premnogokrat napajamo, Sovražnikom Te krutim vnovič Nezvesti mi izdajamo!
Da hočemo Te bolj ljubiti, Skesani Ti obetamo, Pa vendar vedno venec ternjev Iz grehov Tebi spletamo.
Oh. dan nobeden naši grehi Žaliti Te ne jenjajo, In vnovič Tebe, zgolj dobroto, Na križa les razpenjajo!
„Odpusti jim!u na križu prosil Očeta si nebeškega — Usmiljeno, o Jezus, sodi Slabost rodu človeškega!
Z vstajenjem Svojim si pokazal, Da Sin Boga si živega — O, dvigni nas iz groba grehov, Odvedi s pota krivega!
Dodeli nam, da Tebe vredni Nasledniki postanemo, Moči nam daj, da greh pustimo, S Teboj veselo vstanemo!
N-r.
Prošnja do ljudi j.
Odkar se mamica ločila In sladko spi Brez vfceh skerbi V zemlji posvečeni, Kjer bode reva se spočila.
Šepečem jokajoč v prošnji: Oj svet miruj In mir daruj Zdaj mamici željeni, Ko spati če po vsem terpljenji...
Ivan.
Prošnja.
Ko pričenjam delo težko. Prosim Te. moj Bog. serčnč, Da mi dodeliš to milost: Da mi delo bo lahko.
Prosim Te zato iskreno: Daj mi svojega duha, Ki me bo bodril in krepil, In posvetil dela vsa.
Vse. kar bom veršil in delal, Bodi Oče. v Tvojo čast. To sem Tebi sinko dolžan. Ker sem ves le Tvoja last.
To Te prosim, ljubi Oče, To mi serce poželi, Ne zaverzi prošnje vroče, Vsaj Ti nič nemožno ni.
Ciriljev.
M a r i j i.
(Gazela.)
Oj, Devica sveta, blaga, — Ti nas ščiti!
Da ne stre nas moč so vraga. — Ti nas ščiti!
Ko nam v delu gibljejo se roke.
Ko nam teče potna sraga, — Ti nas ščiti!
Ko na daljni mučimo se poti
In nas trudnost spat polaga, — Ti nas ščiti!
Ko končamo burni boj življenja,
Ko telesa moč omaga, — Ti nas ščiti!
Da ne bo se radoval napastnik
In da naša bode zmaga, — Ti nas ščiti!
Beli Kranjec.
3Iojemu naroda.
Bogat ni in mogočen ni moj narod, In svet o slavi njega malo ve; Kreposti vendar venčajo moj narod In plemenito bije mu sercč!
In vem, da narod moj i grehov šteje, Pa kdo ljudij je greha vsega prost? A vender en me greh boli močneje, Kot vsaka druga dviga me krepost.
Za vero mu serce je zmir gorelo, Odkar ga milost je prešinila; In zdaj še množno vneto je kerdelo, A so, ki vernost jim je zginila.
Za greh z nesrečo Bog moj narod biča. Razpora jarem bridko ga teži. In v tugi tej se narod ne prepriča, Da brez Boga rešenja njemu ni!
Le Bog edin nad narodi kraljuje. In k sreči, k slavi vodi jih le Bog; In narode le Bog za greh strahuje, Le Bog jih reši zopet iz nadlog!
Poslušaj narod, kaj sin zvest ti reče, Poslušaj me, pri Bogu te rotim:
Okleni se Boga tako goreče. Kot jaz goreče sreče ti želim!
Ponovi zvezo ž Njim. in zvest Mu bodi. Daruj mu voljo, dušo in sercč; In k sreči peljal bo te in k slobodi. In poveličal tvoje bo imč! —
Jun-ct.
Razgled po svetu.
Bim. („Rudeči papež" Molitev za spre-obernjenje framasonov.) Odkar se je rogo-vilstvo polastilo papeževe dežele in glavnega mesta Rima. velja po besedi, daje tam „gnjusoba na svetem mestu". Kar je brezbožnega in bogoskrunskega. vse so framasoni v tem mestu že počenjali Lansko leto meseca kimovca so imeli v Rimu shod vsih frama-sonskih beznic (lož) vesoljnega sveta. In knj so hoteli? Nič manj kot svojega papeža so si izvohli. Kakor se je lucifer hotel svoj dan usesti na Božji prestol, tako so iskali framasoni postaviti si svojo glavo, usesti se, djal bi, na papežev prestol. V vsem so skušali posnemati po zmožnosti napravo katoliške Cerkve. V obličji Vatikana so se namreč framasonski glavarji iz vsega sveta skrivaj zbrali ter so obhajali „nekako konklavo" ali volitev svojega papeža, in ti čudni „konklaveži" so izvolili za protipapeža ali rudečega papeža — veste koga?... Zloglasnega rimskega framasona „ Adrijana Lenimi ja"! Toda ta stvar se jim je gerdo sponesla! 26 angleških in amerikanskih poslancev te volitve ni hotelo Lem-mija priznati, zapustili so Rim in z njimi tudi velika framasonka. ki se imenuje gospica Dijana Vaughan in je pri volitvi zastopala evropejske ženske fraina-sonske lože. Vsi ti so odrinili v London, tam so napravili uporniški shod in izrekli so. da Adrijan Lemmi ni vreden, da bi sprejel to njemu ponudeno čast, »V). Zakaj pa ne? Zato. da ne; kajti Lemmi je kradel. Bil je namreč 23. sušca. 1844 v Marseille-u zaradi tatvine na eno leto obsojen v ječo in v petletno policijsko nadzorstvo; dalje kot posrednik laške vlade za tobačno nakupovanje v Ameriki se je obnašal tako nedostojno, da je budil očitno razdraženje zoper sebe; postednjič da je spodmikaval tudi denarje, ki so mu jih zaupovale angleške in amerikanske lože za razširjanje fiamasonstva po Italijanskem. Ta londonski protest imel je mogočne nasledke, mnogo framasonskih lož po vsi Evropi in celo po Italijanskem se je ločilo iz zveze, kateri na čelu je bil Lemmi. Gospica Dijana Vaughan. ktera zlasti je provzročevala borbo, je bila tako huda na tega „rudečega papeža." ki je framasone tako hudo osmešil pred svetom, da je še enkrat hitela v Rim in je sama osebno naznanila Lemmi ju, da zdaj slovo da framasonstvu. Ti ljudje pa nimajo vsi toliko zrelega prevdarka, kolikor ga ima ta gospica Dijana, ktera je vsled tega morala gledati, kako bode ubežala preganju framasonov, in je več mesecev bila brez stalnega bivališča; govori se. da je sedaj skrita v nekem samostanu v Parizu. „Cobl. Volksztg." in za uno listič „Leo," ki to naznanja. pristavlja: „Kaj pa, ko bi prejšna „tempelj-nova grossmojsterca" (velika framasonska ženska glavarica) bda zadeta od žarka božje milosti in bi bila došla do edine prave poti zveličanja? Mi o tem
ne vemo nič gotovega, pa Božje poti so dostikrat prečudne.
Kaj bo pa zdaj s framasonskim papežem, ko se je Lemmi ponesrečil ? Nesreča, da je umeri Košut; bil bi kakor nalašč za to čast kot bivši ljubljenec Lem-mijev. Ali pa se morebiti tudi kteri magyarskih fra-masonov zmodrijo po izgledu gospice Dijane Vaug-hanoveV Bog daj! Leo Taxil, kakor nemara zdaj tudi gospodičina Vaughan in toliko druzih nam priča, da tudi framasoni niso še zgubljeni, dokler so v življenji. Pred več leti nam je prijatelj in sošolec G. v G. kazal znamenja framasonska, ktera je bil oddal neki framason, ko se je bil tej nesrečni družbi odpovedal. Že veliko Ičt ima nekdo navado, da vsak dan med drugim moli tudi očenaš in češčena - Marijo s pristavkom: .0 Jezus, zarad svojih bridkosti na oljski gori se usmili nesrečnih framasonov. najbolj terdovratnih grešnikov in terpeče svoje sv. Cerkve!" Ako kdo to posnema, mislimo da ne bo brez sadú.
Sarajevo. Procesijo presv. R. Telesa vodil je po odpeti sv. maši presvitli nadškof, po Franc Jo-žefovih in rudolfovih ulicah. Mnoge katoliške hiše so bile lepo okinčane in sveče po oknih. Vdeležile so se mestne oblasti, na čelu doglavnik baron Kučera, pa vojaški general Tomic. kot zastopnik deželnega glavarja in mnogo občinstva, še več pa ga je bilo ob potih in na oknih. Peli so gg. domači bogoslovci. — V nedeljo je izšel obhod iz cerkve sv. Vincencija usmiljenih sester.
Amerikanske novice. Iz Pittsburga iz škofijske pisarne je dobil „Amerikanski Slovenec" naznanilo, da ondotnemu škofu ni bilo poprej znano, da tam prebiva 2000—3000 Hervatov in Slovencev in neki Hervat je terdil, da samih Hervatov je nad 5000 v onih krajih. Žalostno je pa, da še dosedaj nimajo svojega duhovna. „Slovenec" jim svetuje, da naj se združijo in posvetujejo s predsednikom hervaškega društva, ktero tam že biva. ter naj kaj ukrenejo, da reveži dobijo svojega duhovna in ne ostanejo v takem prežalostnem stanu temóte in nravnega za-puščenja. Tako treba Hervatom in Slovencem.
V Cloquet u je Št. Lujska reka vsled povodnji narasla tako. da so pod vodó vse žage in vse delo. ter je zastalo vse opravilo.
Jowa City. — V 20 minutah je vihar s točo naredil škode za lOO.OOo dolarjev.
Iz Aurore lil ima „Amerik. Slovenec" dopis od is. maja. ki naznanja: „Tridesetega aprila nas je ob iskal č. g župnik F S. Šušteršič iz Jolijeta in ostal pri nas nekaj dni. da nas je previdil s svetimi zakramenti za velikonočni čas. Za vse lepe nauke, kakor tudi za prijazno obiskovanje po hišah, smo mu dolžni hvalo, ktero mu tu izrekamo. Delo po vsi Ameriki slabo napreduje Enako je tudi v Aurori. Vsak dan pride obilo ljudi dela iskat, ali dobiti ga n^ morejo. Dela se po malem le še v dveh topilnicah. Krtkih 2oo mož ima pri mestnih kanalih dela, ki se pa večkrat preterga. — Slednjič naznanja, da >. maja je umeri naš rojak, doma iz Skopic. cerkljanske fare, star :J1 let, previden s svetimi zakramenti: ni pa povedal imena: le to je zapisal, da v Aurori mu še živita brata Janez in Jožef."
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostol,jstva.
Nameni za mesec rožnik (junij), a) Glavni namen: Nedeljski pokoj. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
(Konec.)
Izgled ima pri tem tudi mnogo več moči kot veliko besed, in torej naj pričnemo in neprenehoma kažemo vesoljnemu svetu, kak.j se po kerščansko praznuje nedelja
Na Francoskem vstanovili so že pred več leti družbo, ktere naloga je posvečevanje nedelje. Veliki pospešitelj tega dela. Louis de Cissey (r. Ljudovik Sise) pisal je 1. 1875 o. Ramičru : „Z združenimi močmi! To mora biti naša naloga, kajti iz istega Jezusovega Serca zajemamo mi vsi moč in delavnost. in v njem in le v njem bomo zmagali. Zatorej skušam jaz vedno in povsod razširjati molitveno apostoljstvo ter ga priporočam svojim društvenim udom. Po mojem mnenju postati bi morali vsi naši društveni predstojniki h krati tudi predstojniki apo-stoljstva; s tem pridobile bi njih družbe sočutja in koristi, molitvenega duha in delavnosti."
V pravilih molitvenega apostoljstva (II) priporočajo se udom prav posebno božje in cerkvene zapovedi in ko smo se 10. junija 1. 1875 prav slovesno posvetili presv. Jezusovemu Sercu dejal nam je sv. oče Pij IX koncem svojega pisanja naslednje:
„Da Ti dam slednjič očitno znamenje, kake zelo mi je ta posvetitev vgajala. obljubim slovesno pred Teboj, o moj Bog, da bodem odslej v čast tega božjega Serca. cerkvenim zapovedim zv.>st, posvečeval zapovedane praznike ter ob enem skerbel, da jih bodo obhajali tudi tisti, kterim imam v kte-rem oziru koli zapovedovati in ukazovati/ Bodimo možbeseda!
Louis de Cissey pisal je o tej stvari nekemu predstojniku apostoljstva: „S to posvetitvijo je o. Ramiere več dosegel, ko vse naše družbe nedeljskega posvečevanja skupaj; kajti dosegel je na en mah, da se ponižujejo vsi verni katoličani, da se pokorč za skrunjenje praznikov ter obetajo spolnjevati odslej tretjo božjo zapoved. Iz tacega spodbujanja hrabrih kristjanov in prijateljev Božjih, kakoršni so predstojniki molitvenega apostoljstva. zajemamo si najboljšo moč; to je naša prava pomoč, naša podpora; na vas stavimo svoje upanje, z vašo pomočjo skončali bodemo delo."
Naj bi se ne le vsi predstojniki, želel je pokojni o. Ramiere. temveč tudi vsi posamezni udje molitvenega apostoljstva vredne skazali take časti in take hvale.
Sklenili smo v jubilejskem letu molitvenega apostoljstva splošno prenoviti in oživiti svojo gorečnost; mislimo posebno na praznovanje nedelj, in kolikor je na nas ležeče, kolikor kam sega naš vpljiv. delajmo na to. da bodo zaperte ob nedeljah vse prodajalnice, in da nam bo kazalo, da je vse Gospodovo, — naše hiše, naše ceste, sploh vsa zbirališča našega družbinskega življenja. Pred vsem pa naj bo ob nedeljah napolnjena hiša božja vernikov, posebno možkih. da se njih serca napolnujejo z du-
bom milosti in molitve. Kakoršna je tvoja nedelja, taki bode tvoj smertni dan, se bere v nekem prerokovanju, ktero smo že večkrat omenili in priporočali : ako ti je bila nedelja dan miru, bo ti smertni dan vstop v večni mir; ako si hodil ob nedeljah v -cerkev, bo ti smertni dan vemitev v hišo Gospodovo; ako si pristopil na Gospodov dan k mizi njegovi, ako si vžival Kruh življenja, ako si se v presv. Jezusovem Sercu združeval z udi velike ker-ščanske družbe v skupni molitve te bo dan tvoje smerti peljal v veliko Očetovo hišo, v družbo vseh izvoljenih, k večnemu življenju v Jezusovem Sercu.
b) Posebni nameni:
20.	S. Frančlšk P. In dr. Brazilija. Odstranitev nespodobnega obnašanja pri službi božji. Blagoslov za delovanje v samostanskih šolah.
21.	S. Alojzij. Jezusova družba in nje vzgojišča. Marijanske kongregacije med dijaki, šolsko vprašanje.
22.	S. Pavlin. Odvernjenje protestanške vzgoje katoliško kerčšenih otrok. Znanostno podjetje. Več cerkvenih zidanj.
23.	S. Edeltrud. Pomoč za nepreskerbljive otroke, posebno po mestih. Velike dušne nevarnosti po vojašnicah. Mnogo urno-bolnih.
24.	S. Janez Kerstnlk. Odprava velikega pomanjkanja verlih duhovnov za velike mesta in za misijone med pogani. Obuditev pervotne gorečnosti v češčenju Serca Jezusovega.
25.	S. Viljem. Ohranitev domačega doma. Preskerbljenje revnih spreobernjencev. Družba pobožnih delavcev na Dunaju.
26.	Ss. Janez In Pavol. ..Duhovni in obhajanci." Odver-nitev stalne nesreče od družin in gospodarstev.
27.	S. Ladislav. Avstrijski cesar. Propad puntarskega prostozidarska na Ogerskem. Ogerski škofje.
2K. S. Irene]. Vredno olepšanje Marijinih milostnih krajev Nabiranje učencev v kat. zadruge. Mnogo žertev igranja in pijančevanja.
29. Ss. Peter ln Pavel. Versko pridruženje k papeštvu. Novoizvoljeni kardinali. Pospešitelji molitvenega apostoljstva.
HO. Spomin sv. Pavla. Zvesta poraba poklicnih milosti. Važne skušnje. Vse doposlane pa še ne uslišane prošnje. Meseca rožnika umerli udje molitvenega apostoljstva in Serca-Jezusovega bratovščine, in tisti, ki umerjo mesca mal. serpana.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Zavetišče in vzgoje v al išče za zanemarjeno moško mladino dobilo je visokega zavetnika presijajnega nadvojvoda Nj. visokost Frančiška Ferdinanda avstrij s kega d1 Este, kakor smo že omenili. Prečastitljivi naš gospod knez in škof dr. Jak. Missia so to napravo iz kerščanskega kakor iz patrijotičnega stališča prav gorko priporočili in sami k družbi pristopili; prebl. gosp. predsednik Jož. Mer k. c kr. svetovalec, je dotično prošnjo odposlal na Dunaj in visokorod. gr. \Vurmbrand je 24. maja 1894 poslal do gosp. predsednika prav ugodni odgovor in rešenje: da Nj. cesarska in kraljeva Visokost nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este pohvalno priznava zares ve likodušno-delo za zgradbo zavetišča in odgojišča zanemarjene moške mladine v Ljubljani in je tudi izvolil sprejeti taistega zavetništvo ter protektorat. Želi še, da bi društvo tako plemenito delo srečno dokončalo in da bi to delo obrodilo najlepšega sadu Delo je po tem takem vredno vsega priporočevanja.
Ljubljana. (Za vterjevanje v vernosti kaj.) Zmote in razne mesene zapeljivosti se tako obilno trosijo, da je duhovnim pastirjem silo potrebno z močnim orožjem zoper zmote in mesenosti se okovarjati. Tako orožje so zrazven zveste molitve za poboljšanje ljudstva tudi čversti verski spisi in knjige. Znani so razni domači spisi za vter-jenje v veii gg. Zupančiča, Keržiča itd. Dobro je pa tudi prebirati času primerne knjige v druzih jezikih, kterih mnoge prav globoko v včrsko tvarino segajo in so vredne posebnega priporoče vanj a, to pa za lastni poduk in za porabo pri cerkvenih govorih in kerščanskih naukih. Dandanes si mora človek pri tolikih časnikih velikrat silo storiti, da si pridobi kaj časa za študiranje za svoj stan tehtnih tvarin. Imenujem naj ob kratkem le nektera dela, ki so resnega branja vredna. Tako so n. pr.:
1.	Das Leben unseres Herrn Jesus Christus von E Le Camus, aus dem Französ. von E. Keppler. Freiburg 1893. I Bd. To knjigo so pohvalili Sv. Oče Leon XIII. To je menda dosti. Pervi zvezek obsega 492 strani in prav jasen zemljevid ob Jezusovem času.
2.	Das Leben unseres Herrn Jesu Christi, des Sohnes Gottes, in Betrachtungen, von M. Meschler S. J, 3. Auflage, Freiburg, lö94. Tedaj za premišljevanje po dogodbah in skrivnostih, — 645 strani. Tudi še le 1. zvezek na svitlem, pa popolen sam za se.
3.	Das Christenthum, von L. vom Hammerstein, S. J. Trier 1893. Knjiga, 368 str., je spisana v zanimivih pogovorih o izvirnem razodenji in o raznih verah. — K temu naj pritaknemo ravno tega pisatelja silo mično delo Edgar", oder: Vom Atheismus zur Wahrheit, od 1. 1892. Mislim, da dijak višjih šol ali sicer olikaš te knjige ne more iz roke djati, dokler je ni prečital, vsaj po večem Protestanti sami so imeli že veliko opraviti z njo. — to kaže, da ni kar bodi. Cena 3 marke.
4.	Lebensweisheit in der Tasche, von Fr. Maria Weiss 0. Pr. 2. Auti., Freiburg, v žepni obliki, ima mnogo soli v sebi na 491 straneh. Mislim, da se ne bo kesal, kdor to delce kupi
5.	Jesuiten-Fabeln. Ein Beitrag zur Cultur-geschichte. von Bernhard Duhr S. J Zdaj v enem delu, kar je izhajalo v zvezkih; 809 strani Kdor ima „jezuite v želodcu", je ta knjiga najboljši po-moček, da mu ne bodo več teže delali. Poskusite liberalci in kadar vso knjigo preberete, naznanite, če imate še kterega „v želodcu?'
Dalje priporočamo:
6.	Pro po v ied i za sve blagdane Napisao dr. Martin Štiglič, kr sveučilišni profesor itd lT Zagrebu 1894, pri knjigaru Franjo Suppanu. Cena 1 gld. 10 kr.
Spisal je ravno ta pisatelj poprej še spise in knjige: Kratka kateketika za bogoslovce. Cena 40 kr.
Čas osi o v (Breviariumi Cena 40 kr. — Kato-ličko pastirsko bogoslovje. C. 3 gld. 30 kr.— Pedagogika ili uzgojoslovie. C 90 kr. — Duhovna razmatranja. C. 1 gld. — Homilije za nedjelje. C 2 gld. 20 kr. — Homilije za blagdane. C. 1 gld, — Propovjedi za sve nedjelje. C. 1 gld. 30 kr.
Za družbenike „ Associationis Persev. Sacerdotalis". Dar Jezusovega Serca. Eden družbenikov nase „Associationis" je obljubil. da bode 1"» ss. maš (»pravil v tem mesecu za ude te družbe, in prosi čč. sobrate, da naj razne važne zadeve priporočajo božjemu
Somi Jezusovemu.
Eacun naših dijakc7 za mesec majnik: 1; V ljudsko kuhinjo od 154 mladenčev 23i> gld 85 kr.; •Ji drugim k stanovanju, mnogim k večerji v stanovanji in za d rut/»* potrebe blizo 50 gld . tedaj skupaj za pretekli mesec čez 250 gld. — Ta je prehuda! Sv. An«' dan bode zopet sv. maša za dobrotnike, žive in mertve. zlasti za tiste ki sedaj pomagajo voz vleči.
Smarnice so se spodbudljivo obhajale v St. Vidu pri Ljubljani Lep spis prihodnjič
Za ciborij k M. "D. na Brezji: Iz Idrije po č. g. L. Picigasu: 1 krono. — 1 gld. 20 kr. in nekoliko zlatnine od raznih oseb; 1 gld daruje pridna deklica za milost, ktere najbolj potrebuje; — uhančki in broš za dušne in telesne potrebe in da bi Marija terdo-vratnim grešnikom sprosila spoznanje in premaganje njih najhujših strasti. — zlat perstan, na kterem je vdelan križan Izveličar. za ljubo zdravje na duši in na telesu. — 1 krona in nekaj zlatnine od g. J B.
—	Iz Idrije: Ženska 2 uhana. — "neki mož 1 krono v dober namen. — neka vdova poročni perstan po r. možu; 1 velik tolar in 1 krono, da bi mogla prav odirojevati svojih 5 otrok, - dev. Mar. Jereb 1 gld.
—	Neimenovana „za zdravje" 1 vel. tol za 2 gld.
—	Neim 1 perstanček in 2 uhančka, da bi Marija nekemu mladenču sprosila spreobernjenje. — Po Borovniškem g. kapelanu: 2 kroni pa 1 tolar. — Neka bolna oseba, da bi zdravje zadobila po Marijini pri-prošnji SO gram srebra. — Iz Ljubljane neka oseba za srečno zadnjo uro, in neka druga 1 šmarno pe-tico in 1 perstanček. — Po č. g. M. Mraku iz Ljublj. 1 perstan. 1 uhan in 2 uhančka „za neko posebno milost." _ Franc Ks. Nagode 1 vel. terdnjak. — Ana B. v Dec. 3 gld.
Bog vse poplača.
Izgled za naho ljubo mladino.
Neko vroče poletno jutro moral je nesti Francek, sin kmetskih starišev. koscem piva in kruha. Pota bila so skoro že suha, čeravno je po noči močno deževalo. Le v kolesnicah bila je še voda. Ko gre tako Francek svojo pot naprej, zapazi v neki taki mlaki na poti krastačo. Obstal je, ter jo nagovoril takole: ,Ti neumna žival, ne sedi vsaj v kolesnici, ako pride kak voz. še povozil te bo!" Žival pa se ni ganila. Francek pustil jo je pri miru; misli si. se bode že umaknila, ako ji bo drago, ter gre dalje. Ko je bil že precej daleč, prišel mu je naproti težak z žitom naložen voz. Pri tej priči spomnil se je na krastačo. Morebiti je še vedno na istem mestu, in slednjič se še ne izogne in voz bo šel čez njo. mislil si je; hitro odložil je tedaj jed in pijačo, ktero je nosil v bližnji germ. ter hitel, pred vozom na mesto kjer je sedela krastača. — Čepela je še vedno na istemu mestu, kjer jo je bil našel. Hitro odlomi deček z bližnjega gerrna vejico, ter potisne ž njo neumno žival s tira v bližnji cestni jarek. Potem je počakal, da
vidi, ako teče voz po istem tiru. kjer je videl krastačo. In glej: ravno po tisti kolesnici tekla so kolesa. Kako se je na to veselil naš Francek! Ni se zastonj vernil. kajti rešil je življenje neumni, vendar pa koristni živali. Tekel je zopet nazaj po torbico ter šel dalje.
Bog. stvarnik in skerbnik živali in sveti angelj varuh videla sta Franckovo dobro delo ter se veselila Ni bilo dolgo, bila mu je poplačana ta dobrota.
Dva meseca pozneje stal je Francek na kolodvoru v Avgsburgu. To je precej veliko mesto, v katerem se križa in steka pet železnih cest. Francek in njegova mati iskala sta vlak. ki naj bi ju peljal domov v mesto Kaufleuren. Med iskanjem vstane deček na tiru, po kterem je vozil parni stroj železniški; ni pa zapazil, da se vlak že njemu bliža. Že je v veliki nevarnosti. Le par trenutkov še, in vlak bil bi ga povozil. Pri tej priči zagrabi ga neki mož ter z besedami: „Preč iz tira neumnež!" pahne ga na stran. Kako se je Francek prestrašil, ko ga je mož tako zagrabil in v stran potisnil! Kako pa je bil vesel, ko je sprevidel, zakaj da se je to zgodilo in v kakšni nevarnosti da je bil! Hotel se je zahvaliti možu, ki mu je življenje rešil, a ta se je izgubil v množici. „Ti neumnež!" dejal je mož, ter ga potegnil iz tira. Te besede spomnile so Francka na krastačo, ktero je bil pred nekoliko časom potegnil iz drugega tira in ji tako rešil življenje. Spoznal je, da je Bog vse tako naredil, ter pokazal da tudi najmanjše dobrote ne pusti nepoplačane. (Leo. št. 20 1. 1894.)	____
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č g. kapi. Avg. Šinkovec 5 gld. — »Za-pridne dijake* 2 gld. — Prijatelj 1 gld. — »Za duše v vicahc 1 gld. 50 kr. — dev. M. Jereb 1 gld. — Mnsgr. dek. M. Kožuh 5 gld. — Čast. naši amerikanski misijonarji in rojaki: J. N. Stari ha 5 gld.; Anton Ogulin 5 gld.; J. Trobec 5 gld.; J. Solnce 5 gld.; Fr. Bajic 12 gld (Slava slavnim, ki ne pozabijo svoje domače dežele in naše šolske mladine, izmed katere utegnejo še marsikateri postati njih pomočniki, v misijonu, kateri je zelo potreben krepkih moči. kakor so naši domačini. Vr. *) — C. farni vrad v Rakitni 3 gld 5 kr. — Č. g. župnik M. Narobe 5 gld. — Č. g. župnik Anton Ponikva? 2 gld.
Za ¡togorelce in p<> toči poškodovane: C. g. župnik Martin Narobe 5 gld.
Za brat. S. Rešuj. Telesa: Č. farni vrad v Rakitni 6 gold. 50 kr. —
Za misijone: »Fr. 0.« 3 gld.
Zi zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani: »A. M. D. G.« 10 gld.
Za opravo ubožnib cerkev: Iz Iga 25 gld. 27 kr. — S Tunjec 17 gld. 60 kr. — Iz Strug 31 gld. — Iz Špitaliča 66 gld. 30 kr.
—	Iz Mošenj 12 gld. 70 kr. — Iz Velike Doline 17 gld. 24 kr. — Iz Št. Vida nad Cirknico 4 gld — Iz Gorjan36gld. - lz Metlike 3<) gid. _ Helena Babnik 50 kr. — Iz Idrije 41 gld. — Iz Rudnika 15 gld. 50 kr. — S Prema 10 gld. — S Poddrage 23 gld.
—	Iz Zapog 5 gld. — Iz Šmarij na Dolenjskem 21 gld — Z Rovt nad Logatcem 45 gld. 75 kr. — Z Roba 12 gld. - Z Sorice 36 gld. 30 kr. — Iz Rateč pri Škofji Loki 13 gld. — S Planine nad Vipavo 15 gld. 55 kr.
♦) Večkrat že so nam gg. pravili, da amerikanski škotje naše mladeniče posebno radi imajo.