Poštnina plačana t gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Jredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo s Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Uto IX. - Štev. 13 Nedoslednost in bojazljivost Cerkev je preganjana, ker je božje znamenje. A dana je tudi možnost, da Cerkvi nasprotujejo in da se ljudje pohujšujejo zaradi naše krivde, ker božjo podobo pred drugimi zakrivamo ali ker smo jim to podobo zatemnili. Božja dobrota in resnica se v svetu razodevata prav Po dobroti in resnicoljubnosti njegovih služabnikov. Kako ločiti to nasprotovanje? Kako spoznati, ali to nasprotovanje izvira iz dejstva Cerkve ali iz naše krivde, ker smo slabi udje te Cerkve? Kako spoznati to posebno tam, kjer zna marksistični dialektični nauk tako prebrisano zakriti nasprotovanje proti Cerkvi z nasprotovanjem proti, človeškim slabostim v Cerkvi, z lažjo in pretiravanjem, in se hoče priboriti do zmage prav s pohujšanjem dobrih? pGlej, kakšni so duhovniki! Saj nismo proti veri in Bogu!u Vsi ti izgovori so samo pretveza za boj proti Bogu. A zaradi člove-| ških slabosti imajo nasprotniki včasih priliko za nasprotovanje in celo *! zo odkrit boj proti cerkvenim ustanovam. In na žalost je komunizem znal to prav dobro izrabiti. Naši ljudje so se borili proti zunanjim slabostim, a končno so postali pravi borci proti Cerkvi Sami. V tem je ena izmed moči komunizma tu pri nas. Pogreški kristjanov so pripo-, rnogli, da je ugasnila luč svete vere Pri njihovih in naših bratih. Tu. naletimo na čuden pojav. Najdemo namreč kristjane, ki mislijo, da se morajo zaradi napak kristjanov pridružiti tistim, ki so postali Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 ■[ 1 L m Gorica - četrtek 28. marca 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 sovražniki evangelija. Še se najdejo kristjani, ki mislijo, da je krščanstvo opešalo in da se morajo zato pridružiti tistim, ki se bojujejo za brezbožno svetovno revolucijo, ali pa vsaj tistim, ki pod krinko materialističnega socializma obetajo u-veljavljenje socialne pravičnosti v svetu brez Boga in brez Cerkve. Taki se dobro zavedajo, da so naši ljudje zašli v nasprotje s Cerkvijo prav zaradi lakote in žeje po pravici. Radi bi tem ljudem pomagali in odstranili protislovje in nasprotovanje. Pa kako? Ne s tem, da bi skušali uveljaviti krščanska in katoliška načela v življenju, ampak s tem, da se pridružijo tistim, ki so znali izrabiti in še izrabljajo to težnjo našega ljudstva in ki so tako razširili svoje materialistične ideje in povečali odpor do Cerkve in osebnega Boga. Naša dolžnost je, da katoliški nauk uveljavimo. Ni treba, da se ga sramujemo. Kdo more dati kaj boljšega in trdnejšega človeštvu? Jasno je, da učimo nekaj, kar poganski svet odklanja, a kar edino more poganski svet pripeljati na pot k Bogu. Ali je v nas tako malo vere, da nismo o tem prepričani? Zakaj? Morda zato, ker vse to premalo poznamo in ker nam je božje razodetje zakrito? Človek more razodetje, božji nauk spoznati, a le če ga je pripravljen sprejeti tam, kjer se oznanja. Oznanja se pa v Cerkvi apostolov, katerim je Gospod rekel: »Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.« Lojze Velik zgodovinski korak k Združenim državam Evrope V ponedeljek so podpisali v Rimu pogodbi o Skupnem evropskem tr-I žišču in Evropski atomski skupnosti ali Evratomu. Podpisali so ju zunanji ministri Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Prihodnji končni korak za veljavo omenjenih pogodb je odobritev parlamentov vseh šestih držav. Ako bo premagana tudi ta ovira, bo stopila Evropa na novo pot. Čez petnajst let ne bo več carin med omenjenimi šestimi država-nii, ki bodo postale enoten velik tre• . Zakaj je vse to potrebno? Moderni tehnični in politični razvoj je povsem spremenil podobo sveta. V njem imajo besedo in moč le orjaki, kot sta Sovjetska zveza s svojimi podložnicami in Združene države. , Evropa s svojimi malimi državami, čeprav so bile nekoč velesile, ne pomeni nič več poleg teh dveh orjakov. Če hoče živeti kot samostojna in neodvisna celina, torej če noče postati podložnica enega ali drugega bloka, se mora nujno združiti. Podlaga politične združitve pa je gospodarska združitev. Odtod potreba po Skupnem evropskem tržišču. Zakaj pa je potreben E vratom? 'Evropa nima več dovolj energije za pogon svoje industrije. Leta 1927 je še izvažala premog, v letu 1955 pa je že morala uvoziti 146 milijonov ton premoga. Vsako leto mora uvažati tudi več petroleja. Navezana je na Srednji Vzhod, tu pa je začel . kazati svoje muhe Nasser. Kaj je torej storiti? Nujno je treba poiskati druge vire energije in te so v atomu. Evropa si mora postaviti velike atomske elektrarne. Te pa so silno drage in si jih male države težko privoščijo. To delo pa bo lahko opravila skupnost s skupnimi sredstvi ob ameriški podpori. Ako bosta torej obe pogodbi kdaj srečno pod streho, si lahko obeta Evropa boljše čase, večjo blaginjo, večjo samostojnost in večjo varnost. Dokaz zato je oster sovjetski napad na pogodbi o Evropskem tržišču in Evratomu. Moskva je spoznala, da bi nastalo povsem drugačno razmerje med komunističnim in svobodnim svetom in da bi se Evropa otresla komunistične nevarnosti, če bi se njeni načrti z omenjenima pogodbama uspešno uresničili. Pogodbi, ki so ju podpisali v ponedeljek v Rimu, sta za Evropo res revolucionarnega pomena. Anglo-ameriška politika nasproti skupnim ciljem Bermudski sestanek med ameriškim predsednikom Eisenhowerjem in predsednikom britanske vlade Mae Millanom pomeni spravo med Washingtonom in Londonom. Odno-šaji med obema državama so se skalili med jesensko sueško krizo. Kaže, da je zdaj vse odpuščeno in pozabljeno. Eisenliower in Mac Mil-lan sta odšla nasmejana domov. O-glejmo si nekaj najvažnejših sklepov, ki so jih sprejeli na Bermudih. V središču razgovorov je bil Srednji Vzhod. Eisenhower je pridobil Mac Millana za to, da se glede bodoče politike na Srednjem Vzhcdu zadovolji s sklepi, ki so jih v tej zadevi sprejeli Združeni narodi. Le tako bo Amerika lahko usmerila svojo politiko po načelih znane Ei-senhowerjeve doktrine za Srednji Vzhod. Za protiuslugo pa bodo Združene države pristopile k vojaškemu odboru bagdadske pogodbe z obvezo, da priskočijo njenim članicam na pomoč v primeru komunističnega napada. Amerika torej ni v celoti pristopila k bagdadski pogodbi, ki določa medsebojno pomoč v primeru vsakega napada, ne samo komunističnega. Drugi važni sklep je, da. bo dobila Velika Britanija od Združenih držav tako imenovane »misile«, to je radijsko usmerjeva-ne raketne izstrelke, ki imajo lahko tudi naboje z atomskimi konicami. S tem bo dobila britanska vojska najmodernejšo atomsko opremo. Tretji važni sklep se nanaša na a-Iomske poskuse. Ker lahko prepreči sovjetski napad le atomsko orožje, dokler ne bo dosežen sporazum o razorožitvi, se Amerika in Velika Britanija ne moreta odpovedati a-tomskim poskusom. Ker pa so ti poskusi nevarni zaradi radioaktivnosti, sta jih pripravljeni omejiti. Pričakujeta, da bo isto storila tudi Sovjetska zveza. Pripravljeni sta tudi prijaviti vse bodoče poskuse vnaprej Združenim narodom in dovoliti, da jim prisostvujejo mednarodni opazovalci, ako je pripravljena isto storiti Sovjetska zveza. V ostalem poudarjata oba državnika pomen obrambnih pogodb v okviru Združenih narodov, zlasti pomen Atlantske zveze, ki je temelj njune zahodne politike. Oba tudi podpirata politiko evropskega združevanja v okviru atlantske skupnosti. Obljubljata tudi podporo prizadevanju nemškega naroda za združitev v svobodi in izrekata so-.čutje z madžarskim ljudstvom. Glede tega obsojata sovjetsko politiko zatiranja na Madžarskem ter v Vzhodni Evropi in njen prezir do sklepov Združenih narodov, če se ne tičejo drugih, ampak Sovjetske zveze. Kard. Višinski proti kompromisom Sporazum o britanskih silah v Nemčiji Prejšnji teden tik pred odhodom Mac Miillana na bermudski sestanek s predsednikom Eisenhovverjem so dosegli zunanji ministri Zahodnoevropske zveze kompromisni sporazum o znižanju britanskih sil v Nemčiji. Vse ostale članice so se sprva uprle temu britanskemu namenu, toda v luči modernega ozračja in britanskih potreb so le pristale na kompromis. Velika Britanija je hotela takoj odpoklicati iz Nemčije okrog 30.000 vojakov. Bati se je bilo, da bi ji sledile še druge evropske države, kar bi bilo nevarno za evropsko in atlantsko obrambo. Končno so se sporazumeli na osnovi Ade-nauerjevega predloga, da bo lahko Velika Britanija znižala svoje sile v Nemčiji v tekočem finančnem letu za 13.500 mož. Pri tem moramo o-meniti dvoje zanimivih in važnih dejstev: zmagalo je načelo, da glede skupne obrambe niso dopuščeni e-nostranski sklepi posameznih držav, temveč morajo o njej skupno sklepati vse članice Zahodnoevropske, odnosno Atlantske zveze. Drugič: spričo britanskih gospodarskih po- Tudi pri nas so se večkrat slišali glasovi o politični modrosti poljskega kardinala Višinskega. Za temi glasovi je tičala skrita misel, da je možno sodelovanje med katoličani in komunisti. Zadnje dni pa je povedal prav kardinal Višinski, da to ne drži. Prejšnji poljski komunistični režim je skušal razklati poljske katoličane in jih pridobiti za sodelovanje. Ljudje, ki so to storili, so seveda odrekli pokorščino cerkveni oblasti in delali vse na lastno roko. Ustanovili so gibanje »Pax«, ki so ga komunisti na vsej črti podpirali. Dali so mu denar in mu dovolili izdajanje lastnega dnevnika, ki se imenuje »Slowo Powszechne«. Ta dnevnik še izhaja. Ko so pred kratkim povedali kardinalu Višinskemu, da je ta list prinesel nekaj »njegovih« čudnih izjav, je ta jasno odgovoril, da besede, ki jih dnevnik, pripisuje njemu, niso verodostojne, da niso njegove, da so potvorjene. Kardinal je med drugim namignil, da je bila Cerkev na Poljskem spričo sedanjih razmer prisiljena sodelovati z Gomulko na diplomatsko-političnem področju, v kolikor je skušala doseči vsaj nekaj verske svobode in verski pouk v šolah. Dalje je hotela preprečiti, da bi se vrnile na Poljsko stare stalinovske razmere. To pa je nekaj povsem drugega, kot idejno sodelovanje med katoličani in komunisti, ki ga kardinal odklanja in obsoja, gibanje »Pax« pa ga je 'zagovarjalo in izvajalo. Danes je to gibanje v glavnem razpadlo, ker se mu pravi katoličani niso hoteli pridružiti in ker je bila Gomulkova vlada prisiljena, da se pogaja z resničnimi predstavniki katoličanov in ne z odpadniki, ki nič ne pomenijo. Kardinal Višinski je torej obsodil idejno sodelovanje med katoličani treb bo treba proučiti celotno a-tlantsko strategijo v luči najmodernejšega orožja in gospodarske zmogljivosti posameznih držav. in ‘komunisti, kar je razumljivo, ker je nemogoče. Med Bogom in satanom ni kompromisa. Poljski katoličani se izogibajo javnih debat in sporov s komunisti, v cerkvah in šolah pa učijo in zagovarjajo nepokvarjen nauk katoliške Cerkve. Nekakšno nenapadalno sožitje z Go-mulkovo vlado je do neke mere potrebno iz nujnosti, da se Cerkev ohrani in lahko nekako znosno živi. To pa nikakor ne pomeni, da bi poljski katoličani služili kot vzgled katoličanom v državah, v katerih ni komunistične oblasti in komunističnega pritiska. Ti so dolžni napeti vse sile, da preprečijo komunistično kugo v svoji domovini. Hammarskjoeld v Egiptu Po umiku Izraelcev iz Gaze in Akabe je prišla vrsta na Egipt. Prišel je čas, da Nasser pove, kaj hoče. Nujno je treba urediti zlasti dvoje: Egipt mora izjaviti, ali ima še za veljavno vojno stanje z Izraelom in kako si zamišlja ureditev sueškega vprašanja. V Kairo je prišel sam glavni tajnik Združenih narodov Hammarskjoeld. Imel je celo vrsto pogovorov s Nasserjem in njegovimi sodelavci. Po stari navadi je bil z Nasserjem sila prijazen in popustljiv. Po končanih pogovorih ni mogoče jasno ugotoviti, o čem so se pravzaprav domenili. Egipčani govorijo o popolnem sporazumu, krogi Združenih narodov dajejo bolj previdne izjave, izraelski krogi pa trdijo, da se je Hammarskjoeldovo poslanstvo končalo z neuspehom. Resnica bo morda nekje v sredi. Za prenehanje napetosti na Srednjem Vzhodu bi bilo zelo važno, da bi sklenila Izrael in Egipt mir. E-gipt se tega 'brani iz dveh razlogov. Prvič hočejo Arabci pod vodstvom Egipta izraelsko državo uničiti, jo izbrisati iz zemljevida, drugič pa Nasser brani izraelskim ladjam prehod skozi Sueški prekop. Pri tem se Važno delo o jezikovnem vprašanju Narodni svet koroških Slovencev je preti nekaj tedni izdal važno knjigo v nemščini z naslovom »Jezikovno vprašanje na Koroškem p red sto leti in danes« (Die Spra-chenfrage in Kaernten vor 100 Jahren und hunte). Uredil jo je predsednik Narodnega sveta prof. dr. Josip Tischler. To je zbirka zanimivih dokumentov in izjav, a ne toliko o nemščini kolikor o slovenščini. Gre za rabo in pravice slovenskega jezika v deželi z nemško večino in popolnoma nemško upravo.■ Ker je usoda slovensčine na Koroškem vzporedna oziroma domala enaka usodi slovenščine v Italiji, zato je knjiga živa in pereča tudi za nas. Nadvse zanimive so že uvodne besede: »Toliko so že .pisali o tem, kako manjšina »zatira« večitjo, o »stoletnem koroškem o-brambnem boju (to se pravi: o obrambi Nemcev ,pred Slovenci, op. ur.), da je postala potrebna kratka sinteza najvažnejših dejstev na tem polju.« In dalje: »Dovoljujemo si vsekakor opozoriti na nevarnost, ki za politično daleko-vidnega človeka izhaja iz trditve, da je slovenščina na Koroškem tuj jezik. Slovenščina je jezik drugega dela prebivalstva v deželi, drugi dež/elni jezik. Če naj bo slovenščina proglašena za tuj jezik, potem so tudi Slovenci tuj element v deželi. Politične posledice tega dejstva ležijo na dlani. Manjšinsko vprašanje se lahko poskuša rešiti na različne načine. Tudi na Koroškem je bilo napravljenih v tej sineri več poskusov. V aprilu 1942 se je začelo velikopotezno izseljevanje in ra/.! as(V vanje slovenskih družin. V aprilu 1943 so prvim trinajstim Slovencem po obsodbi nekega »ljudskega sodišča« odsekali glave. V oktobru 1945 je začasna deželna vlada sklenila ubrati novo pot, 9 tem da je dala spodnji Koroški dvojezično, šolo. Ta nova pot naj ustvari ohjektivne in subjektivne pogoje za to, da se bosta oba dela prebivalstva mogla in hotela razumeti.« Dokumenti, katere objavlja ta knjiga, so tako zanimivi, da bi ne bilo odveč, ako bi vse prevedli v slovenščino in jih objavili v našem listu. Prvi so iz leta 1850, večina ,pa izhaja iz zgodovinskih časov po koncu druge svetovne vojne. Tu imamo odlok o dvojezičnih šolah, govore iz koroškega deželnega zbora, važne časopisne izjave, korespondenco z zvezno vlado na Dunaju, zapisnike učiteljskih konferenc in posvetovanj, mnenja objektivnih znanstvenikov, statistike in končno celotno bese-dilo 7. člena državne pogodbe. Za študij vprašanja slovenskih manjšin je ta knjiga neprecenljiva zakladnica dejstev in izkušenj, je pa hkrati tudi žalostno ogledalo za današnje razmere, ko vodilnim ljudem večinskih narodov manjka civilnega poguma za pravično rešitev jezikovnega vprašanja, .pa naj bodo to krščansko usmerjeni možje, ki bi zaradi svojih načel morali hiti pravični do Slovencev, ali pa mednarodni socialisti, ki so na Koroškem na oblasti, ki bi 'baš zaradi internacionalnosti ne smeli pustiti, da kdo Slovence tlači in raznaroduje. Pa bo najbrž tako, da. ob nekem temnem nagonu narodnega sovraštva izgine vsaka zahteva narodne pravičnosti in ljubezni in celo Kristusov nauk o enakosti vseh. n f. sklicuje na vojno stanje z Izraelom. Če bi sklenili mir, bi ta izgovor odpadel. Glede obnovitve prometa po Sueškem prekopu in njegovi ureditvi je Egipt za spoznanje popustljivejši, vendar njegov načrt ne zadovoljuje zahodnih držav in tudi ni v skladu s šestimi načeli, ki jih je odcbril tudi Egipt. Nasser hoče sam nadzirati promet skozi prekop in sam pobirati prehodne pristojbine. Pripravljen je le odvajati del pristojbin v posebni sklad, v katerem bi se nabiral denar za vzdrževanje prekopa. NAS TEDEN V CERKVI 31. 3. nedelja, 4. postna: sv. Modest, šk. 1. 4. ponedeljek: sv. Hugo. šk. 2. 4. torek: sv. Frančišek Pavlanski. sp. 3. 4. sreda: sv. Rihard, šk. 4. 4. četrtek: sv. Izidor, šk. 5. 4. petek, prvi: sv. Vincenc Fererij, sp. 6. 4. sobota: sv. Sikst /., p. H* SV. FRANČIŠEK PAVLANSKI (r 1507). Starši so bili stala nova cerkev. SMRT ZASLUŽNEGA REDOVNIKA V Trentu je nenadno umrl p. Mario Venturini, ustanovitelj in predstojnik po-sebite redovniške kongregacije, ki naj bi pospeševala svetost duhovnikov. Dolga leta je bil voditelj duhovniške organizacije Unio Apostolica, v kateri je včlanjenih nad šest tisoč italijanskih duhovnikov. V tej organizaciji so včlanjeni tudi skoraj vsi slovenski duhovniki s Tržaške in Goriške. 130 DUHOVNIKOV DAROVALO KRI ZA REŠITEV 5 BRATOV /Pet sinov kaipitana Sullivan boleha za boleznijo »emolilia«, zato potrebujejo pogosto transfuzijo krvi. Okrog 60 krat na leto jim morajo dajati kri. Za rešitev teh petih bratov se je ponudilo 130 duhovnikov redovne kongregacije Maryknoll, ki redno dajejo svojo kri, kadar jo mali bolniki potrebujejo. ZBIRKA ZA MISIJONSKO LETALO V Amsterdamu zbirajo denar za nakup majhnega letala, ki ga bodo podarili misijonskemu škofu na Novi Gvineji. Dobil ga bo škof Manfredo Stavermann, ki je po rodu Holandec. Letalo potrebuje, ker je misijonska pokrajina zelo razsežna in so razdalje med posameznimi misijonskimi postajami zelo velike. 10 TISOČ KNJIG Na posvetu katoliških založnikov v Turinu so ugotovili, da je bilo v 'preteklem letu v'Italiji od katoliških založnikov i i* danili 10 tisoč knjig. KATOLIŠKA BOLNICA V CHICAGO Katoličani mesta Chicago se trudijo za zgraditev nove bolnice, ki bo opremljena z najmodernejšimi zdravniškimi napravami. Na strehi bo celo postaja za helikopterje. Bolnica bo stala 4 milijone dolarjev. Akcijo za novo bolnico vodi bivši chieaški župan Martin Kcnnclly. KATOLIČANI V NOVI DRŽAVI GHANA Nova afriška država, ki je pred kratkim dosegla popolno neodvisnost. Ghana, šteje okrog 4 milijone prebivalcev. Katoličanov je v novi državi 530 tisoč in so razdeljeni v eno nadškofijo in štiri škofije. Glavno mesto države je Acra in njegov škof je črne polti. V novi vladi so tudi Številni katoličani. DUHOVNIKI V BRAZILIJI Osrednje semenišče v San Paolo v Braziliji jc začelo svoje novo šolsko leto z 265 bogoslovci. Med njimi je 75 novih. Tako visoke številke niso doslej še nikoli dosegli. 37 bogoslovcev bo prejelo inašni-ško posvečenje v tekočem letu. Raste uipa-nje, da se bo tudi v Braziliji polagoma položaj glede pomanjkanja duhovnikov zboljšal. POHVALJEN INDIJSKI KATOLIŠKI PISATELJ Vlada je pohvalila delo indijskega katoliškega pisatelja Satyawan-a Namdeya. V svojih spisih obravnava socialne in verske probleme in razne poglede na indijsko življenje. POSREDOVANJE SV. STOLICE V GOI Na 'pobudo sv. stolice so portugalske oblasti izpustile iz ječe 33 Indijcev, ki so bili v ječi od avgusta 1955. Takrat so namreč Indijci mirnim potoni zasedli Goo in so vkorakali vanjo nekateri Indijci. 33 teh mirnih okupatorjev so Portugalci takrat zaprli. KONGREGACIJSKI DAN Marijine družbe bodo praznovale letos svoj svetovni kongregaeijski dan 12. maja, t. j. drugo nedeljo v maju. Tema za slavnostne govore in delovne krožke, ki so ga določili v Rimu, je: Naša današnja odgovornost v Cerkvi in v svetu. Voditelj narodne zveze Marijinih družb za Brazilijo je kardinal de Baros Camara, nadškof v Rio de Janeiro. Pred kratkim je umrl v neki župniji voditelj moške mladinske kongregacije. Vodstvo je prevzel kardinal sam in vsak teden ima tam nagovor pri shodu. V Braziliji so Mar. kongregacije zelo cvetoče. Ko je bilo leta 1953 v Rimu svetovno zborovanje Marijinih družb, so bile kongregacije iz Brazilije zelo številno za-stoipane. Čudili smo se velikemu številu njihovih krasnih zastav. V predmestju Rio de Janeiro so se lani za svetovni dan Marijinih družb zbrali zastopniki iz 121 Marijinih družb. Prvi govornik na tem kongresu je bil profesor Gerald Bezerra de Meneses, oče 12. otrok, minister in izdajatelj znan-Učnega lista. Nova določila o večernih mašah in sv. obhajilu Na praznik sv. Jožefa je sv. oče napravil vsem kristjanom novo veliko darilo, ko je namreč še bolj razširil in natančneje določil navodila glede večernih sv. maš in sv. obhajila pri njih. Kot znano so na praznik sv. Treh kraljev leta 1953 izšla določila o večernih mašah in evharističnem postu, ki so prinesla velike novosti v dosedanjo prakso sv. Cerkve. Te določbe so se izkazale kot časom zelo primerne, vendar še nekoliko nejasne in preutesnjene. Zato je sedaj sv. oče z lastnim pismom dal nadaljnja določila, ki jih tu navajamo našim vernikom v vednost in korist. 1. Večerne maše se smejo opravljati ne samo ob praznikih in nedeljah, kot do sedaj, temveč tudi ob delavnikih, če je to v korist vernikom in če je zagotovljeno zadostno število obiskovalcev. Dovoljenje za večerne maše sme dati domači škof. 2. Pri večernih mašah smejo k sv. obhajilu vsi, ki so pripravljeni, to je če so v milosti božji in ce so pretekle tri ure, kar so jedli ali pili alkoholne pijače, in vsaj ena ura, odkar so kaj drugega pili■ Voda se sme piti kadar koli, toda ne samo naravna voda-, temveč tudi mineralna ali taka, ki ji dodamo kake druge stvari, ki ne spremenijo njenega bistva. 3. Poleg tega dodaja sv. oče še e-no novost: ista določila veljajo tudi za jutranje maše ali za maše opolnoči. Torej, kdor gre k sv. obhajilu zjutraj, sme tri ure prej jesti kar koli in piti alkoholne pijače; kaj drugega sme piti eno uro pred obhajilom; vodo pa kadar koli. Isto določilo velja za one, ki gredo k maši opolnoči. Tudi ti ne smejo tri ure prej nič jesti ali piti alkoholnih pijač in vsaj eno uro ne piti drugih pijač. 4. Bolniki, čeprav ne ležijo, smejo pred sv. obhajilom vzeti nealkoholne pijače in resnična ter prava zdravila, tekoča ali trda. kadar hočejo. To smejo bolniki delati ne da bi morali prej vprašati spovednika. Tudi ostale olajšave za zdrave niso več vezane na spovednikovo dovoljenje in niti ne na kake druge o-mejitve časa ali kraju. Seveda ni s tem rečeno, da oni. ki želijo, ne smejo držati evharističnega posta tako kot do sedaj. Sv. oče to celo priporoča, vendar nihče ni več tega dolžan. Vse te olajšave pa imajo en sam namen: kolikor je mogoče priti nasproti vernikom, da se lahko udeležujejo sv. maše in sv. zakramentov. Zato pa je sedaj odgovornost nas vseh večja, saj ni več izgovora, da kdo ne more k sv. maši in k sv. obhajilu. Smemo vsled tega upati, da se bo tudi med našimi verniki izpolnilo pričakovanje sv. Cerkve in se bo pomnožil obisk sv. maše in prejem sv. zakramentov. POSLUŠAJTE POSTNO PREDAVANJE NA RADIU TRST A V PETEK 29. MARCA, V SREDO 3. IN V PETEK 5. APRILA OB 10. URI ZVEČER. t č. fl. Alojzij Maknc Lepa je cerkev M.B. v Marijinem Celja nad Kanalom, od nje se vidita dve drugi božji poti Matere božje, na Sv. gori in pa Stari gori. Na meji med Soško dolino in dolino Idrijce nudi razgled daleč naokrog na Brda. Banjšiko in Trnov.iko planoto, pa na tolminske in bovške planine tja preko beneških hribov na furlansko nižino, kjer se pogled zgublja v daljavi. Nič čudnega ni, če se je po prvi svetovni vojni u*ta* vil v tej župniji č. g. Alojzij Maku? i« se iz nje ni več premaknil. Goričan po rodu, saj se je roid.il v Gorici pred 73 leti v fari sv. Ignacija, je vzljubil slovenske hribe in se od njih ni več ločil. Kot tolminski kaplan je iprvič prišel mednje. Potem ga je zalotila prva svetovna vojna. Šel je v begunstvo in dobil mesto dvornega kaplana pri knezu Windischgratzu* Iz teh let je rad kazal številne fotografije? ki jih je sam napravil. Verjetno ntf1 je iz te službe tudi ostal oni gosposki nastop, ki ga je odlikoval vse življenje. Vzdevek »baron«, ki ga je dobil med sobrati, ga je zelo dobro označeval j bodisi po njegovem nastopu kot po njegovi postrezi j ivosti. Saj, si ipri njem vedno dobil gosposko postrežbo. Čebelice so mu dajale medu, vrt zelenjave in cvetlice, veselje do lova kakega zajca tu in tam* še več kot vse to pa je zalegla njegova prijazna beseda in pa muzika. Bil je namreč iz generacije pok. Vinka Vodopivca. Zato je ljubil muziko in bil zanjo ves vnet. Sam sicer ni komponiral, toda bil je iskren a-mater s finim posluhom. Tak je bil pokojni g. Lojze Marijaeelj-siki. Večkrat so ga nagovarjali, naj si izbere kako lažjo faro, bolj ob cesti, manj razhodno. Toda ni se mogel odločiti. Preveč se je zrastel v eno s svojimi ljudmi, s katerimi je prebil dobre in slabe ča-3| in tudi težo vojnih let ter nemške okupacije, ko je bilo Marijino Celje zaradi samote središče partizanskih edinic in zato tudi cilj raznih nemšikih čistk. Težki časi so bili takrat za g. Lojzeta. O. tem nam priča tudi dejstvo, da je bil ravno pri njem na žegnanju sosed iz Gorenjskega polja č. g. Izidor Zavadlav, ko so ga na povratku domov dne 15. sept. 1946 ubili neznanci, kot se je takrat govorilo, ali domačini, kot so potzneje trdili. Ali tudi te hude čase je srečno prebrodil g. Makuc in za njimi še nove. Končno ie opešal njegov organizem. Vendar ni pričakoval, da ga bo Bog tako hitro poklical. Banalni zastrupitev na nogi je povzročila, da je prezgodaj prestalo biti njegovo srce v Šem-petrsiki bolnici dne 12. marca. Pokopali so ga zelo slovesno v Marijinem Celju 15. marca, ob navzočnosti kakih 25 sobratov in brez števila ljudstva. Pred smrtjo je imel še to srečo, da ga je ikanalski dekan Semič še zadnjič obiskal, ipredno so ga odpeljali v bolnico, ter mu podelil sveto popotnico. Zavedal se je, da zanj ni več pomoči. Ali ni se ustrašil. Z Bogom je živel, z Bogom je umrl. Bog mu daj večni pokoj med njegovim ljudstvom. Rimski Slovenci in krščanski Vzhod Ma lev« • • • V letih po prvi svetovni vojni se je začelo prvič v Franciji govoriti o katoličanih usmerjenih na levo. V zadnjih letih je ta problem zopet na dnevnem redu z novimi izrazi »odprtje na levo« ali »koeksistenca«. Med katoličani je zopet mnogo zmede, ker ta pot na levo ,pomeni sodelovanje s političnimi gibanji, ki niso v skladu z naukom Cerkve. Ljudje, ki to zagovarjajo in širijo, mislijo, da je samo v tem prava rešitev neštetih problemov sedanjega časa. Pij XII. je v božični poslanici 1955 in ob drugih prilikah jasno povedal, kako gleda Cerkev na ito sodelovanje in ga obsodil. ker človeštvu prinaša le šikodo. Katoličani ne smejo poznati nobene druge poti ne na levo ne na desno kot samo pot evangelija. V življenju po evangeljskih načelih vse človeštvo lahko najde edino pravo rešitev vseh aktualnih vprašanj. (Iz šp. kat. tednika »Ecclesiaa) V letošnjem februarju so se rimski Slovenci pobliže seznanili z aipostolatom za zedinjenje krščanskih cerkva. Za to je poskrbelo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, dediščina našega veliikcga škofa Slomška, ki je bilo pred nekaj leti ustanovljeno tildi v rimski škofiji, da bi katoliške Slovane, ki žive v Rimu. vzpodbujalo k molitvi in delu za povratek pravoslavnih bratov v edinost Cerkve. Dne 14. februarja, na smrtni dati sv. Cirila, apostola Slovanov, ki je v Rimu daroval svoje mlado življenje za uspeh misijonarjenja med Slovani, je bila na njegovem grobu v Ikripti bazilike sv. Klementa sv. maša v bizantinsko slovanskem obredu. Naslednjo nedeljo je bil v Papeškem ruskem zavodu prirejen Vzhodni dan za rimske Slovence. V cerkvi sv. Antona Pu- ščavnika so najprej slovenski duhovniki bizantinsko-slovansikega obreda opravili moleben, pobožnost za zedinjenje kristjanov, pred čudodelno ikono Matere božje iz Rusije. O tej ikoni je imel lepo pridigo p. Anton Koren. V dvorani zavoda je nato sledila akademija. Zavodslki pevski zbor je pnd vodstvom p. Pichlerja predvajal ikratek koncert ruske verske in svetne pesmi. Pesmi je vezal in tolmačil g. Karel Kozina. Poslušalci so bili z izvajanjem nadv.-e zadovoljni. Nekatere pesmi so ganile tudi do solz. O edinosti v Kristusu in Cerkvi je nato govoril dr. Janez Vodopivec, profesor ekleziologije na papeški univerzi Propaganda Fide. Dekliški krožek je 'poskrbel za deklamacije na prireditvi. P. Koren pa je prikazal v slkioptičnih -likali celo vrsto vzhoilnih ikon. Udeleženci (okrog 100 jih je bilo. kar za Rim nikakor ni malo!) so ob tej priliki mogli kupiti vzhodni zbornik Kraljestvo božje 1957. Prav tako so se lahko vpisali v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Končno so bili postreženi s pristnim ruskim čajem. Skupna pobožnost za vse člane Apostol-stva sv. Cirila in Metoda v Rimu pa je bila 28. februarja v baziliki Marije Velike na Eslkvilinu. V Borgezijanski kapeli ie daroval sv. mašo v armenskem obredu kardinal in patriarh Armencev v Ciliciji Gregor Peter Agaigianian. Med sv. daritvijo je imel zelo lepo pridigo, posvečeno sv. Cirilu in Metodu ter ^slovanskim narodom. Pel je pri tej maši zbor Liberianske Kapele pod vodstvom msgr. Dominika Bar-toluccija, dirigenta Siikstinske Kapele. Preobilje Jezuit p. Peter Lippert, znani nemški pisatelj, tako’le govori o preobilju: »Današnji svet potrebuje radwlarnih, širokogrudnih ljudi: ljudi, ki ne deva jo vsega na zlato tehtnico, ampak dajejo s polnimi rokami; katerim so vsa dela ljubezni in pomoči, ki jo darujejo, premalo zato, ker drugi premalo store, ker večina premalo dela. Zato so potrebni ljudje, ki veliko več store, kot so dolžni. Svet živi in mora živeti od preobilja, oil preobilja ljubezni. Za skupnost so zmožni samo taki ljudje, ki so doumeli čudovito misel: Jaz sem tu za druge: s svojim življenjem in s svojo smrtjo. ik Evratom in Skupno evropsko tržišče Časniki zadnjih dni so polni hvale, drugi pa graje zelo pomembnega dogodka, ki se je izvršil na praznik Marijinega Oznanjenja v Rimu. Ta dan so namreč zunanji ministri šesterih evropskih držav: Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga podpisali dve važni niedsebojni pogodbi: prvo o tako zva-nem »Evratomua, drugo pa o »Skupnem evropskem tržišču«. Poizkusili bomo to razjasniti našim čitateljem. V sled silnega razmaha in pospešitve prometnih zvez in sredstev tekom dveh svetovnih vojn je zemlja postala majhna, posamezne države pa neznatni drobci. Saj bomo kmalu doživeli, da bomo po kosilu sli v Ameriko večerjat. Le še veliki kolosi, kakor so Združene države Amerike. Sovjetska zveza. Kitajska imajo dovolj sveta, prebivalcev in prirodnih zakladov, da za silo zadostujejo njih gospodarstvu *n krijejo potrebe njih ljudstev, če pametno gospodarijo. Pa še ti velikani nimajo vsega in radi uvažajo tuje blago in izvažajo svoje pridelke in industrijske proizvode. Zato so se že dolgo slišali glasovi, da bi bilo edino pametno povezati tudi niale in tako mnogoštevilne evropske države v nekake »Združene evropske države«, odpraviti med njimi vse carinske meje za blago, odpraviti delavcem omejitve iskanja dela in zaslužka, uvesti prosto prodajo živil in drugih proizvodov, z eno besedo tesno povezati se vsaj na gospodarskem polju, ako še nismo zreli, da postanemo tudi politično ena sama država. Odkar je pa Kusi ja začela stegovati potom komunizma svoje prste po vseh svojih obrobnih državah, je ta zadeva medsebojne povezave v Zapadni Evropi postala prav pereča. Tako je nastala pred leti y>Jeklarska skupnost« med temi šestimi državami. Te So sedaj storile zopet en korak dalje, da so sklenile ustanoviti tudi »Skupno evropsko tržišče« po načelu: naše državne meje še ohranimo, a v medsebojnem trgovanju se povežemo, kot da bi bili ena država. Ravnotako je tudi z »Evratomoni«. Hotele so priznati: Vsaka izmed nas je prešibka, da bi gradila strašno drage tovarne in stroje za proizvodnjo novo i znajde ne a-tomske sile, ki bo daleč nadkrilila vsa druga do sedaj znana gonilna sredstva bodisi glede cen bodisi glede svoje neizčrpne' mdci. Ako pustimo, da bodo to silo Uporabljale v tovarnah samo svetovne velesile, ne bomo z našimi dosedanjimi tovarnami mogle konkurirati z njimi in smo obsojene v gospodarski propad. Združimo se torej tudi na tem področju, kakor da bi bili samo ena država, le tako ohranimo lahko še svojo indu-strijo, si>ojim državljanom delo in zaslužek in ljudstvu primerno blagostanje. Ker se z združenimi močmi da mnogo več doseči, kakor če vsak skrbi le zase, mora vsak pameten človek priznati, da je sklep zapadnoevropskih držav pravilen, a vsem je jasno, da se bodo pri udejstvovanju teh pogodb pojavile začetkoma res velike težkoče. — Mislimo si, kaj bi nastalo, ako bi takoj odpadle vse carinske meje in bi vse poljske in industrijske proizvode vseh šesterih držav začeli medsebojno neovirano prodajati, ko je njih kakovost tako različna in s tem tudi njih cena. (Kako naj bi na pr. naše vino tekmovalo z izbornimi francoskimi vini? Zdaj ga ljudje pijejo, ker je inozemsko predrago, a ko bi začela prosta tekma med nji- mi, bi pivci izbrali le boljše, če bi ne bilo dražje. Domače vinogradništvo bi začelo hirati in s tem bi prišlo veliko število naših ljudi ob svoj kruh. To je pa le en primer, ki ga bo vsakdo v naših krajih razumel.) Teh začetnih težav so se tudi državniki dobro zavedali, zato so sprejeli v podpisane pogodbe določilo, da bodo tekom dvanajstih let le polagoma in postopoma uveljavljali obe pogodbi, ki so jih 25. marca podpisali z veliko slovesnostjo in z velikimi nadami na starodavnem rimskem kapitolu. Prav zaradi teh težav se deli tudi mnenje svetovnega tiska. Mnogi gospodarski strokovnjaki zlasti med zapadnimi državami upajo, da se bo združitev posrečila, drugi zopet menijo, da bodo težave nepremagljive. Sicer pa mora obe pogodbi šele prerešetati in odobriti vseh šest parlamentov, predno bosta stopili v veljavo. Zato se bo o pogodbah še mnogo govorilo in pisalo v prihodnjih mesecih. DEŽELNA AVTONOMIJA pred goriškim pokrajinskim svetom Totalitarcem pri «Novem listu» Ponovno in ponovno berem »kulturne« članke o slovenskih totalitareih ipri »Novem listu«. Odkrito povem, da ne vem, kaj s temi članki početi. Človek, ki se vsaj malo spozna na dnevno vreme, se vprašuje, le kam pes taco moli. Verjetno ne bo brez koristi sledeči vojni dogodek: V Turinu imajo veliko bolnišnico »Cot-tolengo«, kjer je nad deset tisoč bolnikov: po večini so vsi slaboumni. Med zadnjo vojsko je bilo v tej ogromni bolnici pri prvem bombnem napadu veliko nereda in tudi žrtev. Bolnike so sicer hitro spravili v zaklonišča, toda ko so padle prve bombe, so norci s silo odiprli vrata in stekli na veliko dvorišče in začeli metati kamenje proti bombnikom na nebu. In posledice? Kamenje se je v zraku obrnilo in padalo nazaj na glave norcev... Taki »pa-metniki« se mi zdijo novolistarski pero-praski, ki so začeli vojno proti nekakšnim slovenskim totalitarcem. Kamenje se obrača, saj sploh pravega cilja nima. in ipada nazaj na gospodarje! Samo kakšen »spomin«: Ni še dolgo, ko so novolistarski ljudje dopovedovali na vsa usta, da naj »Katoliški glas« piše samo izključno o verskih stvareh, »Novi list« pa da naj piše samo o političnih. Kaj takšnega se more roditi samo v glavah totalitarnih rdečkarjev! Poleg rdeče slovenske kulture v Trstu, ki jo podpira komunistična Jugoslavija, obstoja tudi nekomunistična kultura in tudi ta je zmožna, vsaj včasih, pripraviti veliko slovensko prireditev. Kdaj ste. videli na takih prireditvah samo enega rdečkastega zastofpnika? Kdaj je slovensko komunistično ali podobno časopisje o takih prireditvah poročalo? Totalitarci ne bi 'bili totalitarci, če bi drugače ravnali, kakor ravnajo! In tretji »Kamen«, če je sploh potreben: Po goriških volitvah je pisal »Novi list«, ki se izogiba pridevka komunistični, da je v Gorici zmagala Demokratska zveza, slovensko ljudstvo pa da je bilo tepeno in poraženo. Če bi to zapisal »Primorski« skupno z »Delom«, bi še razumeli, a da to napiše »Novi list«, ki sedaj toži nad slovenskimi totalitarci!? Večkrat si mislim, kako bi pisal danes Cankar o slovenskih totalitareih, če bi bil tako kritično zdrav, kakor je bil v svojem času! Vsekakor »Novi list« nima legitimacije pisati o totalitareih izven domačega hišnega krova! RAZNE NOVICE ASFALTIRALI BODO CESTO NA STARO GORO Čedadske pokrajinske otblastl 90 skup zahtevamo pa bodi taka, da bomo res zaščiteni in ne da bo ta za- ščita samo na papirju. Govoriti " o zaščit« Slovencev tam, kjer jih je 5 ali 10 odstotkov in tako dalje, je nesmiselno, ker snio* pač zelo raztreseni ,po raznih krajih dežele. Kot Slovenec, kot demokrat in kot italijanski državljan ipa zahtevam za Italijane v Jugoslaviji enake pravice, kol jih zahtevam za Slovence v Italiji.« Zadnji govornik je bil socialist Grassi, ki se je dotaknil tudi zaščite naše manjšine. Poudaril je potrebo po zaščiti slov. šole, dvojezičnosti in zastopstvo v deželnem zboru. Pripomnil je, da je sveta dolžnost ital. večine zagotoviti manjšini njene pravice in to neglede na postopanje jugoslovanske vlade do ital. manjšine v Istri. Jožef Škur . Pred 50 leti — na praznik sv. Jožefa 1907 — je v Prosnidu daroval svojo prvo mašo č. g. Jožef Škur. Sedem lei je ka-planoval pri svetišču M. B. na Stari gori, v Dolenjem Barnasu, v Topolovem in na Vizontu. Oktobra 1911 je odšel v Ameriko kot duhovnik Rafaelove družbe med Slovence v Joliet, I.orain. Cleveland; k mn a j 54 let star je umrl 16. 6. 1934 kot župnik v Pittsburgu. V kratki dobi svojega pastirovanja v rodnem kraju si je veliko prizadeval pomagati ljudem na socialnem polju. sodeloval je pri ustanovitvi kootperative v Petja-hu, dal pobudo za posojilnico v šent Lenartu in za mlelkarno na Vizontu. kjer je tudi pripravil načrt za novo cerkev. Znamenito je to, kar sc je pripetilo leta 1911, ko je bil kaplan-učitelj v Topolovem. Skupno z občinskim tajnikom pri Hlodiču in z drugimi domačini je povabil gospodarje Rečanjske doline k ustanovitvi kmečke banke pod imenom Ilirija vstani!' s tem je naletel na nemilost pri nekaterih bogataših: ime Ilirija vstani! je dalo povod, da so naznanili g. Škurja kot nevarnega za državo. Časniki so pisali o iredentizmu in avstrijakantstvu topolovskega kaplana, proti kateremu se je zagnal na prvi strani celo Giornale (Tllalia s člankom izrednega dopisnika Giulia De Fren-zi j a (baje je bil to Luigi Federzoni, poznejši minister in predsednik Italijanske Akademije). - V tistih časih je bilo v navadi, reči in pisati, da je avstrijakant vsak duhovnik v obmejnem pasu Furlanije, ki ga je kdo imel na piki. Gospod Škur je bil ši» srečen v tem oziru, iker ni sprejel vabila in ponudbe za primerno služijo v goriški nadškofiji. Z odhodom v Ameriko je hotel pokazati, da mu ni bilo mar za cesarsko Avstrijo ali za kako politiko, da je njegovo delo veljalo sam o revnim kmetom v Benečiji. Ob začetku vojne, leta 1915 pa so bili internirani ali v zaporu erbeški župnik g. Klinjon, mersinski g. Šaligoj, ronski g. K rud er. ažliški g. Lov o in lješki g. Černota, vsi obdolženi avstrijakanstva in potem spoznani za nedolžne. Ti spomini naj veljajo v tolažbo vernikom, ki naj vidijo in spoznajo, tla so običajno preganjani le dobri in zvesti pastirji. Skupno romanje k MARIA ZELL bo v nedeljo, ponedeljek in torek 28.29.30. julija DR. VERIDICUS: 8 Ob trinajsti obletnici dogodkov v Cerknem Oče K. Zakrajšek, ki je (kot predsednik Družbe sv. Rafaela v Ljubljani temeljito • poznal izseljenski problem v stari Jugoslaviji, opisuje v knjigi: »Ro smo šli v morje bridkosti«, ki je izšla v Washing-tonu leta 1942, delovanje nemške pele kolone v Jugoslaviji. Znani »Institut fiir da-Auslanddeutschtuni« v Stuttgartu si je o-skrbel preko »potujočih dijakov, izgnancev in izgnank, izletnikov in turistov«, katere je pošiljal v Jugoslavijo, čudovito popolne zemljevide vse Slovenije in seveda tudi Primorske. Leta 1939 je notranji minister dr. Korošec poslal v Stuttgart prijatelja na poizvedovanje. Oblikovalec je vprašal na Institutu, če imajo v zfbirki podatkov zabeležen tudi njegov rojstni kraj. Pokazali so mu papirje. P. Zakrajšek pravi: »Naš slovenski obiskovalec kar verjeti ni mogel. Sam svojih sosedov in vaščanov ni poznal tako dobro in tako natančno, kakor so bili popisani v teh pa- pirjih, ki so se nahajali skoro tisoč kilometrov stran v tuji deželi. Priložen je bil celo mal zemljevid cele okolice. Hiše so bile zaznamovane z malimi kvadrati, in sicer so bili nekateri kvadrati črni. drugi rdeči, tretji črno-rdeči. — »Vidite,« je rekel nemški uradnik, »črne hiše so slovenske, zavedno slovenske: rdeče 90 one, ki so nemške, a emo-rdeče so pa one, ki so Nemcem kolikor toliko naklonjene.« »Opisane so bile tudi trgovine, gostilne, hoteli in druga podjetja...« Nešteto je oseb, ki lahko izpove, da so videle v rolkali Nemcev slične zemljevide, s pomočjo katerih so se z izredno gotovostjo kretali po deželi. Vodičev sploh niso rabili. Le tu pa tam so prisilili kako osebo, da jih je peljala do bližnjega kraja, nato so jo nagnali. In tako so si Nemci znali poiskati pot tudi v Cerkno. Če pa dr. Bratko meni. da za tako strašen prtkol, kot so ga Nemci izvršili v Cerknem, mora nujno biti v ozadju izdajalec in sokrivec, ki je služil Nemcem za vodiča, tedaj naj nam pa tudi ipove. kdo * je Nemce vodil, ko so požgali Komen, Rihemberk, Cesto in odpeljali ljudi v Nemčijo? Le kdo je vodil Nemce, ko so v Šlovrencu v Brdih požgali 45 hiš in v ogenj pometali kakšnih dvajset ljudi? Kajti če za ta grozodejstva ni bilo treba izdajalcev in vodičev, zakaj bi jih bilo treba ob pokolu partijske šole ? Tožitelj bo morda ugovarjal: »A dospeli so neopaženi!« Točno! Dospeli so neopaženi! A po čigavi krivdi? Po krivdi zaščitnega sistema, ki je docela odpovedal! Odpovedale so »mnogoštevilne patrulje in celi venec brigad«, ki so bile razvrščene med Cerknom in Idrijo; v Cerknem samem so odpovedali člani oficirske šole, odpovedala je komanda mesta in tudi sama zaščitna četa. Najhujše pa je to, da štab XXXI. divizije, iki je taboril na Planini. ni samo odpovedal, temveč naravnost izdal nesrečne žrtve: Mlinarjevi »pri Sti-skarju« so zgodaj v jutro opazili Nemce, kako 30 se plazili proti Cerknemu. Domača hčerka je na vso moč stekla na štab in javila prihod Nemeev. Tu pa so se le norčevali iz Nemeev in v svoji domišljavosti niso vzeli zadeve zares. Niso šli Nemcem za hrbet, da bi jih zbegali ali vsaj pritegnili nase: niso s streljanjem opo- zorili speče na smrtno nevarnost. Šele ko se je polkol bližal koncu. 90 šli z mino-metalcem v ("eplez in od tam streljali r vas. Sami partizani so upravičeno one dni šepeta je priznavali: »Tudi divizijska ko- manda je sabotirala!« 3. Dr. Bratko končno dolži skuipino, da je kriva množičnega pokola 47 žrtev, ker je zagotovila Nemcem prost dohod na zvonik. To je bilo preračunjeno, pravi. S tem, da so Nemce spravili na zvonik, 90 jim nudili izredno strateško točko, od koder so »povsem obvladali prostor okrog šole in hribe na drugo stran« in od koder je lahko smrtonosni težki mitraljez »skozi šolska okna na desni butal v predavalnico«. To pa z namenom, da bi izvršili »pravi masovni poikol v predavalnici natlačenih ikurzistov«. In da bi dijake zasačili pri pouku ter jih tako poklali, so nalašč odgodili napad točno na osmo uro. Sreča, da so bili medtem pouk preložili na večerne ure. S tem se je nemški morilski naklep delno izjalovil. Tako je dr. Bratka modrovanje. In temu modrovanju primerno je tožitelj prikrojil popis dogodkov. In ker se dogodki niso ujemali s tem modrovanjem, je dogodke enostavno — potvoril. In te potvorbe bomo neizpodbitno dokazali, s tem pa se v celoti zruši dr. Bratka papirnata stavba. Vsak resen znanstvenik, tudi zgodovino- pisec, bo predvsem ugotovil točna dejstva, izkustva, resnico; na osnovi teh dognanj in izsledkov bo nato gradil domneve, podmene in razlage. Dr. Bratko pa je ubral nasprotno pot: to, kar bi moral šele dokazati, izdajstvo, si je postavil za nesporno zgodovinsko dejstvo, katerega mu zatorej ni bilo treba dokazovati; smatral je kvečjemu za potrebno, da nudi »dejstvu« videz verjetnosti s primerno prikrojenim popisom dogodkov. Laž je, da so Nemci vdrli v Cerkno »točno ob osmih« zjutraj, Ikadar bi morali biti kurzi sti že zbrani v predavalnici in torej laže pobiti. Sam dr. Bratko pripoveduje, da je zaslišal prvi rafal iz švabske-ga mitraljeza, ko »se je danilo«. Koncem januarja pa se dani pTed sedmo uro, kajti sonce vstane krog 7,45. In res, kot vedo vsi v Cerknem, se je napad izvršil ob sedmih. Sicer pa je znano, da so Nemci vdirali v napadene postojanke ob prvem jutranjem svitu. Sama vojna strategija to zahteva! In ne potrjuje tega tudi sam dr. Bratko, ko pravi, da so se Nemci »proti jutru« poskrili krog Cerknega, da bi neopaženi izvedli napad ? Zato pa se niso smeli predolgo muditi, ker bi jih bil kdo opazil in izdal. (Nadaljevanjef Stavka tržaškega Acegata Trst, 26. marca 1957. Uslužbenci pri Acegatu so nastopili četrti teden svoje stavke. Stikii med zastopniki stavkajočih ter upravno komisijo, ki ima v nekaj dneh nastopiti svojo službo, so bili doslej redki. Inšpektorat za civilno motorizacijo je zadnje dni pomnožil število avtobusov, ki so nadomestili tramvajski prevoz. Kljub temu je ob določenih urah težko priti na vrsto za prevoz. Za krajše proge je mnogo ljudi začelo pešačiti, zakaj četudi prideš v avtobus, se težko pravočasno iz njega izrineš. Tako dolga stavka je možna, ker nima od zadnjih volitev dalje nobena stranka in nobena povezava strank absolutne večine. V preteklih letih so vladajoče stranke spravile mnogo svojih ljudi k Acegatu. Se- MLADINA IZ ROJANA proslavi v nedeljo 31. marca 1957 materinski dan z lepo pravljično, igro v petih dejanjih: V INDIJO KOROMANDIJO Začetek ob 17.15. Med odmori srečolov! Vabljene zlasti matere. daj pa se ne upajo nastopiti iproti svojim lastnim ljudem. Levičarjem pa pride vsaka stavka prav, da prilivajo novega netiva, kjer gori. Nobena stranka se ne drzne ukreniti kaj nepopularnega. Zato se vsi izogibljejo kakršnekoli kritike javnih dogodkov. Ni se pa mogoče izogniti dejstvu, da je mestna občina zadolžena do grla, da obratuje z velikimi (primanjkljaji ter da je država postala napram Trstu dokaj skopa. Zakaj minil je čas obljub, s katerimi so nas dolgo pitali. To stavko je možno razumeti le. v okviru splošnih tržaških političnih in gospodarskih vprašanj. Potrebno je pokazati tudi na to, da na kako korenito ozdravljenje Ace.gata ni misliti. Delno povišanje tarif ne bo mnogo izdalo, nameravano iposojilo (pa bo krizo le odložilo, ne pa rešilo. Končni učinek bo še slabši. Tržaški občinski svet, ki je v zadevi kompetenten, ni sposoben, da bi mogel rešiti to vprašanje. Promocija Dne 14. marca je bil promoviran na tržaški univerzi za gradbenega inženirja g. Ladi Bak iz znane Bakove rodbine pri Sv. Ivanu. Čestitamo! Odprto podkrito kopališče 30. marea bodo odprli veliko pokrito kopališče v Trstu. Sedaj ga upravlja občinska uprava. Za obnovo so potrosili 3 milijone lir. Odprtega kopališča bodo zelo veseli ljubitelji morskega kopanja, seveda je nekoliko draga vstopnina. Za olepšavo ulic in oken Na pobudo Ravnateljstva za mestne občinske nasade, Kmetijske zadruge, Zadruž-niškega inšpektorata in Turizma ter s sodelovanjem Državnega ravnateljstva za kmetijstvo in gospodarstvo bodo ljubitelji rastlin in cvetja imeli tečaj, ki bo teoretično in praktično obravnaval sledeče, snovi : Glavni pojmi botanike, saditev in nega robnih rastlin, nauk o uničevanju mrčesa, urejevanj« lončnic za okna, balkone, terase in vrtove vsakršne, velikosti. Teoretični pouk o tozadevnih najnovej- Dr. Miha Krek: S poti po Evropi Na te besede mi je bilo prav lahko navezati v zaključnem govoru, ki sem ga govoril v imenu Krščanske demokratske zveze Srednje Evrope tudi obsodbo titi-zma in druge vrste nacionalnega komunizma : »V novo dobo, ko se pojavljajo vsakovrstni novi nacionalni komunizmi, stopamo ipretko grobov madžarskih mučenikov. Upajmo, da bodo ti za vse narode in državnike, ki so gojili še kake iluzije, dovolj močan doka*, da je komunistična *ila zmožna in pripravljena z najbolj vne-bovpijočimi zločinstvi zatreti in pokončati resnične napore za neodvisnost in svobodo narodov in da so torej »narodne« in druge laži o »neodvisnih Ikomunizmih« v raznih deželah le v skupnem interesu komunizma, svobodi človeštva pa prav tako škodljive in nevarne kot Kremelj sam.« Francozi in Angleži so istočasno presenetili svet s svojim vojaškim nastopom ob Suezu. Moram reči, da je francosko javno mnenje bilo enodušno za vsemi tozadevni- ših modernih sistemih bo ob večernih urah, praktični pa ob sobotah popoldne in nedeljah zjutraj. Tečaj bodo vodili samo tehnično izobraženi profesorji. Namen tega tečaja je širiti med meščane z ljubeznijo do rastlin, osnovna pravila za umno gojitev domačih rastlin in nasadov, kar bi istočasno doprineslo k 11lepšanju tržaškega mesta. V okviru tečaja je tudi obisk raznih drevesnic vile Revoltella Giulia, Mirama-ra, Botaničnega vrta, občinskega parka v Percedolu za tipični študij kraške flore, pa tudi drevesnice vile Sartorio, katere rastlinjak je stal občino 10 milijonov lir. Tečaj bo zaključen z mednarodno razstavo vzorčnega velesejma cvetic od 27. junija do 1. julija ob pomorski postaji (Sta-zione marittima). Vpisovanje je odprto vsak dan od 18.— 20. v ulici Teatro Romano št. 17 (Direzio-ne »Rinascita Agricola«). Sv. Ivan V nedeljo 24. marca so nastopili- na odru naše Marijine družbe skavti iz Bazovice. Igrali so versko igro (misterij) »Tarcizij— junak«. Pokazali so nam sliko starega poganskega Rima, ki hoče udušiti v krvi novo Kristusovo vero. Gladko in neprisiljeno so odigrali mladi fantje svoje vloge. Ko je mučenec Tarcizij umirajoče zašepetal zadnje besede, se je po dvorani solzilo, mnogo oči. Vsebina igre je bila zelo primerna za okolje, sredi katerega se je igrala. Saj se bije tudi pri Sv. Ivanu boj zoper sile novega poganstva. Pri nas j« namreč veliko takih dečkov, ki sličijo poganski mladini starega Rima. Zato je prav, da so prišli skavti iz Bazovice ter pokazali, da so na Tržaškem še mladi ljudje, ki se ne sramujejo svojega krščanskega prepričanja. Zato smo jim hvaležni. Tistim, ki so ob tej priliki obiskali našo dvorano, ni ndč žal, ker so nam bazoviški gostje pripravili lepo doživetje. Za sklep so se skavti usedli okrog; tabornega ognja ter odpeli venček slovenskih narodnih pesmic ob spremljavi harmonike. Občudovali smo njihove lepe glasove in smo z navdušenjem prisluhnili njihovemu mlademu solistu. Zvestoba Bogu in narodu, to bi bila glavna misel te lepo uspele prireditve. Upamo, da bomo skavte iz Bazovice še videli na našem odru. Skedenj V sredo 13. t. m. smo se zbrali k 7. kulturnemu večeru. To pot' je bilo na vrsti čisto svojevrstno predavanje. Dr. Poštovan nam je govoril o skrivnostih časnikarske umetnosti. Seznanil nas je z glavnimi svetovnimi časopisi, njihovimi nakladami in z raznimi viri, ki oskrbujejo uredništva z novicami. Videli smo, da problem razdalje danes skoro ne obstaja več. Po modernih tele-pisnih aparatih se novice z bliskovito naglico širijo od enega kontinenta na drugega- Dal nam je točen pregled, na kakšni stopnji moralne resnosti in kulturne višine stoji časopisje iposameznih narodov. Poudaril je tudi, kako se dnevno časopisje in revije vedno bolj uveljavljajo na škodo knjižnih leposlovnih del. Pri tem seveda ni mogel prezreti hlastanja po pikantnih senzacijah, ki pametnega bralca odbijajo. Končno nam je g. predavatelj na kratko opisal potek tiska od črkostavca in klišejev pa do izida časopisa. mi odredbami svoje vlade. To prepričanje, da je Francija upravičena nastopiti z vojaštvom ob Suezu, je bilo taiko močno, da s Francozi sploh ni bilo mogoče razpravljati in recimo zagovarjati ameriško stališče, ko so Združene države izjavile, da vojaško akcijo obsojajo. Ko se je vse nesrečno končalo in sta se Francija in Anglija morali umakniti, prekop bil zasut in diktator Nasser bolj utrjen kot je bil poprej, so po evropskem kontinentu ljudje govorili samo o tem, 'kalko je pa