POD PLATNENE STREHE - Kaže, da se je vendarle začela prava turistična sezona. Najboljši barometer za to so »obljudeni« prostori, rezervirani za platnene strehe in hišice na kolesih. Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 46
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, torek 14. 6. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Nova smučišča na Krvavcu
Na občnem zboru vlagateljev sredstev za izgradnjo novih smučišč na Krvavcu so se domenili za delovanje nove samoupravne interesne skupnosti za rekreacijsko-turistični center Krvavec — Izboljšati kvaliteto
Kranj - V petek, 10. junija, so vlagatelji sredstev za izgradnjo Krvavca razpravljali o finančnem položaju delovne organizacije Krvavec, o prispevkih za nadaljnjo izgradnjo, o ukinitvi dosedanjega konzorcija ter o ustanovitvi nove samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo Krvavca.
Letošnja smučarska sezona je bila zaradi obilnih snežnih padavin zelo ugodna tudi na Krvavcu, saj so v prvih letošnjih mesecih beležili več prometa kot v vsej lanski sezoni. Krvavec, zelo obiskovan in dostopen predvsem smučarjem s kranjskega in ljubljanskega območja, še vedno ostaja preozko grlo z malo smučišči in s premalo žičničarskimi zmogljivostmi. Še posebno v konicah so vrste izredno dolge, gostinska ponudba pa je nezadovoljiva — obiskovalci v slabem vremenu celo ne morejo najti ustreznega zatočišča.
Prav zato je bil že pred časom
ustanovljen konzorcij za nadaljnjo izgradnjo tega priljubljenega smučarskega centra. V okviru konzorcijev so se pri nas vse doslej reševali problemi smučarskih središč in problemi žičničarjev, medtem ko je nasploh bilo to področje družbeno premalo upoštevano. Vse je bilo prepuščeno posameznim krajem in interesom posameznih delovnih organizacij in skupnosti, ki so v okviru svojih zmogljivosti in zmožnosti reševale najnujnejše probleme. Tudi Krvavec ni bil izjema, v okviru delovne organizacije Alpetour so ga vzdrževali, za posamezne naložbe pa navadno ni bilo zadosti denarja. Krvavec je bil v stalni izgubi, tudi zaradi slabih vremenskih pogojev, znatno več dohodka pa bi lahko imel, ko bi bila urejena še vsa tista smučišča, ki se zdaj še ne uporabljajo.
Delovna organizacija Alpetour je reševala težavni položaj Krvavca s
Bela praznuje
V soboto, 18. junija, bodo na Beli vzidali temeljni kamen za nov dom družbenih organizacij — Urejena bolnica Košuta
Bela — Krajevna skupnost Bela je izbrala 18. junij, ko je bil ustanovljen Kokrški odred, za svoj krajevni praznik. Praznovanje letošnjega, ki je združeno s proslavljanjem obletnic naše partije in Tita, se bo začelo v soboto, 18. junija, ob 19. uri, ko bo najstarejši aktivist in komunist iz belske krajevne skupnosti Janez Ja-nežič na Zgornji Beli vzidal temeljni kamen za nov dom družbenih organizacij. Objekt bo veljal 1,5 milijona dinarjev, sredstva pa so razen krajanov prispevali še Živila iz Kranja, Kmetijska zadruga Sloga in kulturna skupnost Slovenije. Dom bo gradilo Servisno podjetje iz Kranja, ki
obljublja, da bo z deli gotovo v enem letu. Nadzor pa so Belani zaupali Domplanu iz Kranja. Ob tej priložnosti bo na Beli tudi slavnostna akademija.
V nedeljo, 19. junija, se bodo Belani vključili v praznovanje 35. obletnice Kokrškega odreda. Dopoldne bo pevski zbor sodeloval na proslavi na Kališču, popoldne pa bo kulturna skupina izvedla program na srečanju borcev in aktivistov v Preddvoru. Belani so za to priložnost dokončno uredili tudi bolnico Košuto, v kateri je sedaj stalna razstava »Partizanska saniteta na Gorenjskem«, -jk
Kranj — V ponedeljek, 13. junija, je obiskala kranjsko občino delegacija skupščine SRS v zboru republik in pokrajin Jugoslavije. Z direktorji in predstavniki kranjskih organizacij združenega dela — Tekstilindusa, Iskre, Planike, Merkurja, Save in drugih — ter s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o uresničevanju srednjeročnih programov v lanskem in"v letošnjem letu ter o uveljavljanju zakona o združenem delu. — Foto: F. Perdan
sanacijskimi krediti. Odslej pa se bo ustanovila samostojna delovna organizacija Krvavec, ki pa bo lahko ob predvidenem urejenem financiranju in ob ugodnih kreditih rentabilno poslovala. Za zdaj so se domenili za primerno kreditiranje nadaljnje izgradnje Krvavca in če bo tudi Zavarovalna skupnost Triglav upoštevala poseben položaj tega smučarskega centra, se mu vsekakor obetajo boljši časi.
Pri financiranju izgradnje bodo s svojimi deleži zdaj v okviru samoupravne interesne skupnosti sodelovale delovne organizacije s kranjskega in ljubljanskega omobčja. Dogovorili so se, da se lahko k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti priključijo tudi vse tiste organizacije, ki bi prispevale manjši delež od zdaj dogovorjenega. Vsi podpisniki potem uživajo določene ugodnosti predvsem pri nakupu kart za žičnice, predvsem pa pokažejo, da so delovnim ljudem pripravljeni nuditi več boljših možnosti za vedno bolj razširjeno rekreacijo na snegu.
Ponekod — tudi na ljubljanskem območju — so samoupravni organi že razpravljali o združevanju sredstev v samoupravni interesni skupnosti Krvavec, ki predstavlja vsekakor novo, kvalitetno in bolj samoupravno obliko akcije za sanacijo razmer. Investicijski program za Krvavec je za zdaj s kar 70 odstotki predvideval takšne naložbe, ki so bile infrastrukturnega značaja, odslej pa bodo lahko več vložili v same žičnice in žičničarske naprave. Krvavec bo tudi v normalnih sezonah lahko rentabilno posloval, saj ne nazadnje predvidevajo tudi kvalitetnejšo gostinsko ponudbo, več pozornosti do samega turista v poletni in zimski sezoni in ureditev vseh tistih pomanjkljivosti, ki so za zdaj motile ali odvračale gosta, ki tudi na smučiščih postaja vedno bolj zahteven.
Na seji so tako sklenili, da bodo samoupravni organi po delovnih organizacijah sklepali o članstvu v interesni skupnosti z ustreznim finančnim deležem. Z dnem, ko bodo pristopili v interesno skupnost, bo prenehal delovati dosedanji konzorcij za izgradnjo rekreacijsko-turi-stičnega centra Krvavec.
D. Sedej
INTERNIRANCI V PODUUBEUU - Slovenski politični zaporniki,
interniranci in izgnanci so se v soboto, 11. junija, dopoldne zbrali na tradicionalnem spominskem srečanju v Podljubelju, kjer je bila med vojno podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Slavnostni govornik je bil predsednik komisije za politične zapornike, internirance in izgnance pri republiškem odboru ZZB NOV Alojz Bukovec. Zbrani interniranci in trjrini so ob spomeniku mrtvim in trpečim tovarišem ponovno opozorili, da strahot druge svetovne vojne ne smemo nikdar pozabiti. Zato je naš gnev ob oživljanju nacizma v sosednji Avstriji upravičen. Nerazumljivo je, da republika Avstrija dovoljuje srečanja nekdanjih pripadnikov SS divizij in njim sorodnih enot in brez sramu dopušča zborovanja sudetskih Nemcev. Delegacije internirancev, zapornikov in pregnancev so k spomeniku in spominskim ploščam položile vence, (jk) — Foto: F. Perdan
Izšel plezalni vodnik Ravenske Kočne
Kranj — Planinca in alpinista Tone Škarja iz Kamnika in Franci Ekar iz Kranja sta se že leta 1968 lotila urejevanja in zbiranja gradiva za plezalni in alpinistični vodnik Ravenske Kočne nad Jezerskim. Zamisel je bila uresničena lani, ko je upravni odbor Planinskega društva Kranj sklenil izdati plezalni vodnik Ravenske Kočne, katerega prvi izvodi so pred kratkim izšli. Na voljo jih imajo v pisarni Planinskega društva Kranj. En izvod velja v predprodaji 100 dinarjev, v redni prodaji pa bo izvod veljal 120 dinarjev. Povedati je treba, da je plezalni vodnik Ravenske Kočne ena najboljših in najpopolnejših plezalno-alpinistič-nih strokovnih knjig. Zadnjo takšno smo Slovenci dobili še pred drugo svetovno vojno, vendar je v njej področje Jezerskega in obmejnega pasu nasploh precej skopo obdelano.
mmommmm
35-letnica ustanovitve
V soboto, 18. junija, bo na kraju ustanovitve Kokrškega odreda na Kališču pod Storžičem zbor nosilcev imena Kokrškega odreda s tabornim ognjem in kresovi v Storžičevi skupini. Naslednji dan, v nedeljo, 19. junija, ob šesti uri bo 6. tradicionalni množični pohod na Kališče z zbornih mest: Mače, Bašelj, Gozd, Dom pod Storžičem in Kanonir (Jezersko). Ob 10.30 uri bo ob obeležju Kokrškega odreda na Kališču spominska svečanost udeležencev pohoda.
Ob 14.30 uri bo v Preddvoru ob hotelu Bor osrednja proslava 35-letnice ustanovitve Kokrškega odreda s kulturnim programom in družabnim srečanjem.
Vabimo vse borce, aktiviste, prijatelje narave in planin ter ostale, da se udeleže pohoda na Kališče in osrednje proslave v Preddvoru.
Pojasnila dobite na odboru Kokrškega odreda Kranj, Trg revolucije št. 1, soba 192, tel. 25-661 int. 453 vsak delovni dan od 9. do 12. ure.
Odbor Kokrškega odreda
Plezalni vodnik Ravenske Kočne in Kamniških Alp opisuje Jezersko kot pomembno izhodišče za planinske in alpinistične vzpone. Več kot sto jih je vpisanih in vrisanih na posebnih kartah. Zelo podrobno so obdelana pozabljena severna ostenja Grintavcev, Bab, Križa, Rink, Skute, Dolgega hrbta, Dolške škrbine, Makekove Kočne itd. Plezalne in alpinistične smeri so ocenjene po veljavnih mednarodnih normah, pri čemer imata največ zaslug kranjska alpinista Robert Gaberščak in Matjaž Dolenc. V vodniku so zemljevidi in fotografije skoraj vseh ostenj tega gorskega sveta ob državni meji. Pri izdaji vodnika imajo največ zaslug kranjski alpinisti, člani upravnega odbora PD Kranj s predsednikom in tajnikom Francijem Ekarjem in Emilom Herlecem na čelu, Lojzka Trebušak, Franci Savenc in profesor Mili Kapus, ki je plezalni vodnik prevedla v nemščino. Vodnik Ravenske Kočne je namreč izšel v 3000 izvodih, pisanih v slovenščini, in 1000 nemških izvodih. Za to področje naših gora je namreč tudi onstran državne meje veliko zanimanje.
-jk
Naročnik:
Priprave na kongres
Včeraj se je na trideseti seji sestalo predsedstvo centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Seja je bila sklicana v okviru priprav na enajsti kongres ZK Jugoslavije. Predsedstvo je razpravljalo o osnovah političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Uvodne misli o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je na seji podal član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj.
Tito v Grocki
V soboto je predsednik Tito obiskal Smederovo, potem pa se je ustavil v Grocki. Tam so ga pozdravili vodilni predstavniki SR Srbije in občine G ročka. Predsednik Tito je ob obisku poudaril, da so občani Grocke dali zgled, kako je treba reševati narodnostna vprašanja. Tudi sistem dogovarjanja in sporazumevanja med republikami in pokrajinama je zelo napredoval in se pokazal za zelo dobrega in pomembnega za razvoj naše države.
Začele so se zvezne akcije
Konec preteklega tedna so se začele največje zvezne delovne akcije. Začela se je zvezna delovna akcija Sava 77, v kateri bo sodelovalo 3200 mladink in mladincev, v Umčarih v Srbiji so zapele lopate na akciji Bratstvo in enotnost, v kateri bo sodelovalo 1800 brigadirjev, v Karta-šu pri Kladovu se je začela akcija Djerdap 77, na kateri bo 1650 mladincev dokončalo dela pri odvodnem kanalu, pri Kruševcu pa že sedmo leto teče akcija Morava. Tam brigadirji pripravljajo teren za bodoče akumulacijsko jezero. Po grebenih Fruške gore pa bo 1600 mladincev zgradilo asfaltno cesto.
Za vrtce in šole ter zdravstvo
Mariborčani so v nedeljo izglasovali samoprispevek za gradnjo šol, vrtcev, in zdravstvenih domov. Za gradnjo, dozidavo in obnovo osnovnih šol so v samoprispevku namenili 0,60 odstotka, za gradnjo novih ambulant 0,40 odstotka in za vrtce 0,20 odstotka od čistih osebnih dohodkov. Skupno bodo zbrali s samoprispevkom 279,9 milijona dinajrev.
Tekmovanje RVS in mladincev
S slovesno podelitvijo pokalov in knjižnjih priznanj se „ je v soboto v Žusterni pri Kopru končalo šesto republiško taktično- orientacijsko tekmovanje občinskih ekip zveze rezervnih vojaških starešin in mladinskih ekip. Tekmovanja se je udeležilo 59 ekip ZRVS in 55 ekip ZSMS s 342 tekmovalci.
Tekmovanje sta v sodelovanju z obalnim odborom ZRVS in obalno konferenco ZSMS pripravila v počastitev jubilejev predsednika Tita in ZKJ in počastitev 25-letnice delovanja ZRVS Jugoslavije republiški odbor ZRVS in RK ZSMS. Tekmovanje je bilo zgledno pripravljeno. Začelo se je v petek s taktiko, vojaško teorijo in topografijo, 'z razstavljanjem in sestavljanjem puške, poznavanjem zgodovine NOB in povojne zgodovine ter merjenjem telesnih spretnosti.
Titova misel in delo
V Kumrovcu se je v petek sklenil dvodnevni seminar Titova misel in delo — trajen vir zamisli, doktrine in strategije vseljudske obrambe. Seminar so skupaj pripravili in organizirali politična šola ZKJ Josip Broz Tito iz Kumrovca, šola za ljudsko obrambo v Beogradu, oddelek za podiplomski študij centra visokih vojaških šol in visoka politična šola JLA.
Urejena spominska obeležja
Jesenice — V jeseniški občini deluje enajst krajevnih organizacij Zveze borcev NOV. Po številu članstva sta med najbolj šibkimi organizaciji na Hrušiciinv Ratečah. Večina organizacij je izredno aktivnih, še posebno skrb posvečajo spominskim obeležjem in proslavam v okviru krajevne skupnosti ter nasploh ohranjanju tradicij NOB.
Kranjska gora prizadevno skrbi za kvalitetne proslave ob krajevnem prazniku in si prizadeva za postavitev novega spomenika NOV. Prav pred nedavnim so že postavili ob pomoči odbora jeseniško-bohinjske-ga odreda spominsko obeležje pred Kompasovim hotelom. Tudi na Hru-šici je dokončno urejeno spominsko obeležje na Belem polju, organizacija pa je tudi sicer izredno prizadev-
na, saj stalno organizira pohode, tekmovanja in prireditve. Organizacije Zveze borcev na Plavžu, na Savi in v Podmežakli se pripravljajo na dokončno ureditev grobišča padlim na Plavžu. Akcija je zahtevna in bo terjala precejšnjo zavzetost vseh treh organizacij.
Krajevna organizacija ZB NOV Javornik - Koroška Bela pa je že zaključila pomembno akcijo ob postavitvi spomenika talcev in ob ureditvi parka na Koroški Beli, prav tako je zasluga krajevne organizacije v Žirovnici, da je spominsko obeležje v Mostah zelo lepo urejeno. Tudi vse ostale organizacije Zveze borcev poleg ostalih nalog vzorno skrbe za spominska obeležja in spomenike v okviru krajevnih skupnosti, kjer delujejo. D. S.
Obnovljena Titova pot prek Karavank
Tržič — Predlog tržiških komunistov in mladine, da bi v letu jubilejev partije in Tita obnovili in označili pot, po kateri je predsednik Tito kot nekdanji voditelj naše partije prekoračil Karavanke, je naletel na podporo na C K ZKS in na republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije. Zato so se Tržičani še resneje lotili dela in priprav na manifestacijo, ki bo v letu jubilejev nekaj izjemnega. Otvoritev poti predsednika Tita bo 27. in 28. avgusta. Začenja se na Mahovem griču pri Sebenjah in poteka mimo K rižev, Slapa in Doline na Kal, Kofce, Šijo in Škrbino do državne meje.
Odbor za ureditev ilegalne poti
tovariša Tita prek Karavank, ki deluje pri odboru za praznovanje jubilejev partije in Tita v Tržiču, se je odločil, da bo pot izenačena s petokrako zvezdo in posebnimi smerokazi ter markacijami, saj bo vnesena tudi v register planinskih transverzalnih potov. Pri Sebenjah bodo ugradili spominsko ploščo in namestili tablo z vrisano potjo. Takšne table bodo nameščene po celotni trasi. Pohodnikom, ki bodo stopili na to pot, bodo na voljo.tudi spominski žigi in vpisne knjige.
Na dneva otvoritve bo dvodnevni pohod po Titovi poti, ki bo imel vse-republiški značaj.
-Jk
Spremenjen statut tržiške občine
Tržič — Statut tržiške občine je bil sprejet na skupni seji občinskega zbora in zbpra delovnih skupnosti marca leta 1974. Razvoj skupščinskega sistema, uveljavljanje delegatskih odnosov in ustavni ter družbenopolitični položaj občinske skupščine pa je vedno glasneje terjal spremembo statuta občine. Zato se je tržiška občinska skupščina odločila za postopek spremembe statuta občine. Skupščina je obenem pozvala delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, skupnosti, družbenopolitične   organizacije in
Priznavalnine borcem
Jesenice — V četrtek, 9. junija, so se zbrali na ločenih sejah delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice. Po razpravi so sprejeli več sklepov in sicer so potrdili letni zaključni račun davkov občanov za leto 1976, poročilo o delu javne varnosti na območju občine za lansko leto, poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predlog o razpisu pogojev za podelitev Ćufarjevih in Gregorčičevih plaket, osnutek poslovnika občine ter več odlokov s stanovanjskega gospodarstva.
Med drugim so delegati sprejeli tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Po tem družbenem dogovoru bo do stalnih ali enkratnih priznavalnin upravičenih več borcev, letos v proračunu jeseniške občine namenjajo zanje 884.000 dinarjev. Toliko sredstev bodo letos namenili za vse tiste udeležence NOV, ki imajo najnižje dohodke za preživljanje in so po kriterijih dogovora upravičeni do priznavalnine. D. S.
društva k sodelovanju pri snovanju popolnejšega občinskega statuta. Javna razprava bo trajala dva meseca.
Pri oblikovanju dopolnjenega občinskega statuta kaže biti še posebej pozoren na novosti, ki jih prinašajo zakon o združenem delu, zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter drugi pomembni družbenopolitični dokumenti. Ob tem bo treba ponovno oceniti in preveriti položaj in razmerja med zbori občinske skupščine ter njihov odnos do samoupravnih skupnosti in najti načine delovanja predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov. Posebne razprave bo brez dvoma deležen položaj družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, -jk
Prireditve organizacije za tehnično kulturo
Kranj — Na posvetovanju predstavnikov občinskih Zvez organizacij za tehnično kulturo, ki je bilo pretekli teden v Kranju, so razpravljali tudi o programu prireditev, ki jih nameravajo organizirati gorenjske organizacije za tehnično kulturo. Dogovorili so se, da bo gorenjska razstava črnobele fotografije v paviljonu NOB v Tržiču, na eni od osnovnih šol v tržiški občini pa bo tudi razstava »Pionirski foto«. Organizirana bo predvidoma jeseni ali pozimi. Gorenjske organizacije za tehnično kulturo načrtujejo tudi razstavo diapozitivov.
Velikega pomena bo pokrajinsko tekmovanje traktoristov, ki bo 14. avgusta na polju pri Dupljah. Organizacija za tehnično kulturo prevzema nase velik del organizacijskega bremena. Po njeni sodbi mora prerasti tekmovanje v demonstracijo sodobne kmetijske mehanizacije in v nekakšen »kmečki praznik«, -jk
Tržiška mladina predaja leta 1944 zastavo II. bataljonu Kokrškega
odreda
Pred proslavo 35. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda
Odred na meji rajha
Partizan in književnik Ivan Jan-Srečko pojasnjuje razmere, v katerih je deloval in nastal K o krški odred, del dobro organiziranega partizanskega gibanja na Gorenjskem
J
Komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok je na nedavnem sprejemu skupno s svojimi sodelavci seznanil pokrovitelja jubilejnega XXX. športnega prvenstva JLA, člana predsedstva SFRJ in ZKJ Edvarda Kardelja, z dosedanjimi pripravami na tekmovanje pripadnikov JLA. — Foto: J. Bitenc
KRANJ. - »Kokrški odred, sestavljen iz kamniškega bataljona in kokrško-tržiškega bataljona, proglašen 18. junija leta 1942, je deloval na najbolj občutljivem delu domovine, na mejah rajha,« opisuje borbeno pot Kokrškega odreda njegov borec, kronist odreda in književnik Ivan Jan-Srečko. »Delovanja Kokrškega odreda ne kaže ločevati od delovanja Gorenjskega odreda. Oba sta bila z enakim namenom ustanovljena junija leta 1942. Poveljstvo slovenske partizanske vojske je namreč s to odločitvijo želelo okrepiti partizansko gibanje na Gorenjskem in povečati njegovo aktivnost do take mere, da bi I. grupa odredov (k njej sta Kokr-ški in Gorenjski odred tudi sodila) in II. grupa odredov tudi na Gorenjskem osvobodili del ozemlja. Nemci so ža namero zvedeli in pripravili eno najhujših ofenziv pri nas skupaj z Italijani, ,Enzian' imenovano, v kateri je sodelovalo 15.000 mož. Za vsako ceno so hoteli razbiti i n uničiti I. in II. grupo odredov.«
»Kokrški odred je po ustanovitvi začel s pomembnimi akcijami,« nadaljuje Ivan Jan-Srečko. »Rušil je mostove v Kokri, pri Tržiču in drugje, Gorenjski odred pa je uničil cestni in železniški most v Žirovnici. Julija je šla v zasedo tudi enota Janeza Perka. Pri Retnjah je na primer uničila 25 policistov. To je bilo za čas, ko so bili Nemci na vrhuncu moči in so obvladovali Rusijo, vso Evropo in Severno Afriko, nekaj izrednega.«
»Prva grupa odredov, Kokrški odred in Gorenjski odred so doživljali tudi udarce,« pojasnjuje Ivan Jan-Srečko. »Padel je komandant
I. grupe odredov, uničenje bil štab Gorenjskega odreda, enaka usoda je doletela tudi
II. bataljon Kokrškega odreda in krvavško četo. Pojavljati se
je začela bela garda. Nemški pritisk se je stopnjeval. Gorenjska je bila namreč pomemben člen v osvajalni verigi rajha proti Balkanu in Sredozemlju, Še posebno pa Karavanke, saj so v njihovem okrilju trije cestni prelazi in železniški predor. Kljub temu je partizanstvo na Gorenjskem ostalo in se razvijalo. Da bi bilo še trdnejše, je bilo reorganizirano. Kokrški odred je bil ukinjen. Do avgusta leta 1944 je ostal na Gorenjskem Gorenjski odred. Potem je bil ukinjen in 27. avgusta leta 1944 je bil v Dragi ponovno ustanovljen Kokrški odred.«
»Kokrški odred potem ni več doživel večjega udarca, čeprav se je na Gorenjskem pod gestapovsko komando začelo bohotiti domobranstvo,« ugotavlja Ivan Jan-Srečko. »Odred je osvobodil Begunje, prerastel v organizirano enoto z ambulanto, obveščevalnimi točkami in delavnicami v gozdovih, kar je bilo nekaj izjemnega, bil izrednega pomena pri mobilizaciji novincev, še posebne vrednosti pa so bile minerske akcije odreda. Odred je na pameten in preudaren način uničeval elektrarne, cevovode, posamezne dele strojev itd. ter s tem prizadejal okupatorju veliko gospodarsko škodo. Pomembna je bila politična in vojaška vzgoja. Odredovci so bili 8. maja leta 1945 v Celovcu in opravili velik delež pri zatiranju domobranstva. Temu bo posvečeno posebno poglavje v kroniki Kokrškega odreda, kjeu so uporabljeni tudi domobranski dokumenti. Končno pa je treba povedati, da je bil Kokrški odred tipična visokoplaninska partizanska enota na mejah rajha in borbena skupina, iz katere so odšli številni borci in aktivisti na politično delo na Koroško.« J. Košnjek
Kje bodo nadaljevali šolanje?
Kranj — V Kranju, Škof ji Loki, Radovljici in na Jesenicah so pred dvema letoma ustanovili oddelke pedagoške gimnazije in letos drugi razred zaključuje nekaj več kot 130 dijakov. Kje bodo nadaljevali šolanje v tretjem letniku?
Ko so na Gorenjskem ustanavljali pedagoške oddelke, je bilo rečeno, da morajo poskrbeti samo za dva letnika, ker bodo učenci nadaljevali šolanje v tretjem letniku na pedagoški gimnaziji v Ljubljani. Ker pa je bil vpis zelo velik in pedagoška gimnazija ne more sprejeti vseh dijakov, so predlagali, da Gorenjska sama poskrbi za šolanje v tretjem in četrtem letniku. Tako predvideva tudi predlog mreže pedagoških šol v Sloveniji.
O problemu nadaljnjega Šolanja učencev drugega letnika pedagoške gimnazije, je v pone-
deljek, 6. junija, razpravljalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Člani predsedstva so menili, da je vsekakor potrebno poskrbeti za nadaljevanje šolanja dijakov pedagoških gimnazij in zato podpirajo zamisel, da bi na Gorenjskem ustanovili pedagoški center. Vendar je treba točno vedeti, koliko učiteljev bo Gorenjska potrebovala v prihodnjih letih in temu prilagoditi vpis. Podprli so tudi predlog, da bi bila v Kranju štiriletna pedagoška gimnazija, na Jesenicah, v Radovljici in v Škofji Loki pa bi še naprej organizirali pouk samo v prvih dveh letnikih.
Vse potrebno za organizacijo tretjega letnika pedagoške gimnazije je treba čimprej pripraviti še pred koncem šolskega leta, tako da bodo učenci vedeli, kam naj se vpišejo in kje bodo nadaljevali šolanje.
L.B.
Po poteh partizanskih aktivistov
24. aprila se je na Čebinah nad Trbovljami, na VIII. srečanju pionirjev zgodovinarjev in likovnikov začel pohod pionirjev po poteh prvih političnih aktivistov in slovenskih partizanskih brigad. Organizirali so ga v počastitev 40-letnice dela predsednika Tita na čelu komunistične Partije Jugoslavije, 35-letnici prvih slovenskih partizanskih brigad in 35-letnici zveze pionirjev Jugoslavije. Pohod se bo sklenil 25. junija na Zboru pionirjev Jugoslavije v Draž-
Srečanje invalidov
Ribno — V soboto, 11. junija, popoldne je bilo v Kulturnem domu v Ribnem tradicionalno srečanje težjih invalidov z vse Gorenjske. Srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 200 invalidov, je tokrat organiziralo radovljiško društvo invalidov. Po nagovoru zbranim je sledil kulturni Program. Pokrovitelj tega srečanja Je bila kot že nekajkrat doslej Ljubljanska banka s svojimi enotami, srečanje pa so omogočile tudi občinske konference SZDL iz gorenjskih občin. - L. M.
gošah. Do takrat bodo pionirji obhodili in se spomnili padlih borcev in važnih dogodkov iz NOB in naše revolucije v občinah Trbovlje, Žalec, Mozirje, Kranj, Tržič, Jesenice, Radovljica, Domžale, Ljubljana — Bežigrad, Ljubljana — Šiška in Škofja Loka.
Pohod je pripravil republiški svet za delo s pionirji pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Vendar letošnji ni prvi pohod. Takšni pohodi potekajo letos že četrto leto.
Leta 1974 so pripravili pohod pionirjev Jugoslavije po poteh borcev XIV. divizije. Pohod se je začel v Metliki in se zaključil na Graški gori. Trasa pohoda je vključevala 13 občin SR Slovenije in 14 občin SR Hrvatske. Pohod je trajal 7 tednov. Udeležilo se ga je 85 tisoč pionirjev.
Leta 1975 je bil pohod po poteh osvoboditve in se je začel v Postojni ter končal 7 tednov kasneje v Ajdovščini. Organiziran je bil v dveh smereh; in sicer po poteh borcev IX. korpusa ip  po poteh IV. armade.
Udeležilo se ga je 142.000 pionirjev, mladine in odraslih, ki so prehodili 4000 km dolgo pot.
Lani so pripravili pohod pionirjev na osvobojeno ozemlje in sicer so krenili na pot iz Brestanice in ga sklenili v Vas — Fari. Na pohodu j<-sodelovalo 35.000 pionirjev, ki so prehodili 700 km dolgo pot. Letos poteka pohod po poteh prvih partizanov in aktivistov.
V kranjski občini so organizirali dve pohodni enoti in sicer Kokrški odred in Odred Lojzeta Kebeta-Šte-fana. Vanju se je vključilo in se bo še do 9. maja, ko bodo pohod nadaljevali otroci in mladina ter borci iz domžalske občine, 8000 pionirjev iz 30 pionirskih odredov. Pri organizaciji pohoda po krajevnih skupnostih sodelujejo člani ZRVS, ZZB NOV, SZDL in ZSMS ter šole. Pionirji skupaj z nekdanjimi borci in aktivisti obiskujejo spomenike, spominska obeležja, kraje borb in.važnih političnih dogodkov.
L. Bogataj
Pregledali aktivnost
Kranj - Občinski svet Zveze sindikatov je pripravil na Jezerskem seminar za predsednike in člane iz-
Borec za delavske pravice
Jesenice — Dr. Aleš Stanovnik se je rodil leta 1900 v Horjulu v kmečki družini, pravne vede je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Njegovo revolucionarno delo in življenje je tesno povezano z jeseniškim delavstvom, z njegovim bojem za socialne, ekonomske in politične pravice. Prišel je kot doktor pravnih ved na Jesenice leta 1930 in imel odvetniško pisarno najprej na »Pošti«, nato pa pri Crnetu na Plavžu, kjer je tudi stanoval. Politično delovanje dr. Aleša Stanovnika za združitev naprednih delavcev v enotno fronto delavskega gibanja ni ostalo prikrito nasprotnikom delavstva. V težkem položaju, ko se je klerikalno in liberalno usmerjeni del Jeseničanov obrnil proti njemu z odkritimi očitki, je občutil težo revolucionarnega boja naprednega delavstva. V tem času se je dr. Aleš Stanovnik odločil, da družino pošlje v Ljubljano k sorodnikom, sam pa si sezida na Jesenicah hišo in se osamosvoji.
ZA DEMOKRACIJO
S trdno voljo in nenehnim političnim delovanjem za delavske pravice se je dr. Aleš Stanovnik vrasel v politično življenje tedanjih strankarsko razprtih Jesenic. Z večjim obsegom svojega dela je sprejel koncipiente dr. Breclja, dr. Joža Vilfana in dr. Potočnika. Že izbor najožjih strokovnih seodelavcev kaže na osebnost dr. Aleša Stanovnika.
Prve ideje je dobil že od očeta, naprednega kmeta, ki je bil v odkriti opoziciji s Koroščevo strankarsko politiko. Že kot študent se je dr. Aleš Stanovnik uprl ideologiji demoraliziranega meščanstva. Zaupal je v principe demokratičnih svoboščin, v zdravo jedro in v samostojen značaj slovenskega kmeta in delavca. V razpravah, predavanjih in v pogovorih je naglašal vprašanja o demokraciji, politiki, državni ureditvi, nacionalnem vprašanju, federativni ureditvi jugoslovanskih narodov in narodnosti, skupnem nastopanju političnih strank. Tako je postal trn v peti klerikalne politike veljakov slovenskega meščanstva.
Delavci na Jesenicah so bili do njegovega prihoda osamljeni, bilo jih je okoli tri tisoč. Vključil se je v politični boj ter se zavzel za akcijsko enotnost boja delavstva za socialne in politične pravice.
MEDSTROKOVNI AKCIJSKI ODBOR
Na Jesenicah so uresničili idejo akcijske enotnosti z ustanovitvijo medstrokovnega akcijskega odbora, ki je vseboval miselnost skupnega dela treh sindikatov in sicer marksistov, krščanskih socialistov in narodnih socialistov. Ustanovitev tega odbora v železarni, tedanji Kranjski industrijski družbi, je imela velik pomen in politični uspeh naprednih revolucionarnih idej ljudi, kakršne je bil dr. Aleš Stanovnik, njegovi prijatelji in sodelavci: dr. Miha Potočnik, dr. Ivo Štem-pihar, Vencelj Perko in drugi...
Dr. Aleš Stanovnik je bil že v dijaških letih zavzet za zvezo delovnega ljudstva, ki je združevala komuniste, levo krilo Slovenske ljudske stranke in socialne demokrate. Politični, socialni in ekonomski uspehi Zveze delovnega ljudstva so idejno pritegnili mladega Aleša in te ideje politično enotnega nastopanja delavstva je izpričal tudi na Jesenicah. 25. oktobra 1936 so bile na Jesenicah občinske volitve, Stanovnik je bil nosilec liste Slovenskega delovnega ljudstva. Bfl je srdito politično borbo z neenakim nasprotnikom, ki je v obliki vladnega režima prepovedal sestanke in shode ter vsakršno sestajanje. Čeprav lista Slovenskega delovnega ljudstva ni uspela na Jesenicah tako kot v občini Koroška Bela, so njeni nosilci zapisani v zgodovini delavskega gibanja in jeseniškega delavstva kot borci za delavske pravice, delavsko enotnost in demokracijo.
NASILNA SMRT
Januarja 1937. leta je bil soustanovitelj delavskega lista Naš kovinar s podnaslovom Svobodno glasilo delavstva K ID. Bilo je resnično delavsko glasilo, ki ga je tudi finačno podpiral ter v njem nadaljeval boj za delavske, socialne, ekonomske in politične pravice. Vedno v ospredju boja je bil zagovornik enotnega delavskega gibanja in kot zavzet borec za narodno in socialno osvoboditev ni ostal prikrit okupatorju. Leta 1941 je bil izseljen v Srbijo, še isto leto se je vrnil v Ljubljano, kjer se je takoj vključil v OF. Italijanski okupatorji so slutili, da ima dr. Aleš Stanovnik v OF pomembne funkcije. Skrival se je, 22. maja leta 1942 pa so ga Italijani, najbrž zaradi izdaje, aretirali in ga 2. junija 1942 ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani kot talca.
Na dr. Aleša Stanovnika je med naprednim jeseniškim delavstvom ostal živ spomin poštenega in preudarnega človeka, borca za delavske pravice. Med svojim bivanjem na Jesenicah je zaradi svojega plemenitega in odkritega značaja pridobil veliko prijateljev, med političnimi nasprotniki pa je užival spoštovanje in ugled neizprosnega borca za ideje splošno človeških, socialnih, ekonomskih in političnih pravic delovnih ljudi.
Janez Zurc
vršnih odborov osnovnih organizacij. Udeležilo se ga je več kot 100 sindikalnih delavcev. Seminar so pri občinskem svetu pripravili predvsem zato, da bi se s predsedniki ali sekretarji osnovnih organizacij pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri delu, da bi spoznali aktivnost posameznih sindikalnih funkcionarjev in, da bi se sindikalni delavci bolje seznanili z nalogami sindikatov v prihodnjem obdobju.
Ob koncu seminarja so vsi skupaj ugotovili, da so takšne oblike dela zelo primerne za širjenje aktivnosti. Hkrati pa so poudarili, da bi vodilni sindikalni delavci morali bolj poskrbeti, da bi se število aktivnega članstva stalno širilo in se ne bi smeli zapirati v ozek krog, ki vse dela in vse ureja. Zlasti je potrebno aktivnost razširiti na vso sindikalno skupino.
O poteku seminarja so na zadnji seji spregovorili tudi delegati predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Menili so, da je treba s takšnimi oblikami izobraževanja nadaljevati in da je izobraževanje obvezno za vse sindikalne aktiviste. Zato naj delegati v onovnih organizacijah pregledajo, če so predsedniki njihovih osnovnih organizacij bili na seminarju; če pa niso bili, naj ugotove zakaj ne. L. B.
Evidentiranje do konca junija
Kranj — Čeprav je do volitev še skoraj leto dni, so se priprave že začele. O tem, kako potekajo, so govorili tudi na nedavni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Kranju. Ugotovili so, da so se le v nekaterih osnovnih organizacijah že resno lotili evidentiranja kandidatov in imenovali koordinacijske odbore za izvedbo te akcije. Drugje pa bodo morali pohiteti, ker je rok za evidentiranje kandidatov konec junija.
Za spremljanje priprav na volitve so pri občinskem svetu imenovali posebno komisijo, ki sodeluje s komisijo za volitve pri OK SZDL. Na seji so tudi poudarili, da morajo osnovne organizacije takoj izdelati program.Npriprav, evidentirajo pa naj vse ljudi, ki so primerni za delegate v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, samoupravnih organih in drugih telesih.       L. B.
J
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠKOFJA LOKA
sporoča:
dobrodelni
koncert
ansambla
Avsenik
je zaradi
krajevnih
tehničnih ovir
preložen
namesto 18. junija bo koncert v četrtek, 7. julija 1977, ob 20.30 na Loškem gradu.
Prosimo cenjene obiskovalce koncerta, da neizogibno spremembo vzamejo z razumevanjem na znanje.
Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o.,
TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice, n. sub. o., Sp. Gorje
Spodnje Gorje 1 Delavski svet
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje delavnic
2. dveh voznikov tovornjakov — nakladalcev
3. skladiščnika
4. čistilca strojev
5. čuvaja — gasilca
6. 3 učna mesta
za avtomehanika
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: zahtevan poklic delovodja-mehanik s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v avtomehanični delavnici. Poskusno delo traja 1 mesec;
pod 2.: zahtevan poklic voznik tovornih vozil z 2-letnimi izkušnjami pri vožnji tovornjaka z nakladalno napravo. Poskusno delo traja 20 dni;
pod. 3.: zahtevan poklic skladiščnik in 1 leto prakse v skladiščnem
poslovanju. Poskusno delo traja 20 dni; pod 4.: zahteva se 1 leto dela — priučevanja v mehanični delavnici.
Poskusno delo traja 15 dni; pod 5.: zahtevan poklic čuvaj z 1-letnim delom na delovnem mestu
čuvaja in s tečajem za gasilce. Poskusno delo traja 15 dni; pod 6.: kandidati morajo imeti uspešno opravljeno osnovno šolo ter
imeti psihofizične lastnosti za poklic avtomehanika.
Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijavo je treba poslati najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: GG Bled, n. sol. o., TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice n. sub. o., Sp. Gorje 1 — 64247 Zg. Gorje.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijave.
Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, n.sub.o.
TOZD Elektro Kranj
Cesta Staneta Žagarja 53 a, b.o.
Odbor za mesebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj
objavlja prosto delovno mesto
administratorja II
Pogoj: dvoletna administrativina šola
Delo se združuje za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Informacije: Elektro Kranj, tel. št. 25-071.
Kandidati oziroma kandidatinje naj pošljejo pismene ponudbe do 28. 6. 1977 na naslov: DES Ljubljana, Elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a.
Svet delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Tržič
razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednje štipendije:
— 1 štipendijo za študij druge stopnje na ekonomski fakulteti
— 1 štipendijo za študij na višji upravni ali pravni šoli
— 1 štipendijo za študij na srednji upravno administrativni šoli.
Višina štipendije je odvisna od študijskega letnika, uspeha pri študiju in socialnih pogojev štipendista.
Prednost pri dodelitvi štipendij imajo prosilci z boljšim učnim uspehom in tisti, ki vpisujejo višje oziroma zaključne letnike.
Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Tržič sprejema vloge za podelitev štipendij skupno z izkazom o učnem uspehu oziroma potrdilom o opravljenih izpitih 15 dni po objavi razpisa.
Pomoč družbenim organizacijam
Tržič — Občinska konferenca SZDL Tržič se je lotila ponovnega organiziranja in oživljanja nekaterih družbenih dejavnosti v občini, katerih delovanje je bilo včasih zgledno, sedaj pa je zamrlo. Ta ugotovitev velja še posebej za Turistično društvo, Hortikulturno društvo, tehnično kulturo in tabornike.
Doslej je bilo največ storjenega pri ponovnem organiziranju Turističnega društva, katerega dejavnost je povsem zamrla. Iniciativni odbor je opravil že večji del priprav, tako da bo v drugi polovici junija lahko ustanovna skupščina Turističnega društva. Odbor pripravlja oceno se-
danjega delovanja društva, opozarja za vzroke neaktivnosti, ki so pripeljali do društvenega razpada, oblikuje pravila društva in program z organizacijsko sestavo ter predlog novega vodstva. Zanimivo je, da kljub preteklemu neaktivnemu delu društva dejavnost posameznikov ali skupin ni zamrla. Pogrešati je bilo le dobro in vzpodbudno organizacijsko povezavo.
Po novi organizaciji in uspešnejšemu delu kličejo tudi Holtikultur-no društvo, organizacije za tehnično kulturo in njihova zveza ter taborniki, -jk
Večji red na tržiški tržnici
Tržič — Tržiški tržni inšpektor je pripravil za delegate občinske skupščine pregled razmer na tržiški tržnici. Predvsem je bil pozoren na oblikovanje cen sadja in zelenjave. Ob tem ugotavlja, da se na tržiški tržnici redno pojavljajo prodajalci-obrtniki in zasebniki, bodisi kmetje ali vrtičkarji.
Med prodajalci-obrtniki sta največja Muharem Govori in Salija Rizvan, ki oblikujeta cene enako kot družbeni sektor. Blago zasebnikov je nekoliko dražje od sadja in zelenjave, ki ju prodajajo v družbenem sektorju. Na to vplivajo višje nabavne cene. Povedati velja, da . je nad cenami zasebnikov in družbenih prodajaln mogoča družbena kontrola, medtem ko nadzor pri kmetih in
drugih zasebnih prodajalcih sadja in zelenjave takšna kontrola ni mogoča. Cene se oblikujejo na osnovi tržnih razmer. Če bi bil sprejet družbeni dogovor o oblikovanju cen kmetijskih pridelkov, bi bila mogoča večja kontrola tudi na tem področju.
Tržiška tržna inšpekcija občasno nadzira in preverja oblikovanje cen pri prodajalcih-obrtnikih, opozarja na označevanje cen in je še posebej pozorna na kontrolo upravičenosti prodaje. Pri slednji je našla inšpekcija na tržiški tržnici že marsikaterega prekupčevalca.
Z redom in razmerami na tržiški tržnici kljub temu še ne kaže biti zadovoljen. Zasebni prodajalci iz okolice Tržiča in od drugod pogosto pozabijo javno označiti cene, za kar so bili nekateri že mandatno kaznovani. Največje pomanjkljivosti pa se pojavljajo ob sobotah, ko tržna inšpekcija ne deluje. Zato bi jo kazalo pogosteje poslati na tržnico tudi v sobotah in v drugih dela prostih dneh. V teh trenutkih namreč marsikateri prodajalec ponuja blago po višji ceni, kot bi sicer smel.
-jk
Gozdna učna pot v Radovljici
Iskrina centrala za Moskvo
Kranj — Točno do roka so v Iskrini tovarni na Laborah izdelali prvi del opreme za mednarodno elektronsko avtomatsko telefonsko centralo v Moskvi. Oprema, ki so jo poslali v Moskvo, je tehtala 145 ton, vredna je 2,1 milijona dolarjev. Ta velika elektronska centrala v Moskvi bo imela 7000 vodov, krmilil pa jo bo elektronski računalnik. Centrala bo nared pred začetkom olimpiade v Moskvi. Še letos pa bo Iskra izdelala in montirala opremo v vrednosti devet milijonov dolarjev.
iz glasil
(le/ovnih organizacij
Radovljica — Maja letos so v predtrškem gozdu v Radovljici odprli čudovito gozdno učno pot, na kateri obiskovalce preseneti izredna lepota pokrajine, saj pot pohodnika popelje ne le skozi gozd, temveč mu pokaže tudi pokrajino, ki ji daje poseben čar prav gozdnata površina. Gozdna učna pot je dolga 2,5 kilometra. Na začetku je razen parkirnega prostora stog z veliko tablo, na kateri je pot, ki jo sestavlja 18 postaj, izredno pregledno vrisana. Učna pot poteka na meji med naravnim gozdom in smrekovim sestojem in se povzpne do tako imenovane druge terase, od koder se ponuja čudovit razgled na dolino Save, Julijce, Jelovico in Jamnik. Gozdni objekti so nadvse nazorni. Med njimi so tudi takšni, ki jih uporablja lovec za gojitev divjadi in njihovo varovanje in drvar za svoja opravila. Markacija v obliki bose
noge je za obiskovalca zanesljiv vodnik, pomaga pa mu tudi brošura, ki podrobneje opisuje vsak objekt.
Pot je izrednega vzgojnega pomena, polna pripovedi o gozdu, gozdarjih, favni in flori. Na tako majhnem prostoru le redko srečamo tako pestrost življenjskih oblik. V Sloveniji skoraj ne najdemo primere. Za ureditev poti ima največ zaslug Nikolaj Lapuh, ki je v zamisel in v njeno uresničitev vložil veliko truda in s trmasto upornostjo dosegel, da smo vsi skupaj dobili objekt, ki nas bo navduševal, učil, vzgajal in plemenitih
Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD Radovljica je vedno pripravljeno za organizirane skupine preskrbeti strokovno vodstvo po gozdni učni poti, ki so ji mnogi že nadeli ime »gozdna pravljica«.
M. G regorič
Prizadevna ribiška družina
ZELEZOR
PETEROBOJ NA JESENICAH JESENICE - V soboto, 11. junija, je bila na Jesenicah svojevrstna športna manifestacija, ko so na Jesenice prispeli gumarji, kovinarji, steklarji, kemiki in železarji ter se pomerili v športnih disciplinah. Tradicionalni peteroboj so letos organizirali že desetič, pripravili pa so ga v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita. Vsako leto se srečajo športniki iz Save Kranj, Ferralita Zale«-, Steklarne Hrastnik, Donita Medvode in jeseniške železarne. Ob tej priložnosti so v prostoru športne hale odprli tudi razstavo likovnih del članov sekcije DOLIK, Janka Korošca in Pavla Luž-nika.
IZPLAČEVANJE OSEBNIH DOHODKOV NA TEKOČE RAČUNE
JESENICE - V železarni so pripravili za vse člane kolektiva izplačevanje osebnih dohodkov deloma v gotovini in deloma na hranilne knjižice. Z izplačevanjem osebnih dohodkov na tekoče račune pa bi storili korak naprej, zato se bodo o taksnem načinu v teh dneh odločali železarji.
INOVACIJE JESENICE — Železarna posveča veliko pozornost inventivnemu delu. Letos so uvedli v proizvodnjo že dvajset uspešnih in koristnih tehničnih in tehnoloških inovacij. Avtorji teh so prihranili in ustvarili za več kot 11 milijonov dinarjev prihrankov, za kar so prejeli skupaj 228.263 din odškodnin.
Gorenja vas v Poljanski dolini
— Ribiška družina »Visoko«, ki ima svoj »sedež« v Gorenji vasi, ne šteje kaj več kot šestdeset članov, vendar so le-ti že vsa leta izredno prizadevni.
»Malo nas je,« so mi pripovedovali pred dnevi, »kljub temu pa mislimo, da opravimo veliko dela. Člani ribiške družine »Visoko« namreč žrtvujemo približno 1200 prostovoljnih delovnih ur letno. Vsako leto pripravimo najmanj eno ali celo dve očiščevalni akciji, da takrat očistimo izredno onesnažene bregove reke Sore in njenih pritokov. Želeli bi, da bi delovne organizacije in posamezniki iz leta v leto bolj poskrbeli za čistočo naših voda, za lep izgled naših rek in potokov. Zato bomo najbrž morali poiskati še boljši stik s posameznimi podjetji z našega področja. In upamo, da nam bo to tudi uspelo. Lepo okolje je kajpada tudi izrednega pomena za nadaljnji razvoj turizma v srednjem delu Poljanske doline, v Poljanah, bližnjih Javorjih, Vinharjih, Gorenji vasi in v drugih idiličnih vasicah in zaselkih na tem področju.
Seveda pa marljivim »Poljancem« za še bolj uspešno delo manjka denarja. Zato so se odločili, da letos prvič, v nedeljo, 26. junija, ob Tavčarjevem dvorcu na Visokem pripravijo   veliko   tombolo.   Dobitki so
mamljivi. Obiskovalci prireditve imajo možnost, da dobijo avtomobila zastavo 101, zastavo 750, 10 ton cementa (tega dobitka bo najbrž marsikdo še posebno vesel, saj ga letos močno primanjkuje), pralni stroj, hladilno skrinjo, 7-dnevni dopust za dve osebi v enem od naših turističnih središč,-kombinirani štedilnik, prenosni televizor, umetniško sliko in še marsikaj . . .
In kaj ribiči iz Poljanske doline nameravajo narediti z zbranim denarjem? Predvsem nameravajo poskrbeti za varstvo okolja in narave, za nakup novega ribjega zaroda, ki ga bodo »vložili« v Soro in njene pritoke. Kajti prav temu člani ribiške družine »Visoko« poklanjajo izredno veliko pozornost. In to prav zaradi malomarnosti nekaterih. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da zaradi številnih odplak v naše vode ribe domala že množično poginjajo.
»Trenutno so vsaj potoki še kolikor toliko čisti,« pravijo Gorenje-vaščani. »Zato bomo tu ugradili še tudi več pragov. Za opremo in delovne akcije pa bomo seveda morali imeti še tudi več opreme. Prav zato pa bomo uporabili tudi del dobička s tombole. Nekaj denarja pa smo vsekakor pripravljeni odstopiti tudi krajevnim skupnostim na našem območju: KS Gorenja vas, Poljane in Log. Kajti z njimi zares dobro sodelujemo. J. Govekar
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Predvpisne namere za študij ob delu
V prejšnjem sestavku smo prikazali namere absolventov srednjih šol za nadaljni študij. Tokrat pa poglejmo pregled namer tistih kandidatov za študij na visokošolskih delovnih organizacijah, ki so že zaposleni ali pa se bodo do jeseni zaposlili in svoj študij nadaljevali ob delu. Tudi te podatke nam je posredoval Center za razvoj univerze.
Z Gorenjske se za študij odloča 395 kandidatov. Delež študentov ob delu je glede na celotno število predvpisanih največji na Jesenicah, najmanjši pa v Radovljici. Vendar pa razlike niso velike. V celoti pa je delež predvpisanih za študijsko leto 1977/78 pomembno manjši od vpisa v študijskem letu 1976/77, ko se je z Gorenjske izredno vpisalo 491 študentov. Verjetno pa bo število vpisanih ob delu v tem študijskem letu poraslo, ker se vsi, ki nameravajo v študij, niso odzvali na razpis za predvpis v visokošolske delovne organizacije.
Kandidati se odločajo za študij na 21 različnih visokošolskih delovnih organizacijah. Največ se jih odloča za študij ekonomsko-poslovodskih in organizacijskih smeri študija. Pretežno se določajo za višješolski študij.
Največji delež študentov ob delu namerava na Višjo šolo za organizacijo dela in sicer kar 19 od-
stotkov. Velik je tudi vpis na ekonomski smeri študija in sicer na mariborski VEKŠ in Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Veliko je tudi kandidatov za študij prava na obeh stopnjah. Presenetljivo veliko pa je tudi kandidatov za študij na Višji šoli za socialne delavce, kamor namerava 11 odstotkov izrednih študentov. Za študij tehniških ved pa se odloča le slabih K) odstotkov kandidatov. Manj pa izbirajo gorenjski študenti ob delu naravoslovne, družboslovne in umetniške visokošolske delovne organizacije.
Največ študentov ob delu je s področja industrije, precej pa se jih odloča za študij ob delu tudi iz trgovine ter zdravstvene iti socialne dejavnosti.
Zanimivi so podatki, ki kažejo, v koliki meri bodo študentom ob delu nudile pomoč delovne organizacije, v katerih so zaposleni ali druge. Na Gorenjskem se je 36 odstotkov kandidatov za študij ob delu dogovorilo /. delovno organizacijo za študij in pomoč, 17 odstotkov jih namerava doštudirati po predhodnem dogovoru, vendar brez pomoči,ostali pa bodo nadaljevali s študijem brez dogovora in pomoči delovne organizacije. Torej kar 48 odstotkov kandidatov ne ve, če bodo dobili ustrezno delovno mesto po končanem študiju v lastni delovni organizaciji. Zal nimamo podatkov za primerjavo med študijskimi namerami kandidatov za izredni študij in intresi delovne organizacije za izobraževanje že zaposlenih v določenih študijskih smereh, glede na dogovor in pomoč pri študiju. Verjetno pa lahko rečemo, da bo precejšnje število kandidatov študiralo brez dogovora in pomoči delovne organizacije, zlasti na višji šoli za socialne delavce, pa tudi na visoki šoli za organizacijo dela. Oba poklica pa na Gorenjskem že sodita med suficit a me.
Vsem kandidatom, ki nameravajo nadaljevati študij na eni izmed visokošolskih delovnih organizacij priporočam, da si natančno preberejo razpis za vpis, ki je bil objavljen ',). junija letos V Delu. Vse potrebne informacije pa lahko dobijo na Skupnosti za zaposlovanje in njenih enotah.
Naj opozorim še na napako v prejšnjem članku: Šola za socialne delavce v Ljubljani bo sprejela za redni študij 170 kandidatov in ne 70 kot je bilo objavljeno.
Cvetka Cvek
Trgovsko podjetje
NAMA LJUBLJANA
Tomšičeva 2
objavlja prosta delovna mesta za
TOZD Veleblagovnica ŠKOFJA LOKA
1. prodajalce tehnične stroke
2. natakarja
3. kuharja
4. snažilko
Pogoji:
pod tč. 1. pod tč. 2. pod tč. 3.:
šola za prodajalce, poskusno delo en mesec gostinska šola, poskusno delo en mesec gostinska šola, poskusno delo tri mesece
pod tč. 4.: nedokončana osemletka, poskusno delo en mesec Delo je za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2, osem dni po objavi.
RMIKA
ljubljana-kamniška 25
Odbor za medsebojna razmerja DSSS
objavlja prosto delovno mesto
GOSPODARJA POČITNIŠKIH DOMOV V KRANJSKI GORI
Pogoji: srednja šolska izobrazba; sposobnost vzdrževanja objektov
Delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Za zasedbo je primeren tudi mlajši upokojenec, ki ima možnost polne zaposlitve. Za objavljeno delovno mesto velja dvomesečno poizkusno delo.
Objava velja 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: TERMIKA LJUBLJANA, kadrovsko organizacijske službe, Kamniška 25. Vse ostale podrobne informacije dobijo kandidati v kadrovski službi DSSS.
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije
exoterm
kemična tovarna Kranj Kranj, Struževo 66,
objavlja javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev:
1. kombi ZASTAVA 1300 TF letnik 1973, v voznem stanju, izklicna cena 8.000 din,
2. valjčni mešalec, izklicna cena 500 din
3. kompresor Matej, izklicna cena 1.000 din
4. kompresor 500 1, izklicna cena 1.000 din
5. elektromotor z drsnimi obroči, izklicna cena 200 din
6. selenski usmernik tel. centrale, izklicna cena 500 din
7. kadunja 300 1, izklicna cena 100 din
8. kadunja 200 1, izklicna cena 100 din - 2 kom
Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10 % polog od izklicne cene. Javna dražba bo v sredo, 22. 6. 1977, ob 11'. uri v prostorih tovarne. Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete na dan javne dražbe od 9. do 11. ure.
Delovna organizacija Tovarna obutve
Peko Tržič, n. sol. o.,
samoupravna skupnost skupnih služb objavlja prosto delovno mesto:
šefa kadrovskega oddelka
Pogoji za sprejem:"
— inženir organizacije dela — kadrovska smer, s tremi leti delovnih izkušenj
— imeti mora smisel za organizacijo in vodenje dela, smisel za delo z ljudmi ter moralno politično neoporečnost.
Poskusno delo tri mesece.
Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije do vključno 25. junija 1977.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek, halj iz bombaža in frotirja.
Živahno glasbeno življenje
Še naprej se na Gorenjskem Vrstijo glasbeni nastopi zborov, godb in solistov. Marsikaj kaže na to, da na splošno lahko govorimo o rastoči izrazni moči, bogatejšem repertoarju, načrtnejšemu delu in podobnem. Za primer poglejmo dva nastopa: revijo glasbenih šol in koncert Akademskega zbora iz Kranja.
Glasbene šole gorenjskih mest že več let prirejajo revije, na katerih prikažejo del svoje vzgojnoizobra-Ževalne dejavnosti. Letošnja revija je bila spet v Škofji Loki in je bila vključena v okvir jubilejne Male Groharjeve kolonije. V sporedu so bila zastopana skoraj vsa glasbila Šolskega predmetnika. Od pomembnih skladateljev so bili v programu Mozart, Chopin, Dvorak, Bach, Schubert, Handel, Čajkovski in Weber. Manj je bilo domačih Ustvarjalcev; le Matz, Tome in Šedl-bauer.
Nastopajoči, od mladega tržiškega klarinetista do odraslih kranjskih pevcev, so pokazali bolj ali manj različno spretnost in muzikalnost, predvsem pa kar solidno zanesljivost. Pohvalno je tudi, da šole vse bolj gojijo komorno muziciranje, ki je sicer zahtevnejše od solističnega, a za doseganje ciljev glasbene vzgoje zelo dragoceno. Šola iz Škofje Loke
je prispevala klavirski duo, kranjska duo violončelov in vokalni kvartet, jeseniška klavirski trio, radovljiška trio klarinetov in klavirski duo. To pa seveda ni vse, kar šole premorejo. Veeno pa so se poslušalci lahko prepričali, kaj mladi glasbeniki v šolah dosegajo. Nekateri med nastopajočimi so se pokazali kot rutinirani mladi koncertanti, vsi skupaj pa so predstavljali tisoče sovrstnikov, od katerih upravičeno pričakujemo bogatejšo in kvalitetnejšo glasbeno prihodnost, poklicno, še bolj pa ljubiteljsko. Priznanje pa velja tudi pedagogom; tako starejšim in bolj izkušenim kot tudi mladim, ki v delo vnašajo novih idej.
Drugi razveseljujoči dogodek, dokaz lepe poustvarjalne rasti, je bil koncert Akademskega komornega zbora iz Kranja v soboto, 4. junija, v Podnartu. Neprekinjeno načrtno delo na vajah, samostojni koncerti, snemanja, tekmovanja, izbira skladb, in še mnoge druge na pogled drobne komponente v življenju zbora, se ansamblu mladih kranjskih pevcev lepo obrestujejo. Razvija se pevski zbor, ki ga je treba pravzaprav že drugače obravnavati od večine amaterskih zborov. Ima pač srečo z dirigentom Matevžem Fabi-janom, ki s pridom uporablja iz-
NASTOP ORRFOVIH SKUPIN
Žirovnica - V soboto je bilo v osnovni šoli Žirovnica prvo slovensko srečanje skupin Orrfovega instrumentarija. Poleg mladih glasbenikov se je srečanja udeležilo tudi 52 glasbenih pedagogov iz skoraj vseh koncev Slovenije. Pogovarjali so se o pouku glasbene vzgoje na šolah, posebno pa so osvetlili nekatere probleme in pomanjkljivosti.
Srečanje se je sklenilo z nastopom Orrfovih skupin iz Kamnice pri Mariboru, iz Turnišča, iz Raven na Koroškem, z Bleda in dveh domačih skupin. *"J
KULTURNA IZKAZNICA OBČANA
Jesenice — Posebna skupina, ki jo je vodil psiholog Franc Belčič iz jeseniške železarne in ki jo je imenovala jeseniška Delavska univerza, je pripravila kvalitetno analizo o kulturnih navadah, potrebah in željah občana Jesenic. Analiza, ki je marca izšla v posebni brošuri, bo pomemben pripomoček pri programih kulturnih dejavnosti. Osnovni zaključki so že vključeni v temelje plana kulturnih dejavnosti občine za srednjeročno obdobje. D. S.
KRITIČNO O ZKO
Jesenice — Na zadnji seji izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice so kritično ocenili delo Zveze kulturnih organizacij občine, zlasti njeno vsebinsko delo in kvaliteto. Zahtevali so, da Zveza kulturnih organizacij do konca leta pripravi skupni delovni razgovor in ponovno opredeli svoje naloge. D. S.
OBNOVA LIZNEKOVE DOMAČIJE
Kranjska gora — Jeseniška kulturna skupnost si je dolgo časa prizadevala, da bi obnovili staro Liznekovo domačijo v Kranjski gori. Zdaj so z obnovo že začeli. Najprej nameravajo adaptirati podstrešje in kritino, nato pa temelje. Dela potekajo izredno počasi predvsem zato, ker je vezava lesenih delov zahtevna, takšen način vezave pa se na Gorenjskem tudi ni nikjer ohranil. Liznekovo domačijo bodo obnovili temeljito, v njej pa uredili prostore za muzej in stalni razstavni prostor. D. S.
PARK OB TITOVEM DOMU
Jesenice — Lani in letos so obnavljali Titov dom na Jesenicah in je zdaj lepši. Obnovili so notranjost in pročelje, predvidevajo pa, ia bodo uredili tudi okolico Titovega doma na Cufarjevem trgu. Pied domom bo urejeno parkirišče, v spodnjem delu pa park. D. S.
KVALITETNI PIHALNI ORKESTER
Jesenice — Pihalni orkester jeseniške železarne se po številnih uspehih doma pripravlja na republiško srečanje pihalnih orkestrov, ki bo 25. in 26. junija v Rogaški Slatini. Že drugo leto kvaliteta in izvedba programa pihalnega orkestra neprestano raste, čeprav si izbirajo zelo zahtevne skladbe. Orkestru je pomagala tudi železarna, ki je prispevala 400.000 dinarjev iz sklada skupne porabe za nabavo novih instrumentov. D. S.
SKUPEN PROGRAM ŠOLSKIH DRUŠTEV
Jesenice — Med prvimi so ustanovili šolsko kulturno društvo na osnovni šoli v Žirovnici, na ustanovitev pa se pripravljajo tudi na osnovni šoli v Mojstrani in na ostalih jeseniških šolah. Za kulturno dejavnost na šolah že vse doslej skrbe prizadevni mentorji, ki sodelujejo tudi pri ustanavljanju šolskih kulturnih društev. V občini so se domenili, da do konca leta pripravijo konkretne programe dejavnosti, nato pa bodo programe uskladili in pripravili skupen program. Programi šolskih kulturnih društev naj bi tako dopolnjevali programe ostalih kulturnih društev in ustanov v občini. D. S.
LED IN OGENJ
Jesenice — Kratki film Led in ogenj, ki ga je ob finančni pomoči jeseniške železarne, temeljne telesno kulturne skupnosti Jesenice in kulturne skupnosti Jesenice pripravilo podjetje Viba film, so gledalci videli po televiziji, premiera tega filma pa je bila v kulturnem domu na Javorniku. Dvorana je bila polna, Jeseničanom pa so ob tej priložnosti predstavili tudi film Sreča na vrvici. D. S.
ZA II. TELEVIZIJSKI PROGRAM Jesenice - V .občini že dalj časa poteka akcija zbiranja denarja za II. televizijski program RTV Ljubljana. Računajo, da bodo še junija letos podpisali pogodbo, ob koncu leta pa bi Jeseničani že spremljali tudi II. televizijski program. Denar bodo prispevale interesne skupnosti, delovne organizacije in krajevne skupnosti. D. S.
NOV SLOVENSKI FILM
Pred kratkim je filmska ekipa pod vodstvom režiserja in scenarista Jožeta Bevca pričela snemati nov slovenski celovečerni film To so gadi, zadnjega iz Vibinega programa filmske proizvodnje za leto 1976/77. Med številno ekipo je vrsta znanih gledaliških imen kot so Bert Sotlar, Dare Valič, Ratko Polič in drugi. Film govori o družini Štebetovih, kjer za pet mladih in razposajenih fantov skrbi gospodinja Rozi.
kušnje dolgoletnega vodenja različnih vokalnih sestavov. Čeprav se sestav »akademikov« precej rnenja, je zbor že dobil svoj poseben izraz, ki ga označuje predvsem sveža in mladostna glasovna obarvanost in tudi dinamična, neustavljivo živahna izbedba glasbenih stvaritev, med katerimi je vsako leto tudi kakšna slovenska novost. Na koncertu v Podnartu je bila to Gobčeva skladba zmernih sodobnih glasbenih sredstev Zborovanje, posvečena prav temu zboru. Tudi iz opusa Gallusa, Mokranjca, Adamiča, Vremšaka in Gregorca je dirigent izbral pesmi, ki so omogočile dokazati lepe izvajalske možnosti. V dvorani, polni hvaležnih poslušalcev, bi bilo morda zaradi akustičnih razmer treba nekoliko zmanjšati zvočno napetost, hkrati pa omiliti agogično gibkost živahnih skladb. GE
Tone Tomazin v
Tržiški galeriji
Tržič — Priznani slovenski slikar Tone Tomazin, eden od ustanoviteljev jeseniškega Dolika, bo od 17. junija do 11. julija razstavljal svoja dela v paviljonu NOB v Tržiču. Razstavljena bodo olja, nastala v zadnjih dveh letih, ki prikazujejo gorenjsko pokrajino, njene gore in planinske vode.
Tone Tomazin je krajinar, ki z ljubeznijo upodablja naše planine in bistre vode, saj je Že leta njihov ljubitelj. Gore je spoznal v mogočnosti in lepoti, prav tako pa tudi v resnosti in strahoti.
Večinoma slika na terenu in le redko ga srečamo v ateljeju. Soljudem skuša odkrivati lepoto ne-skažene pokrajine, njeno domačnost in privlačnost naravne prvobitnosti. Motive najde povsod in jih skuša potem asimilirati ter ob njih ujeti razpoloženje v naravi in v človeku. Razpoloženje upodablja čim hitreje, saj se razpoloženjskost naglo menjava in izgineva. Tomazinove krajine nastajajo sredi naše dežele v različnih tehnikah: olju, akvarelu, gvašu, pasteli, svinčniku, tušu in flumastru.
V vseh letnih časih * nastajajo Tomazinove slike. Belina snega se na primer na Tomazinovih slikah ne blešči in gore se ne kopljejo v soncu. Najraje dela ob zastrti svetlobi, ko oblaki prekrivajo nebo in se barvni odtenki spremenijo. Takrat avtor odkriva gorenjski pokrajini svoj obraz, saj ni samo lepa in mogočna, ampak tudi resna, mračna, trda in težka. Jeseničan Tone Tomazin se je z delavnostjo in zaradi izrednega čuta opazovanja uvrstil med odlične slovenske realistične krajinarje in s tem tudi med poete naše zemlje.
Razstava Toneta Tomazina bo odprta v petek, 17. junija, ob 18. uri v paviljonu NOB. Ob otvoritvi bo koncert tržiškega okteta pod vodstvom Francija Šarabona. Razstava je na ogled vsak dan med 16. in 18. uro. S.R.
Pomembna novost
Radovljica — Radovljiški Čebelarski muzej je bil ustanovljen 1962. leta, 1973. leta ob 200-letnici rojstva znanega slovenskega čebelarja Antona Janše pa so ga obnovili. Muzej, ki je sestavni del muzejev radovljiške občine, ima vsako leto veliko obiskovalcev. Lani si ga je ogledalo okrog 8000 obiskovalcev.
V četrtek, 9. junija, pa je muzej dobil še eno pomembno novost. Biološko sobo v njem so dopolnili z živimi čebelami. Vanjo so namreč postavili stekleni panj z živimi čebelami, ki ga je muzeju podaril Ciril Jalen iz Zabreznice. Za to so se odločili, da bi obiskovalcem lahko prikazali biologijo in življenje čebel.
Muzej ima tako zdaj svojevrstno zaokroženo celoto. Obiskovalec se lahko prepriča, kaj je čebelarstvo pomenilo nekdaj in kaj danes. V biološki sobi imajo okrog 300 diapozitivov, v prihodnje pa bodo pripravljali tudi predavanja. Tako bodo prikazali biologijo čebel, bolezni, sovražnike, rastline, čebelarska opravila in poslikane panjske končnice.
Obiskovalci si zdaj v prvi sobi lahko ogledajo zgodovino čebelarstva, v drugi je biološki oddelek, v tretji razvoj panja, v četrti so panjske končnice (imajo jih okrog 600), v naslednji so Medeksovi proizvodi in v zadnji so predstavljeni slovenski čebelarji ter tuji, ki so imeli kakršenkoli vpliv nanje.
A. 2.
Škofja Loka — Zgradba škofjeloške občine je te dni dobila novo »preobleko«. Njeno zunanjost so namreč temeljito olepšali strokovnjaki ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo, zidarji in slikopleskarji. Pročelje stavbe ob vhodu na Poljansko cesto, ki vodi dalje tudi v Poljansko dolino, krasi odslej lep grb. To pa obenem pomeni, da se renovatorska dela starega dela mesta Škofje Loke še niso končala tudi po praznovanju 1000-letnice pred štirimi leti. Mesto pod Lubnikom se namreč iz leta v leto obnavlja. Seveda pa pod strokovnim nadzorom številnih strokovnjakov, (-jg) — Foto: F. Perdan
ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA
RADOVLJICA
Gorenjska cesta 13
razpisuje za šolsko leto 1977/78 vpis v 1. razred
1. Ekonomske srednje šole Radovljica
2. Gimnazije pedagoške smeri Radovljica
3. Gostinske šole Bled
— za poklice: natakar in kuhar
4. Poklicne kovinarske šole Radovljica
— za poklice: strojni mehanik, ključavničar, strugar, rezkalec in orodjar
2 oddelka
1 oddelek
4 oddelke
2 oddelka
Za vpis je potrebno oddati v tajništvu Šolskega centra Radovljica:
— z 2 din kolkovano prijavo (obr. DZS 1,20);
— originalno spričevalo o končani osnovni šoli;
— izkaz o uspehu in vedenju v osnovni šoli.
Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali doseženi učni uspeh, mnenje osnovne šole in mnenje službe poklicnega usmerjanja skupnosti za
zaposlovanje.
Rok za vložitev prijave in prilog je 23. junij 1977 do 12. ure.
Seznam sprejetih učencev bo objavljen na oglasni deski v Šolskem centru, dne 24. junija 1977.
Za učence iz oddaljenih krajev je zagotovljeno bivanje in oskrba v Domu učencev na Bledu. Vsak učenec mora za sprejem v dom učencev vložiti prijavnico (obr. DZS 1,74) kolkovano s kolekom za 2,— din.
ENOTA ZA ODRASLE
V šolskem letu 1977/78 bomo vpisovali v 1. razred
— Gostinske šole Bled;
— Poklicne kovinarske šole Radovljica.
Za vpis v 1. razred je pogoj dokončana osnovna šola. Predprijave sprejemamo do 20. avgusta 1977 v tajništvu Šolskega centra Radovljica, za Gostinsko šolo pa tudi v tajništvu Gostinske šole Bled.
e
Veletrgovina šFEceriDa Bled, n.sol.o.
Bled, Kajuhova 3
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Delovne skupnosti za skupne zadeve razpisuje prosto delovno mesto
vodje knjigovodstva
Pogoji: dokončana ekonomska šola, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri TOZD
MALOPRODAJA, N.SOL.O. B!ed,
Kajuhova 3
razpisuje prosta delovna mesta:
natakarice
Pogoj: gostinska šola
prodajalke
Progoj: kvalificiran prodajalec
več učencev za uk v trgovini
Pogoj: dokončana osnovna šola
Prednost imajo kandidati s področja Radovljice, Begunj, Upnice in Podnarta.
Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo do 15. junija na naslov Veletrgovina ŠPECERIJA Bled, Kajuhova 3.
Člani uredniškega odbora z mentorico Tilko Medved pri »tiskanju« glasila. - Foto: F. Perdan
Brstje pognalo cvet
Glasilo osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju dobilo prvo nagrado na natečaju »Iščemo najboljše šolsko pionirsko glasilo«, ki ga je razpisala beograjska Politika  — Nagrada:
izlet v Grčijo
»Tito. Naš vzor, naš vodnik. Simbol miru, golob miru, borec za mir. Tito nam pomeni Jugoslavijo, ne samo Jugoslavijo, tudi Evropo, Azijo, Afriko — ves svet. Neuvrščenost. Mir. Prijateljstvo. Prihodnost.«
To je odlomek iz prispevka Lojzeta Tomaževiča iz 7. b razreda objavljenega v zadnji, posebni izdaji glasila osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju, ki so jo posvetili jubileju predsednika Tita. Vendar ne bo tekla beseda le o tej številki, temveč o delu in težavah pri izdajanju glasila Brstje in njihovem velikem uspehu. Brstje je namreč letos dobilo prvo nagrado na natečaju, ki ga vsako leto razpiše Politika iz Beograda in nosi naslov »Iščemo najboljši šolski pionirski list.« Lani je prvo nagrado dobilo glasilo osnovne šole Cerklje Odmevi izpod Krvavca, glasilo osnovne šole Lucijan Seljak pa posebno nagrado za negovanje in ohranjanje tradicij NOB
»Glasilo izhaja že enajsto leto,« je povedala mentorica Tilka Medved, ki skupaj z likovnim mentorjem Vinkom Tuškom, ureja Brstje že več kot sedem let. »V začetku amo izdali eno do dve številki letno, letos pa smo izdali kar sedem številk in še je ostalo za eno številko gradiva, ki pa ga bomo porabili jeseni. Sedaj je konec šolskega leta in je prepozno.«
»Kakšna je vsebina številk?«
»Ob začetku šolskega leta skupaj z uredniškim odborom, ki ga sestavljajo učenci, napravimo program. Dogovorimo se koliko (Hevilk bomo izdali in vsaka ima določeno vsebino. Tako smo letos izdali 4 redne številke, v katerih smo opisovali naše kraje, dogodke na šoli, razne zanimivosti in dogodke iz naše krajevne skupnosti ter tri izredne: eno smo posvetili dogodkom leta 1942 v Rovtu pri Planici in padlim partizanom ter proslavi v spomin na ta dogodek, eno Titu in eno šoli v naravi.«
»Imate težave z gradivom?«
»Sploh ne. Gradiva je vedno veliko; tako pisanega kot slikovnega. Učenci zelo radi sodelujejo pri glasilu in kot sem že omenila, je letos ostalo gradiva še za eno številko. Zelo radi raziskujejo posebnosti svojih krajev ali opisujejo vesele dogodke, ki so se jim pripetili.«
Za Brstje veliko piše tudi Robert Porenta, doma iz Brega. Piše predvsem spise o tistem, kar doživlja doma in v šoli. Pa tudi pri »tiskanju« rad poprime.
Prva nagrada za najboljše pionirsko šolsko glasilo, ki ga je podelila Politika, je sedemdnevno potovanje po Grčiji. »Kar tremo imamo«, je dejala mentorica Tilka Medved, »tako iznenada je vse skupaj prišlo. Dvajsetega moramo biti že v Beogradu in do takrat je potrebno urediti še vse formalnosti s potnimi listi, vizumi in drugimi dokumenti.«
V pogovoru so sodelovali tudi učenci — člani uredniškega odbora. Vesna Gorjup iz 5. razreda je doma iz Besnice in je povedala, da pomaga zbirati prispevke, napisala pa je tudi spis o obrambnem dnevu. Sodeluje zato, ker jo veseli oblikovanje šolskega časopisa.
Robert Kržišnik je iz Stražišča in je tudi učenec 5. razreda: »Več sem pisal za Brstje v tretjem in četrtem razredu, letos pa bolj sodelujem pri »tehničnem« delu. Pomagam oblikovati in razmnoževati časopis, najraje pa kaj preslikujem.«
»Sem član foto krožka in delam za glasilo slike,« je povedal Branko Stojko, učenec 7. razreda, doma z Orehka. »Tovarišica mentorica naroči, kaj naj posnamem, predvsem so to razni dogodki na šoli in potem naredim pri krožku slike. Ker je glasilo ciklostirano, morajo biti slike zelo svetle, da se potem, ko je tiskano, kaj vidi.«
Z učenci, člani uredniškega odbora, ki smo jih že omenili, bosta odpotovali tudi večletni dopisnici in sodelavki glasila Kuri Renata in Stare Mirjana. O slednji smo v Glasu že pisali, ko je odpotovala v Kumrovec na zvezno tekmovanje v znanju o Titu. Naj ob tej priložnosti povemo, da je zasedla med 40 tekmovalci iz vseh republik in pokrajin 9. mesto. Seveda bosta odpotovala v Grčijo tudi mentorja, ki imata pravzaprav največ zaslug za uspeh Brstja, Tilka Medved in Vinko Tušek.
L. Bogataj
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
v združenem delu delovne ekupnosti skupnih
služb
Gozdnega gospodarstva Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. FINANČNEGA MANIPULANTA -ADMINISTRATORJA
2. STROJNEGA KNJIGOVODJE
3. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji:
pod 1.: 2-letna administrativna šola in 1 leto prakse ali nepopolna srednja izobrazba in 2 leti prakse;
pod 2.: srednja ekonomska ali 4-letna administrativna šola, dve leti prakse ali tečaj za knjiženje ali nepopolna srednja izobrazba, 5 let prakse in tečaj za knjiženje;
pod 3.: srednja ekonomska šola in 3 leta prakse ali nepopolna srednja izobrazba in 5 let prakse.
Delo se združuje za določen čas, zaradi nadomeščanja. Kandidati naj vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 b.
Park v Mojstrani
Mojstrana - Pri krajevni skupnosti Mojstrana deluje posebna komisija, ki skrbi za komunalno urejenost kraja in si v okviru svojih možnosti prizadeva, da bi bila Mojstrana kar najlepše urejena. Čeprav imajo nemalo težav z neurejeno avtobusno postajo, čeprav bi radi, da bi se uredilo križišče magistralne ceste s cesto v Mojstrano, ustrezno popravila vodna struga v Mojstrani in obnovila skrajno neprimerna cesta skozi vas, so pri
prizadevanjih za lepše okolje dosegli izredno lepe uspehe.
Mojstrana upravičeno slovi kot dobro urejen turistični kraj, kar potrjujejo številni turisti, ki se v Mojstrano vedno radi vračajo poleti in pozimi. Prebivalci Mojstrane poskrbe za okras okoli svojih hiš, za cvetje, zelenje in snažnost, krajevna skupnost pa ima že nekaj časa nalogo, da vzdržuje mojstranški park imenovan Triglavski park.
Park je Mojstrani lahko v ponos, saj je redno vzdrževan in primerno
Park, ustrezno vzdrževan in izredno prijeten, je Mojstrani resnično lahko
v ponos ... — Foto: F. Perdan
Odbor za medsebojna razmerja
KEMIČNE TOVARNE
PODNARTp.O. Podnart
vabi k sodelovanju
POLKVALIFICIRANE
IN KVALIFICIRANE DELAVCE
za delo v proizvodni službi Pogoj: 3-mesečno poskusno delo
Pismene prijave je treba poslati na splošno službo podjetja, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure ali dobijo informacijo na tel. št. 70-136.
Park prizadevno oskrbuje Jože PaV lovčič. . .
oskrbovan. Privlači po zanimivosti naraven je, saj ga ne krasi le zelenj« in cvetje, temveč tudi domiseln* oprema. Oprema je iz lesa, lepi izdelana in primerno oblikovana, pO' življa ga voda z ribami, za počitek p« so namenjene klopi. V njem je tudi kozolec pa še obilo drugih za park primernih lesenih izdelkov, tako, d> se sprehajalec v njem resnično dobro počuti. Hvalijo in občudujejo g* predvsem turisti, ki prihajajo v Mojstrano, saj predstavlja dopolnil" že tako urejenemu kraju. Mojstran-čani računajo v prihodnjem obdobju na več turistov, še posebno, če jim bo uspelo, da zgrade nekaj novih hotelskih zmogljivosti. Poleg hotela Triglav in zdravilišča ter zasebnih sob bi vsekakor potrebovali več gostinskih in hotelskih zmogljivosti saj je zanimanje za počitek na svežem zraku in v prijetnem okolju Mojstrane in Dovjega še posebno med turisti iz naših drugih republik precejšnje.
Park v Mojstrani tako dokazuje, da so Mojstrančani živo zainteresirani za lepo in čisto okolje. Park vzdržuje krajevna skupnost, vsak dan pa je v njem Jože Pavlovčič, ka; terega zasluga je, da v parku nikoli ni ničesar poškodovanega ali zanemarjenega in ki si prizadeva, da je park eden najlepših daleč naokoli in Mojstrani v resnični ponos.
D. Sedej
i
NA POČITNICE V NOVIGRAD
V Pineti pri Novigradu, pod mogočnimi borovci, ima svoje počitniške hišice kranjski TEKSTILINDUS. Dosti sence je, tako da si morje tu lahko privoščijo tudi starejši ljudje, ki jim ni toliko do sonca, in tudi mlade družine z dojenčki in majhnimi otroki. Vsaka.hišica ima svoje sanitarije, v vseh je tekoča voda, v nekaterih tudi topla. Hranili se boste v njihovi restavraciji. Imajo tudi svoj bife, blizu pa je tudi trgovina in slaščičarna.
Dnevni penzion stane tu 126 ali 129 din, za otroke do 10 let pa 82 in 85 din. Poceni, ni kaj! Povedali so, da imajo prosto še v času od 14. do 28. junija ter od 24. avgusta do 20. septembra. Obrnite se na njihovo TOZD Prehrana in oddih, telefon 22-481.
KAM NA IZLET, POČITNICE
V LIPICO
V petek, soboto in nedeljo (17., 18. in 19. 6.) si v Lipici lahko ogledate mednarodni jahalni turnir v preskakovanju ovir za »Veliko nagrado Lipice« in v tekmovanju v dresurnem jahanju. Nastopili bodo tekmovalci iz ZR Nemčije, Avstrije, Romunije, Švice, Italije, Madžarske, Grčije, Turčije in Jugoslavije. Za tekmovanje v dresuri je prijavljenih 20, za preskakovanje zaprek pa 70 tekmovalcev. Vsako popoldne bo nastop lipican-skih žrebcev v klasičnem jahanju, najbolj zanimivo pa bo, kot pravijo organizatorji, v soboto popoldne, ko bo v preskakovanju ovir na sporedu »moč skoka« in pa seveda v nedeljo, ko bo ekipno tekmovanje za veliko nagrado Lipice. Letošnje tekmovanje bo še tolikanj bolj zanimivo, ker bo na novem hipodromu. Pričakujejo okrog 10.000 gledalcev.
V SLOVENJ GRADEC
V petek so tu odprli L slovensko razstavo domače in umetne obrti, na kateri so prikazani izdelki od najpreprostejše lončarije, do najbolj zahtevne čipke ali najbolj moderne tapiserije in zajema vse značilnosti domače obrti na slovenskem. Tu so loški kruhki, ribiška suha roba, izdelki iz vrbe, ličja in slame — tudi prekmurski »doužnjeki«, pa »trniči« iz Kamnika, izdelki umetnega kovaštva itd.
Razstava, ki bo odprta do 26. junija, je vsekakor vredna ogleda.
VKORTE
Tako blizu je ta prelepa dolina, bolje rečeno gorska soteska, a je Gorenjci skoraj ne poznamo. Le deset kilometrov se zapeljemo ven iz Železne Kaple in tu se že začne tesen, ki jo občuduje ves svet: Korte ali po nemško Trdgernerklamm. Pri zadnjem parkirišču pustimo avto in se tiste slabe 3 kilometre sprehodimo po soteski, polni gorskega cvetja; prav zdaj bo začel cveteti rododendron, avrikelj pa sem in tja že najdeš. Le malokateri obiskovalec te doline pa ve, da je med zadnjo vojno po zgornjih robovih te tesni potekala partizanska kurirska pot na Koroško. Kjer se svet le malo razširi, so postavljena prijetna počivališča, kjer lahko pomalicate, če imate kaj s seboj, dobro se pa lahko najeste tudi pri sestrah Smrtnik na koncu doline, kjer imajo svojo gostilno FRANCL. Priporočamo »malico na deski« (Bretljause) za 40 šilingov. No, da so tu doma Slovenci, pove že slovenski napis »gostilna« na hiši. Sestre Smrtnik so, lahko rečemo, ene najbolj zavednih Slovenk na Koroškem in to je ena redkih gostiln, kjer se doma govori le slovensko.
Morda še majhna zanimivost o sestrah Smrtnik. Vseh šest sestra je zelo lepo pelo in takoj po vojni, v eni prvih slovenskih oddaj, so na celovškem radiu pele slovenske narodne pesmi. Oddaja je bila »v živo«, kot temu danes rečemo. Ko so zapele venček narodnih, so na svojo pest na hitro udarile še našo borbeno pesem »Na juriš«. Menda je bil to prvi in zadnji »Na juriš« v celovškem radiu...
Le oglasite se pri njih. Vsakega Slovenca so zares vesele!
... ALI V BORIK PRI ZADRU
Za tiste, ki bi radi svoje počitnice preživeli malo bolj na jugu, kjer je tudi vreme že bolj stanovitno in se jim ne da voziti z avtom ali avtobusom po vročini, je Turistična agencija AERODROM Ljubljana - Pula pripravila počitnice v Boriku pri Zadru. Vsak teden bo turiste sem pripeljal z avionom.
Borik je polotoček, kjer so že od nekdaj imeli Zadrčani svojo plažo, ki je primerna tako za otroke in neplavalce, kot za tiste, ki imajo radi takoj globoko vodo. Nastanjeni boste v hotelu DONAT z dvo- in troposteljnimi sobami, le 80 metrov od glavne plaže. Morda bo Borik bolj primeren za tiste, ki se jim ne da cel dan poležavati po plaži, temveč v svojem dopustu radi še kaj novega spoznajo. Zadar je kot nalašč zanje. Posebej slovijo stare zadarske cerkve, ki so polne starin. Tu je tudi stalna razstava cerkvene umetnosti, ki velja za eno najbogatejših in najbolj zanimivih v Evropi. Iz Zadra so vsak dan organizirani tudi izleti z ladjo na Kornate. Vsak večer je tu vrsta zabav — sem pridejo gostovat zveneča imena naše zabavne glasbe — in če si boste po večerji zaželeli še ribe, boste tu dobili najslajšega zobatca...
Vse informacije dobite v agenciji na Brniku, telefon 22-347.
, Vse gorenjske kolektive, ki imajo svoje počitniške domove, obveščamo, da v tejle naši rubriki lahko sporočajo Gorenjcem kdaj imajo še proste kapacitete.
Alpetour
H0TEL ECREinfl
prireja
ples v restavraciji vsako soboto, od 20. do 24. ure Igra ansambel DAR iz Šenčurja.
Izlet v Brda
Kranj — V soboto, 4. junija, je krajevna organizacija zveze združenj borcev NOB in invalidov Pla-nina-Čirče organizirala izlet v goriška Brda. Hkrati pa je bilo tudi tovariško srečanje z organizacijo ZZB NOV v Dobrovem v Brdih.
Na pot smo krenili v soboto zjutraj in se prek Škofje Loke in Poljanske doline odpeljali do Cerknega, kjer smo imeli krajši postanek. Na cerkniškem pokopališču smo si ogledali spomenik 739 padlim partizanom, 95 Garibaldincem in 176
Julij ana v cvetju
Izmed 34 hortikulturnih spomenikov je v Sloveniji gotovo najbolj znamenit botanični vrt Julijana v Trenti. Leta 1924 ga je ustanovil trentarski lovski zakupnik Albert Bois de Chesne, danes pa ga oskrbuje Prirodoslovni muzej Slovenije.
V vrtu je zbrano najbolj značilno alpsko rastlinstvo. Najlepši je maja in junija, ko je ves v cvetju. Takrat vsako leto obiščejo Julijano tud! člani kranjske gorske straže. Letos je zaradi slabega vremena rast nekoliko v zaostanku. Trenutno najlepše cveti čeveljc. Narcis seveda ni več, zato pa se bohotijo sleči — rjasti in rumeni, v kratkem pa se bodo razcvetele tudi razne vrste sviščev, ko-šutnik, alpska možina, kranjska lilija, panonski svišč, bodika, planika in druge zavarovane rastline.
Prav tako v vrtu Julijana rastejo nekateri endemiti, to so rastline, ki rastejo samo v določenih pogojih in v določenem predelu. To so npr.: Zoisova zvončnica, ozkohstha pre-objeda, kranjski jeglič, rožnordeči dežen, bohinjska perunika in druge.
D. Maretič
neznanim padlim junakom. Pot smo nadaljevali proti Mostu na Soči, kjer smo se ustavili pri spomeniku, posvečenemu bratom Bort iz Beneške Slovenije, ki so padli na tem kraju.
V Mostu na Soči so nas pozdravili predstavniki ZB Dobrovo. Skupaj smo se odpeljali v Brda. Tam nas je pozdravil predsednik tamkajšne organizacije, ki nas je seznanil s trpljenjem teh krajev med NOB. Naša organizacija je borcem v Dobrovem v spomin na to srečanje poklonila knjige Pomniki NOB na Gorenjskem. Potem smo si ogedali zadružno vinsko klet v Dobrovem, kjer smo videli ogromne sode, polne zlate briške rebule. Vendar goriška Brda niso znana le po vinu, temveč tudi po sadju, zlasti pa po češnjah.
V Dobrovem je vsako prvo nedeljo v juniju tradicionalni praznik češenj, ki je ena najbolj zanimivih prireditev v teh krajih. Pa tudi drugače je v Brdih dosti zanimivosti. V Smartnem so zanimivi trdnjavski stolpi, v Kojskem grad iz fevdalne dobe in spomenik skladatelju Srečku Kumarju. Na Majniku nad Šmartnim stoji 23 m visok razgledni stolp, zgrajen v štirih nadstropjih in je spomenik padlim borcem NOB. Od tu je lep razgled na Julijske in Karnijske Alpe, beneško in furlansko ravnino, na Oglej, Gradež in na Kras. Vidi se tudi Medana, rojstni kraj Alojza Gradnika.
Ob koncu naj še dodam, da smo bili prijetno presenečeni zaradi izredno toplega sprejema v Dobrovem. Zelo veseli smo bili tudi, da smo lahko šli na tako lep izlet in se predsedniku in drugim članom predsedstva naše organizacije tudi javno zahvaljujemo.
I. Petrič
Črtomir Zoreč:
(3. zapis)
Preden pričnem s pripovedjo o zgodovini Porabja, se moram prej sam popraviti. Navajen na staro krajepisno oznako, sem pozabil na »spor« izpred nekaj let, češ za prebivalce pokrajine, ki ji pravimo Prekmurje, so naši Štajerci v Slovenskih goricah tudi Prekmurci, ker žive, gledano z levega brega reke, tudi »prek Mure«! No, potem smo se tiho, tako bolj neuradno, domenili, da nekdanje Prekmurje poslej imenujemo kar Pomurje. Geografsko je to resda bolj točno. Sicer pa ljudje tam »prek Mure« raje rečejo, da so z Goričke-ga, Ravenskega ali Dolinskega. Podobno kot si stari Kranjci še sedaj radi rečejo, da so Gorenjci, Dolenjci, Belokranjci ali Notranjci. Torej poslej le — Pomurje in ne več Prekmurje!
POGLED V ZGODOVINO
Kot je že usojeno vsem zamejskim Slovencem, tako je tudi s Porabci: pretežen del svoje zgodovine so morali živeti osamljeno, pod tujim jarmom ali pa vsaj pod tujo gosposko. Sen o Zedinjeni Sloveniji je ostal zanje slejkoprej le sen. Le prebliski dobrega upanja so kdaj-
Eakdaj kazali na izpolnitev za-tev iz časa našega preporoda. P/>tem pa smo se morali umakniti, nlpremagani, le užaljeni. V mislih
Pri Slovencih ob Rabi
imam partizansko stražo pri Voj-vodskem stolu na Gosposvetskem polju, naše oborožene enote na tržaškem trgu Unita in na čete NOV v hribih Beneške Slovenije. A bili so to le kratkotrajni sončni žarki, ki so posijali rojakom na robu slovenskega ozemlja . . .
Dosti premalo pa vemo, da so tudi Slovenci s Porabja vstopali kot prostovoljci v NOV, da je tudi med njimi delovala OF (poznejša Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem). Da so tudi tu trpeli ob času kominform-skega strahovanja in da so tedaj številne porabske Slovence deportirali v taborišče pri Debre-cinu.
Teh stvari skoroda ne vemo — no, saj še o obstoju slovenskega Porabja marsikdo ne ve. Vsaj tako smem sklepati iz prvih reakcij na te zapise. »Ti, tega pa res nisem vedel!« Tako sem v preteklih dneh večkrat slišal. Torej je kar prav, da je vsaj ta skromna informacija stekla med bralce Glasa.
PRIBINA IN KOCELJ
Šesto stoletje, druga polovica. Tedaj so se na tem gričevju ob Rabi naselili predniki današnjih slovenskih Po-rabcev. Naselitev na ravninskem delu je bila seve redkejša. Mar je to res značilno za naš rod? Saj so se tudi Beneški Slovenci naselili pred-
Toubkal (4165 m)
Pogled z vrha Toubkala na zahodno stran
Še zadnjikrat sem z vrha Toubkala s pogledom objela to čudovito peščeno in skalnato deželo, nato pa smo se odpravili nazaj proti koči. Ker smo za vzpon od koče potrebovali štiri ure, sem vedela, da bo šlo nazaj hitreje. In res, v dveh urah smo bili že spet pri koči. Tam so nas že čakali nosači, ki so zjutraj prišli iz doline. Prenos nahrbtnikov nazaj si je moral namreč plačati vsak sam in zato so nas nosači čakali že kakšnih sto metrov pred kočo, ter prosili, če lahko nesejo prtljago. Vsak si je hotel zagotoviti čim več zaslužka. Hitro smo pojedli, pripravili nahrbtnike, jih razdelili med nosače in že smo se poslavljali od koče Neltner. Še zadnjikrat smo se fo-
tografirali pred kočo in na moje začudenje so nosači sami pristopili. Bili so veseli, da se lahko z nami slikajo. Kdo bi to razumel? Nekateri zahtevajo plačilo za vsak posnetek, drugi si štejejo v čast, da se fotografirajo z nami. Omenim naj še, da so bili naši nosači — Berberi zelo pošteni. Nosili so nam nazaj razne stvari od fotoaparatov do puloverjev, vse pač kar smo izgubili ali pozabili ob poti.
Pohiteli smo navzdol, sonce je grelo vse močneje in vse bolj smo zaostajali za nosači. Tudi tisti, ki so nosili po tri nahrbtnike, so bili že daleč pred nami.
Spet smo prišli v vas Marabu. Nosači so se zbrali okrog prodajalca c oca -cole. Plačamo jim pija-
Počitek nosač>ev
to, ne da bi to posebej zahtevali in že odhitijo naprej. Mi pa spet počasi za njimi. Na srečo nismo celo pot naleteli na nobeno kačo. Videli smo samo nekaj lenih martinčkov. Pot se vse bolj vleče. V dolini, ki se odpre pred nami, zagledamo nekakšno množično premikanje. Otroci. Mnogo otrok nam hiti naproti. Pripravimo drobiž, cigarete, čokolado ter bonbone. Kmalu smo ob vse drobnarije. Začuda ne vidimo nikjer starejših prebivalcev vasi
Nadaljujemo pot in ostro kamenje mi vse bolj preseda. Prisežem si, da takoj ko pridemo do hotela sezujem čevlje, ter svoje potovanje zaključim bosa. Končno se spustimo v vas Imili, kjer nam krčmar že vnaprej pripravi klopi, ter na mizo nanosi coca-colo. Tudi nosači že čakajo na svoj zaslužek. Plačamo jim deset dirhamov (štirideset dinarjev) ter jim poklonimo še nekai cigaret.
V vasi nakupimo še nekaj ročnih izdelkov iz kamna, nato pa se naložimo v kombi ter se odpeljemo proti hotelu. Takoj po prihodu v hotel se stuširam, oblečem trenirko ter se bosa odpravim v restavracijo, kjer nas je čakala zaključna večerja. Ob večerji so se razpletli pogovori o vsem mogočem, kajti udeleženci smo bili zbrani iz cele Slovenije. Bil je zelo prijeten večer, zadonela je tudi lepa slovenska pesem in že takrat smo si obljubili, da se bomo še srečali.
Četrtek, 17.3.1977
Zjutraj sem se še zadnjikrat sprehodila po lepo urejenem vrtu hotela. Začeli smo se poslavljati od hotelskega osebja, od otrok, ter trgovcev, ki so nam še poslednjič poskušali prodati nekaj svojih srebrnih izdelkov. Pripeljal je avtobus in morali smo se resnično posloviti. Ob slovesu je šef strežbe hotela Toubkal, obdaril vse udeleženke izleta s tankimi prepletenimi obročki — zapestnicami ročne izdelave, ter nam zaželel prijeten povratek v domovino. Vsekakor lepa gesta, ki je ni mogoče tako hitro pozabiti.
Odpeljali smo se. Na letališču smo se ustavili samo toliko, da smo odložili prtljago, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v dva kilometra oddaljeno mesto Marrakech.
Mesto Marrakech z 225000 prebivalci leži v bogato namočeni oazi in je pomembno trgovsko središče. Že takoj ko smo izstopili iz avtobusa, so nas obstopili trgovci, nam ponujali razne izdelke, ter nam predlagali, naj jih najamemo za vodiče. Razdelili smo se v manjše skupine, ter se razkropili po mestu. Vse stavbe in ulice v mestu so bile prekrite z zastavami (rdeča zastava z zeleno peterokrako zvezdo v sredini) na katerih so bile pripete slike kralja Hasana II. ter njegove soproge. Kraljevina Maroko je namreč tretjega marca slavila svoj državni praznik.
vsem v gorah — v furlansko ravnino niso segli, kot še danes ne.
Bili so naši rojaki v tesni, predvsem vojaški povezavi z Obri. Ko pa se je na koncu osmega stoletja obirska oblast sesula, je bilo Porabje vključeno v frankovsko državo. Tedaj se je začela tudi močna nemška kolonizacija; tik za njo pa tudi pokristijevanje, bolj ali manj nasilno.
To pa je že doba slovenskega kneza. Pribine, ki je s svojo oblastjo in s svojimi podaniki pravzaprav le utrjeval vzhodno mejo frankovske države. Res je mož dosti storil za razvoj kmetijstva in gospodarstva Porabja, a v bistvu je bil le nekak vazal Frankov. Si je pa zgradil tudi svojo prestolnico Blatenski kastel (Blato-grad) ob Blatnem jezeru. 2e to dej-
stvo kaže, kako daleč v panonsko nižino je segala njegova moč in oblast.
Po smrti kneza Pribine 1. 861 je zavladal njegov sin Kocelj, ki pa je prav tako kot njegov oče vneto služil interesom frankovske države in misijonarjem solno-graške nadškofije.
Šele s prihodom blagovestnikov Cirila in Metoda v Velikomorav-sko državo je pričelo tleti in se širiti slovansko gibanje proti Nemcem. Tudi knez Kocelj je spregledal in še sam stopil na stran svojih rojakov. Dosegel je pri papežu celo to, da je bil Metod imenovan za vladiko nove nadškofije s slovanskim bogoslužjem. Ozemlje te nove slovanske nadškofije je segalo od Srema na jugu do Morave na severu.
Zemljevid, ki več pove od vseh besed
SVETOPOLKOVA OPOROKA
Radost, ki jo je prinesla osvoboditev slovenske kneževine od frankovskih vladarjev in solnograških škofov, je bila Žal le kratkotrajna. Kneževina se je sicer združila z Velikomoravsko državo, Kocelj pa je vladal kot samostojni knez le pet let (869-874). Državo je zaradi nesložnosti Svetopolkovih naslednikov kmalu poplavil nemški val in jo uničil. In kneza Koclja z njegovo kneževinico vred ...
Svetopolkova oporoka — kdo je ne pozna? Na smrtni postelji ležeč je stari kralj Svetopolk dal poklicati svoje številne sinove-dediče. Prinesli so mu več palic, zvezanih v butarico. Nihče ni zmogel trdno povezane butare zlomiti. Ko pa je dal umirajoči Svetopolk butarico razvezati, je sam, že tako šibak, palčico za palčico zlahka zlomi1 S tem je hotel sinovom povedati: če boste složni, trdno povezani med seboj, vas nihče ne bo mogel zlomiti, premagati. Će pa boste nesložni in vlekli vsak na svojo stran, vas bodo sovražniki zlahka premagali, zlomili.
L. 906 se je res združila Veliko-moravska država. Z njo vred je za vselej propadel tudi sen o veliki slovanski podonavski sili. Namesto tega pa so se v sprte panonske deželice kot klin zarinili med severne in južne Slovane tedaj še nomadski Madžari. Šele 1. 955 se je ta narod ustalil in se 1. 1000 dal pokristijaniti
Meja med Nemci in Madžari se je nato oblikovala približno tako kot je Še danes. In tako so Slovenci med Muro in Rabo prišli pod madžarsko nadoblast. Kralj Štefan Prvi je svojo državo razdelil na županije. V eni od teh, v Železni županiji (Vas megye) žive Še danes vsi Slovenci iz krajev ob Rabi.
KULTURNO DRUŠTVO V STARI FUŽINI
BOHINJ — Novoustanovljeno kulturno umetniško društvo Fužine — Žiga Zois in športno društvo Avgust Gašperin v krajevni skupnosti Stara Fužina v Bohinju uspešno delujeta. Prva uspela prireditev je bila ob praznovanju letošnjega Prešernovega dne, druga pa ob dnevu žena. Proslavo so pripravili tudi za praznik dela, zelo uspelo prireditev pa skupaj s športnim društvom za dan mladosti, ko so proslavili tudi štiridesetletnico partije in Tita. Na tej prireditvi so v programu sodelovali reci-tatorji, pevci in folklorna skupina iz Srednje vasi. Društvo pa se srečuje s precejšnjimi težavami, ker nimajo svojega prostora in dvorane. Zato so za zdaj imeli prireditve kar v domači gostilni. Zavzemajo pa se, da bi s samoprispevkom krajanov zgradili kulturni dom.
C. Gartner
Jesenic« — Na Gorenjskem je precej znan zabavni ansambel Kivado, v katerem igrajo Jeseničani Janez, Sergej, Karel in Vili. Minulo soboto so zabavali izletnike železarne Jesenice na terasi Kovinarske koče v Krmi.
Bled — Avto-moto društvo je imelo vse do letos precej težav, ker niso imeli svojih prostorov in so morali gostovati na raznih krajih, da so lahko uresničevali svoj program. Lani pa so ob Grajski cesti na Bledu odkupili staro, razpadajoče poslopje in ga obnovili. Zdaj že imajo v stavbi učilnico, garaže in nekatere druge prostore. — B. B.
Posnetek je nekje z zgornjega dela Gorenjskega. Najbrž so se fantje morali kar precej truditi, da so star voz spravili na streho. Menda pa so že oblekli vojaško suknjo. — J. Ambrožič
Sobec — Čeprav vreme za zdaj za kampiranje še ni bilo najbolj ugodno, so v kampu Sobec kar zadovoljni z letošnjim obiskom gostov in prenočitvami. Večji obisk od lanskega pa pričakujejo v poletni sezoni. — B. B.
KRANJSKA RAZGLEDNICA - Tale posnetek nam je poslal naš dopisnik Franci Rozman in ga takole opisal; Pogled z Labor na novo stanovanjsko naselje na Planini. Stanovalcem v naselju ne kaže drugo, kot da zapirajo okna, sicer morajo sproti čistiti saje s pohištva.
Kropa — Zaradi svoje arhitektonske zanimivosti postaja Kropa vse bolj privlačen turistični kraj; Številni izletniki in turisti predvsem radi obiskujejo muzej in ohranjeni vigenc Vice, v katerem so še ne tako dolgo tega izdelovali znane kroparske žeblje. — B. B.
PRAZNIK NA JEZERSKEM
JEZERSKO - V spomin na 19. junij leta 1943, ko so Je-zerjani množično odšli v partizane, praznuje na ta dan vsako leto krajevna skupnost Jezersko svoj praznik. Letošnjega povezujejo z jubileji partije in Tita. Krajevne organizacije in društva pripravljajo skupni program praznovanja.
V petek, 17. junija, bo v dvorani Korotana ob 19. uri praznična akademija. Istočasno bodo položili vence pred spomenike in obeležja padlim v NOB. V soboto, 18. junija, bo športno društvo organiziralo atletsko tekmovanje, ob 20. uri pa bo pri Češki koči taborni ogenj s kulturnim programom. V nedeljo, 19. junija, bo pri Češki koči tradicionalni smučarski dvoboj med Železno Kaplo in Jezerskim. V nedeljo bodo planinci obiskali tudi obeležja v NOB padlih gornikov. Ce bo vreme lepo, bodo Jezerjani na okoliških vrhovih zakurili tudi kresove. A. K.
KOLIKO JE VREDNO MINULO DELO?
Upokojenci se večkrat pogovarjamo tudi o tem, koliko imamo še stika s svojimi nekdanjimi delovnimi organizacijami. Tako sem zbrala nekaj bežnih ugotovitev, ki pričajo o razlikah v odnosu do minulega dela in do ljudi, ki so ga opravili.
Mici si je svojo pokojnino prislužila v blejski tovarni Vezenine. Ze nekaj let je skoraj nepokretna, zato se ukvarja s kvačkanjem in pletenjem. V tem je postala prava mojstrica. Vsakih deset dni pa ji tovarniški kombi pripelje veliko vrečo čipk, ki jim je treba izpuliti odvečne niti. Zamudno in slabo plačano je to delo, a upokojenka ga opravlja z veseljem. Pravi, da jo te tanke nitke še vedno čvrsto povezujejo z delovno organizacijo. Vsako leto znova se veseli prijetnega srečanja okrog novoletnih praznikov. Takrat se zberejo v veliki dvorani vsi nekdanji sodelavci. Ob zakuski se pogovarjajo s člani delavskega sveta in direktorjem o sedanjem in preteklem delu v tovarni, o težavah in uspehih. Voščijo si srečo, dobijo še darilo v denarju in seveda lep koledar. Vsi upokojenci se potem še dolgo spominjajo prijetnega razgovora in o tem pripovedujejo domačim ter znancem.
Ivanka je vsa leta po osvoboditvi delala v veliki in uspešni delovni organizaciji. Ko se je upokojila, se je vpregla v delo v druž benopolitičnih organiza ci-jah. Včasih pa se ji vendarle močno stoži po dinamičnem delu.
ki ga je opravljala nekoč s tako zavzetostjo. Nekdanji sodelavci pa nimajo nikoli časa za pogovor. Pred novim letom pošljejo šoferja, ki ji pred vrati izroči zavoj, v katerem je malo kave, piškotov in kaj podobnega. Aktivisti Rdečega križa nosijo podobne zavitke svojim varovancem, a pri vsakem se ustavijo in pokramljajo. Ivanki je težko, ko dobi tako hladno napisano voščilo. Vse drugo si lahko kupi, toplih tovariških besed pa nikjer ne prodajajo.
BRALCEV
Štefka se je pokojila lansko leto. V kolektivu je preživela polnih petintrideset let in seveda vsa povojna leta plačevala tudi sindikalno članarino. V maju so njeni sodelavci organizirali izlet, za katerega je nekaj denarja prispevala sindikalna organizacija. Povabili so tudi Štefko. Že v avtobusu je morala izvedeti, kako so nekateri tovariši godrnjali, ker je sindikat plačal tudi zanjo, ne samo za »aktivne«. Pred nekaj leti upokojena učiteljica je potožila, da je mlajši kolegi na cesti niti ne pogledajo, kaj še, da bi ji voščili dober dan. »Kot suho vejo so me odžagali,« je dejala.
Teden pred dnevom mladosti pa sem prebrala pismo, ki me je vzpodbudilo, da sem napisala te vrstice. Pokazal mi ga je nekdanji uslužbenec Službe družbenega knjigovodstva, partizanski oficir in še vedno aktiven politični delavec. V pismu je bilo vabilo mladinske organizacije na proslavo letošnjih jubilejev in rojstnega dne maršala Tita. Pod sporedom prireditve je bil pripis: »Vljudno vas vabimo in veseli bomo, da se proslave in prijateljskega srečanja s sodelavci naše podružnice udeležite tudi vi, ki ste v letih svojega službovanja prav tako po svojih močeh pripomogli k uspešnemu razvoju naše službe. Tovariško vas pozdravljamo!« Tovariš mi je še povedal, da ga vabijo vsako leto na proslavo dneva republike in druga srečanja, pošiljajo mu svoje glasilo in tudi obdarijo vse upokojene delavce.
Morda bo kdo dejal, da smo starejši ljudje preveč občutljivi in sentimentalni, ker nas užalijo ali pa ga ganejo besede, izrečene na različne načine. Po naši poti greste vsi, ki ste danes še polni moči. Verjemite, da smo ob prizadevanjih mlade generacije srečni' in ponosni, da nikomur ne zavidamo mladosti, ki je lepša, kot je bila naša. Mislimo, da nam ne bi smeli zmeriti, če si včasih zaželimo vsaj malo priznanja za naš nekdanji trud. Ne more se živeti samo od obljub in lepih besed, toda človeku se zdi življenjska jesen prijetnejša, če jo kdaj pa kdaj osvetli žarek človeške topline in povezanosti.
Upokojenka
rtv antena
Bi radi odšli vitki in mladostni na dopust?
Bi radi nekaj storili za svoje telo?
Bi radi preiskusili svoje zmogljivosti?
prva knjižica o trimu
Kupite pri vašem prodajalcu časopisov posebno izdajo TRIM ANTENA RTV, narejeno po televizijskih trimskih oddajah z raznimi novimi testi in nasveti strokovnjakov!
TRIM antena RTV
3
Javornik — Številni planinci Planinskega društva Javornik-Koroška Bela in krajani so se zbrali v nedeljo na proslavi ob jubileju Planinskega društva - Foto: B. B.
Planinski jubilej
30-letnico Planinskega društva Javornik — Koroška Bela so številni planinci, in krajani proslavili(ta Pristavi v Javorniških Rovtih — Priznanja Planinske zveze Slovenije
Javornik — V nedeljo, 12. junija, so se zbrali na Pristavi v Javorniških Rovtih številni člani Planinskega društva Javornik-Koroška Bela in ostali krajani ter s proslavo in z družabnim srečanjem proslavili 30-let-nico društva. Proslave so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela, predstavnik Planinskega društva iz Gorij, predstavnik Planinske zveze Slovenije, predsednik zbora združenega dela SRS Štefan Nemec in predstavniki Planinskega društva Železničar iz Zagreba. V kulturnem programu je sodelovala godba na pihala s Hrušice, moški pevski zbor Vintgar z Glejske Dobrave in reci-tatorji osnovne šole na Koroški Beli.
Predsednik društva Marjan Beg je orisal uspešno pot in prizadevanja planincev z Javornika in Koroške Bele. Planinsko društvo je bilo takoj po vojni in je še vedno ena izmed najbolj množičnih organizacij na Ja-vorniku, obenem pa beleži precej delovnih zmag. Takoj po vojni so marljivi ljubitelji gora prevzeli v oskrbo planinsko kočo v Spodnji Krmi, nato s prostovoljnim delom zgradili moderen Kovinarski dom v Krmi, oskrbovali in vzdrževali Staničev dom Pod Stolom in planinski dom na Pristavi. Prav njihova zasluga je, da je tudi Prešernova koča ha Stolu vzorno vzdrževana in oskrbovana. Tako ima Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela v oskrbi štiri planinske koče in domove, do katerih morajo biti poti primerno označene. Nemalo prizadevanj pa so vložili tudi v vzgojo mladega rodu, tako, da je ljubiteljev in obiskovalcev gora vedno več. Mladinski odsek organizira redne po-
hode in vzpone, obenem pa se pripravlja na organizacijo pionirskega tabora, ki bo ed 24. do 28. junija v Krmi. Mladi se bodo v naravi seznanili z osnovnimi planinskimi veščinami, z življenjem v naravi in z obrambnimi pripravami, nazadnje pa se bodo povzpeli do Staničevega doma.
Planinci pa se pripravljajo na letošnjo planinsko poletno sezono, ko bodo imeli nemalo problemov z oskrbovanjem svojih domov visoko v gorah in z njihovim vzdrževanjem. Nameravajo obnoviti pročelje Staničevega doma pod Triglavom, obnoviti Kovinarsko kočo v Krmi in urediti rezervoar za vodo ob Prešernovi koči na Stolu. Ves gradbeni material bodo morali nositi na vrh Stola sami, ob tem pa jim je še kako dobrodošla pomoč Planinske zveze Slovenije, ki prispeva nekaj denarja za vzdrževanje visokogorskih postojank.
Planinci z Javornika in s Koroške Bele so na jubilejni proslavi prejeli tudi zlate, srebrne in bronaste značke Planinske zveze Slovenije. Dvanajst značk je marljivim in vestnim planincem podelil predstavnik Planinske zveze Slovenije. Zlato značko so prejeli trije dolgoletni člani Planinskega društva: Oto Pire, Ivan Strgar in Pavel Smolej. Vsi trije so odlični planinci, še posebno Pavel Smolej, ki je vsa leta obstoja Planinskega društva prizadevno pomagal pri markacijah planinskih poti, pri vzdrževanju planinskih postojank in si nasploh vztrajno prizadeval, da so bile planinske postojanke vzorno vzdrževane in oskrbovane, planinsko društvo pa eno najbolj množičnih vse do danes.
D. Sedei
mali oglasi • mali oglasi
prodam
RAZPRODAJAMO po 15 din PE-LARGONIJE (avstrijske bršlinke) in FUKSIJE. Šenčur, Kranjska 25
4065
Poceni prodam 200 kom. opeke MONTA 12. Telefon 61-830 4120
Prodam KOSILNICO pasquali, primerno za prevoz in 10 tednov starega BIKCA. Poljska 17, Podnart
4123
Prodam štiri dvomesečne VOLČ-JAKE. Triler, Grenc 9, Šk. Loka
4238
Ugodno prodam 600 kom. cementne STRESNE OPEKE za kozolec. Trata 22, Šk. Loka 4239
Prodam enoletnega jahalnega ZREBETA, starši šolani. Tušek, Lenart nad Lušo 11, Selca nad Šk. Loko 4240
Prodam novo ELEKTRIČNO OMARICO. Javh Lojze, Stara cesta 21, Šk. Loka 4241
Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 44. Novljan Andreja, Gosteče 6, Šk. Loka 4242
Prodam KONZOLNO DVIGALO z elektromotorjem. Prevodnik, Brode 10, Šk. Loka 4243
Prodam visoko brejo KRAVO. Vodnik), Demšar Matevž, Log 2, Šk. Loka 4244
Prodam najboljšemu ponudniku lepo STENSKO STILNO URO na 3 uteži. Naslov v oglasnem oddelku
4345
Urogno prodam 135-litrski HLADILNIK gorenje. Potočnik Janko, Sv. Duh 55, Šk. Loka 4246
Prodam KARDAN za samonakla-dalko. Vasca 7, Cerklje 4247
Prodam manjšo SLAMOREZ-NICO s puhalnikom in verigo. Zgornji Brnik 35, Cerklje 4248
Prodam BIKCA po izbiri, starega eno leto. Pšata 5, Cerklje 4249
Prodam LES za streho in DESKE za napušč (pobjon) 35 kvadratnih metrov, 1000 kg bet. ŽELEZA 6, 8 in 10 mm, 4000 kom. MODELARCA in 2000 navadnih zidakov. Poizve se v nedeljo od 12. do 14. ure. Britof 190, Kranj 4250
Prodam BIKA starega 1 leto, vprežni OBRAČALNIK ter GRAMOFON dual. Poljče 23, Begunje
4251
Prodam 7 AZ PANJEV čebel, 9 rojev na satju, MOPED SL-15 prestar, letnik 1975, PONY ekspres. Vsak dan od 15. do 18. ure. Pogačnik, Sp. Gorje 149 4252
Prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK po zmerni ceni. Ogled popoldne od 16. ure dalje. Telefon 24-725. Košir, Trojarjeva 5, Kranj
4253
VALILNICA NAKLO
prodaja
10 tednov stare jarčke
v sredo, 15. junija od 8. do 12. ure v vzrejališču Podbrezje (poleg trgovine).
GKZ - TZE Naklo
Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 064 60-457
4274
Prodam nerjaveča VRATCA za krušno peč 70 X 50 cm. Tonja, Sveti Duh 49, Šk. Loka 4275
Prodam KNJIŽNO OMARO, 2 kavča, 2 fotelja in mizico. Troha, Novi svet 8, Šk. Loka, tel. 064 60-606
4276
Prodam IZVENKRMNI MOTOR tomos-4. Telefon 064 60-219 4277
Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Marta Hain, Valjavčeva 7, telefon 26-835 4278
Prodam globok otroški VOZIČEK temno modre barve. Nemec, Staneta Žagarja 6 4279
kupim
Kupim MOTOR ZA ČOLN, 4 KM, kratka os. Telefon 60-352 4268
vozila
Prodam MOTOR Z 750 po generalni. Homan Jože, Kidričeva 11, Šk. Loka 4254
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek. GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - TekočI račun pri SDK v Kranju Itevilka 81500-601-1MH - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 38-841, uredništvo 81-885, novinarji 21-800, malo-oglasni in naročniški oddelek 28-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 8 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Ugodno prodam VW kombibus v zelo dobrem stanju. Likozar, Jesenice, C. talcev 7/b ali telefon do " 15. ure 24-554 4221
Prodam NSU 1200 C, letnik 1969, Leber, Zupančičeva 25, Kranj 4255
Kupim ZASTAVO 750 od 1971 letnika dalje. Ponudbe na naslov: Janez Jeraj, Dobruša 1, Vodice nad Ljubljano 4256
Prodam BMW 1802, letnik 1973. Ogled popoldne. Pretnar Jože, Ziga-nja vas 28 4257
Prodam Z 750 starejši letnik. Informacije na telefon 60-425 po 14. uri 4258
Prodam 2 ŠOTORA za 4 osebe. Čirče6, Kranj 4259
Prodam MOPED SL 15. Pševo 2, Kranj 4260
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 ter PRIKOLICO. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 4261
Prodam NSU 1200 C, školjka ka-rambolirana, motor brezhiben ter desna vrata in še vse ostale dele. Ropret Ivan, Visoko 75, Šenčur 4262
Prodam FIAT 850, registriran do oktobra. Vrhunc, Hraše 23, Lesce
Kupim ŠKODO ali ZASTAVO 101, letnik 1975-1976. Bernik Marjan, Sv. Andrej 3, Šk. Loka 4264
FORD ESKORD, letnik 1976, prodam. Kidričeva c. 5, Šk. Loka
4266
Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. Koželj, Čirče 34 4267 125 PZ, letnik 1969, z radioaparatom, prodam za 20.000 din. Informacije popoldne tel. 45-025 5200
cctrthovc poletne prireditve v botciu ..CIREfflH
ĆEORCE1K 10.0.1977
NfW SWING OUARTE T Bari. Rodoiak tari Smola
Ccti-tch
23.0.1977
VaCar »k»v.n,k*ga humor. Ton« Fornam TOf Barbara Jakopi* vokrnpa Prx Jana,   HoCavar  Ril 11
Ćetrteh
Vstale vii» mariborske fsaa*"
Edvm H,w-Irsna KolKj.it Sort,s Gstirtfel. Braco Ko»sn
30.6.1077
Cetrtch
21.7.1977
Nagradno  platno t«kn>ovan,a obitkovalcav i i,.«topom
Ma.,.lk. Falk
»PK. IRANCI   MARCU T"
Cetrtch      28.7.1977
Vsf»f mod« m koimstiks        Marjana Dartaj
čctrtCh 18.8.1977
Ifkmovan,. pavov jmiltra. HVCI AMATERJI MIKROFON K VAS
pnlrovit.li ANTENA m LIRA
Čctrtch 23.8.1977
glaiban. .pr.hod ikoii (a. 1 OTO PESTNERJEM
Otvor/tvena prireditev četrtek t$. 6. /97706 20'
Predstavitev nove slovenske L FV živo 5 plesom
New Swmg Qoartet
(to Še Sp/jemo pa gremo) Kot gostje sodelujejo
-Ans. ORFEUS -Komponđ BERTIR0P0ŠEK . -Karikd. dipl. ha arh BORUT PECAR -Manager m konfera FERY 5M0LA
Na voljo bodo plošče po reklamni ceni, značke in bed
r '     četrtek 23.6.1977
Smeh m greh 06 Z0°°
VEČER slon HUH0RJA h SATIRE:
za vas se bodo trudil/ -ToneFornezzi- TOF -Janez Hočevar-RIFLE "barbara Jakopič   - Volodja Per
" Fery Smola Za ples in razvedrilo bo igral ansambel m 0RFEU5
H O T
E L
C R E I
N A
stanovanja
Delavko
za pomoč v kuhinji
iščemo za Počitniški dom v Ankaranu za čas od 1. 7. do 31. 8. 1977.
Osebni dohodek po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do 20. 6. 1977 Komisiji za družbeni standard upravnih organov Skupščine občine Kranj.
Na Bledu nudim MANJŠE STANOVANJE za več let proti predplačilu, najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 4227
Mlada družina z dvema otrokoma išče GARSONJERO ali SOBO z uporabo kopalnice v Radovljici ali okolici. Oddati ponudbe pod Nujno
ostalo
Marija Markelj, Martinj vrh 36, preklicujem kot neresnično, kar sem dne 5. aprila 1977 v čakalnici Zdravstvenega doma v Železnikih trdila o Tinki Gaser, Zali log 34 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe 4273
Kulturna skupnost Kranj
računovodska služba razpisuje naslednja delovna mesta:
1. STROKOVNEGA SODELAVCA KULTURNE SKUPNOSTI KRANJ
2. KNJIGOVODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE KULTURNE SKUPNOSTI KRANJ
Pogoji:
1. : srednja izobrazba upravno-administrativne smeri, vsaj pel
let delovnih izkušenj;
2. : ekonomska šola, zaželena praksa.
Prijavi je treba priložiti dokazilo o strokovnosti. Prijave s prilogami je treba poslati na naslov: Kulturna skupnost Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj, v 15 dneh po razpisu.
KRANJ
salon pohištva na Primskovem
— PRIPOROČA -NAKUP POHIŠTVA po tovarniško ZNIŽANI CENI
— Regal rustik D-l
— Regal rustik D-4
— Spalnica »ABAHI« tap. postelja
— Spalnica »ROS AN A«
— Spalnica »ABAHI« les. postelja
— Sedež, grt »ANITA«
— Fotelj-ležišče »PLEJBOJ«
— Predsoba »GORAN«
— Pisarniška omara
— Elementi otroškega programa »MIHEC« znižano za 20 %
— Gostinski stoli po reklamni ceni 250 din
— in še razno kosovno pohištvo
Poleg znižanega lahko kupite tudi najnovejše programe pohištva, kijih izdeluje slovenska, oziroma jugoslovanska lesna industrija.
— strokovni nasveti stalnega svetovalca
— ugodni krediti
— dostava do 30 km brezplačna
VABI
LESNINA KRANJ
SALON POHIŠTVA PRIMSKOVO
eo.96f manj	6.533	■ 14.429
23.797 manj	7.404	= 16.353
18.#07 manj	3.803	= 14.504
11VŽ93 manj	2.112	= 9.181
13.1V75 manj	3.195	=10.780
14.3»4 manj	2.879	= 11.515
/1.706 manj	706	999
/1.19» manj	469	726
/2.174 manj	544	= 1.630
obvestila
Cenjene goste obveščamo, da je BAZEN hotela Transturist v Škofji Loki v letnem času odprt vsak dan od 18. do 21. ure razen ponedeljka
S specialnim glavnikom za striženje - TRIMERJEM lahko sami strokovno oblikujete mini pričesko in, če ga postavite v pravi položaj, tudi zlahka odstranjujete dlake s telesa.
S KLINERJEM hitro odstranite barvo s stekla, mavec s ploščic itd. Za 100 din, kolikor stane komplet, dobite tudi posebno značko, ki je za zbiratelje velike vrednosti. Pišite na naslov: TRIMER, 41000 Zagreb, Pp 692 4270
RAZSTAVA ŠOTOROV    P^d hotelom CREINA
posesti
POSLOVNE PROSTORE v središču Kranja oddam. Informacije na telefon (061 )-51-658 ' 4269
zaposlitve
VAJENCA-KO za keramično stroko sprejmem. Konjedič Viktor, Šiškovo naselje 11, K ran j 4042
Zaposlim in dobro plačam kvalificiranega SOBOSLIKARJA. Vzamem tudi vajenca za izučitev sobo-slikarske in pleskarske stroke. Sliko-pleskarstvo, Dežman Alojz, Kokrica, Betonova 2, Kranj, telefon 24-027
4189
Iščem DELAVCA in DELAVKO za delo na stroju pri predelavi plastičnih mas. Plača po dogovoru. Infoimacije po telefonu 60-922 vsak dan. 4271
Vokrva,
KRANJ
PRODAJA V GLOBUSU oddelek ŠPORT
od 13. do 18. junija 1977 vsak dan od 7. do 19.30
Vabljeni!
nesreče
avstrijske registracije. Motorist je trčil vanj, tako da sta s sopotnikom Srečkom Martinčičem (roj. 1954) padla in se hudo ranila.
Pes skočil pred motor    Ni ustavil za kolono
Voglje - V četrtek, 9. junija, ob 17.30 se je na lokalni cesti v Vogljah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Franc Pogačar (roj. 1951) iz Tenetiš je vozil proti Vogljam. V levem ostrem ovinku mu je nenadoma pritekel na cesto pes. Voznik se mu je umikal v desno, zapeljal je na neutrjeno bankino, kjer ga je začelo zanašati. Trčil je v kup opeke. Voznika in sopotnika Franca Zuna iz Vogelj je vrglo z motorja v veje drevesa, nato sta padla na tla in obležala v nezavesti.
Cesta ni bila prosta
Gorenja vas — V četrtek, 9. junija, ob 22. uri se je izven naselja pri Gorenji vasi pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Anton Filipič (roj. 1931) z Zirov-skega vrha je pripeljal po stranski cesti do prednostne regionalne in pri zavijanju v levo se ni prepričal, če je cesta prosta. Prav tedaj je z Gorenje vasi po prednostni cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem Anton Stržinar (roj. 1951) iz Dobravščice. V trčenju sta oba padla in so huje ranjenega Filipiča prepeljali na zdravljenje v Klinični center.
Prehitevanje
Peračica — V nedeljo, 12. junija, se je na magistralni cesti v bližini viadukta Peračica pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Janko Slibar (roj. 1908) iz Radovljice je peljal od Črnivca proti Podtaboru za osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Jože Novak (roj. 1928) z Golnika. Malo pred viaduktom se je voznik Šlibar odločil za prehitevanje; ko je že zapeljal na levo stran, je za njim pripeljal v-osebnem avtomobilu Janez Kristan s Pivke, ki je Šlibarjev avtomobil že prehiteval, vendar ni mogel ustaviti ter je trčil v levi blatnik Slibarjevega avtomobila. Le-tega je odbilo v levo v odbojno ograjo, podrgnil pa se je tudi po vratih Novakovega avtomobila. Šlibarjev avtomobil je po trčenju obstal na strehi, sopotnica v Šli-barjevem avtomobilu Anica Pavlin (roj. 1922) iz Radovljice pa je bila pri tem ranjena. Škode na avtomobilih je za 65.000 din, na varovalni ograji pa za 7000 din.
Motorist v avtobus
Bistrica — V nedeljo, 12. juniia, ob 15.30 se je na magistralni cesti Ljubelj —Pod tabor pripetila prometna nezgoda vozniku motornega kolesa Andreju Šviglju (roj. 1951) iz Ljubljane. Ko je peljal s prižganimi lučmi skozi drugi predor, ga je v ovinku zaneslo čez sredino prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri brez prižganih   luči   pripeljal avtobus
Peračica — Le malo kasneje se je v nedeljo, 12. junija, na viaduktu Peračica pripetila še ena prometna nesreča. Zaradi prve prometne nezgode je bil promet v smeri proti Bledu zaprt in se je nabrala kolona avtomobilov. Voznik osebnega avtomobila Franc Gradišar (roj. 1945) iz Ljubljane je peljal proti Bledu, vendar je za kolono lahko pravočasno ustavil; za njim pa ni mogel ustaviti voznik osebnega avtomobila Dragan Andeselič (roj. 1942) iz Ljubljane. Kljub močnemu zaviranju je trčil v Gradišarjev avtomobil in ga potisnil v drsno ograjo. Sopotnica Sla-vica Gradišar je bila v nesreči lažje ranjena. Voznik Andeselič je vozil utrujen, neprespan, njegov alkotest pa je tudi pozelenel preko polovice. Na avtomobilih je škode za 26.000 dinarjev.
Avto v drevo
Mlaka - Voznik osebnega avtomobila Drago Lukanec (roj. 1954) iz Bašlja je v nedeljo, 12. junija, nekaj pred 3. uro zjutraj vozil od Kokrice proti Golniku. Približno 100 metrov od vasi Mlaka ga je v ostrem desnem ovinku zaneslo s ceste na travnik, nato pa se je silovito zaletel v drevesa. Zaradi hudih ran je voznik na kraju nesreče umrl, sopotnica Dragica Vevar z Golnika pa je bila hudo ranjena. Škode na avtomobilu je za 5000 din. L. M.
Gorska nesreča
V nedeljo, 12. junija, dopoldne se je na Bambergerjevi poti v Triglavskih stenah ponesrečil avstrijski državljan Anton Baier (roj. 1952). S skupino avstrijskih planincev je bil na poti na Triglav. Približno 200 - 300 metrov od sedla Zaluknja mu je na snežišču spodrsnilo, tako da je zdrsel po plazišču preko dveh skalnih skokov in se ustavil na srečo na samem robu prepada v dolino Vrat. Pri padcu je dobil poškodbe na glavi in odrgnine po telesu. Prvi so ponesrečencu takoj po obvestilu priskočili na pomoč tržiški reševalci, ki so bili v bližini, nato pa so se vključili še reševalci iz Mojstrane in z Jesenic, pomagal pa jim je tudi helikopter. Ponesrečenca so s helikopterjem prenesli s kraja nesreče v dolino Vrat, od tam pa so ga prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.
Otrok utonil
V četrtek, 9. junija, okoli 7. ure zjutraj se je šel igrat iz Kovorja 94 pri Tržiču štiriletni Jože Praprotnik. Cez kake pol ure so ga starši pogrešili in ga začeli iskati še s pomočjo sosedov. Preiskali so bližnji gozd in ob potoku, vendar otroka ni bilo. Šele okoli 12. ure je sosed pogle-
dal v plastični sod za hišo in v njem našel utopljenega otroka. V sodu je bilo le kakih 20 cm vode. Ob sodu je bilo nekaj opek, na katere se je otrok verjetno povzpel, gledal v sod in padel vanj.
Vlamljal v počitniške hišice
V času od 9. do 10. junija je bilo vlomljeno v tri počitniške hišice na Goški ravni na Jelovici. Neznanec je iz hišice Vinka Zuccata iz Ljubljane odnesel transistor vreden 1500 din, strojeno konjsko kožo, vredno 2000 din in šotor vreden 4000 din.
Iz počitniške hišice last Rudolfa Kastelca iz Ljubljane pa je ukradel barometer, baterijo, strojeno oslovsko kožo.
Iz počitniške hišice Ivana Medveda iz Ljubljane pa je neznanec odnesel spalno vrečo. Poskušal je tudi vlomiti v hišico Severina Gol-majerja vendar mu ni uspelo.
Odnesel avtoradio
V noči na 12. junij, je neznanec vlomil v osebni avtomobil Gojka Gogiča iz Smledniške v Kranju ter odnesel avtoradio z dvema zvočnikoma  v vrednosti okoli 2200 din.
Dobil le drobiž
V noči na 11. junij je neznanec vlomil v kiosk Vintgar I. last turističnega društva Zg. Gorje. Odnesel je nekaj drobiža, razen tega pa še karton z arašidi, 4 steklenice piva in 4 steklenice Ore. Skupne škode je za okoli 1500 din.
dežurni veterinarji
od 17. do 24. junija 1977:
Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj;
Pipp Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska cesta 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične od 14. ure popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
TOVARNA OBUTVE TRŽIČ
model ADR/A
Barva:
rdeča modra
Cena: 302,95
Tržiški motokrosistični delavci so tudi na nedeljski dirki za Nagrado Slovenije ohranili sloves dobrega organizatorja. 32 tekmovalcev iz 14 držav je zadovoljnih zapuščalo tekmovanje. Prihodnje leto bo na zahtevni progi v Podljubelju spet ena od dirk za svetovno prvenstvo v kategoriji 250 kubičnih centimetrov, (jk) — Foto: F. Perdan
Everts ponovil uspeh iz leta 1975
druga vožnja: 1. Everts (Belgija) 15; 2. Leitgeb (Avstrija) 12; 3. Alborgheti (Italija) 10; 4. Hafliger (Švica) 8; 5. Cattoi (Italija) 6; 6. Meisch (ZRN) 5; 7. Koniar (CSSR) 4; 8. Robin-son (ZDA) 3; 9. Dingsleder (Avstrija) 2; 10. Grindbergs (SZ) 1. Naši so se uvrstili takole: 13. Šoštarič; 15. Ahačič; 18. Globočnik; 19. Nahtigal;
skupno: 1. Everts (Belgija) 30; 2. Leitgeb (Avstiia) 22; 3. Alborgheti (Italija) 22; 4. Hafliger (Švica) 11:5. Cattoi (Italija) 11; 6. K oniar (CSSR) 8; 7. Šoštarič (Jug) 8; 8. Grindbergs (SZ) 7; 9. Meisch (ZRN) 5; 10. Robinson (ZDA) 3; 11. Dingsleder (Avstrija) 2; 12. Hooper (Velika Britanija) 2 in 13. Globočnik (Jug) 1 točko.
3. dirka za prvenstvo Slovenije v kategoriji motorjev do 50 ccm: prva vožnja: 1. Mu-
lej (Rad); 2. Polajžer (Orehova vas); 3. Razu-mič (Tržič); 4. Koritnik (Slov. avto); 5. Hafner (Tržič); 8. Dolžan (Tržič); 9. Pernuš (Rad); 17. Lombar (Tržič); 21. Zupan (Rad).
druga vožnja: 1. Mulej (Rad); 2. Koritnik (Slov. avto); 3. Polajžar (Orehova vas); 4. Ra-zumič (Tržič); 5. Štukelj (Črnomelj); 6. Hafner (Tržič); 8. Pernuš (Radovljica); 14. Dovžan (Tržič); 16. Beganovič (Tržič) 18. Zupan (Radovljica); 19. Lombar (Tržič).
skupno: 1. Mulej (Radovljica) 50; 2. Polajžar (Orehova vas) 42; 3. Koritnik (Slov. avto) 40; 4. Razumič (Tržič) 38; 5. Štukelj (Črnomelj) 28; 6. Hafner (Tržič) 26; 8. PernuS (Radovljica) 17; 14. Dovžan (Tržič) 10; 16. Beganovič (Tržič) 3; 18. Zupan (Radovljica) 2; 19. Radovljičan Tine Mulej je bil zrna-    Lombar (Tržič) 2. J. Kikelj
govalec nedeljske dirke v motokrosu za motorje s prostornino do 50 kubičnih centimetrov, ki je veljala za republiško prvenstvo. Sin nekdanjega smučarskega asa je zmagal v obeh vožnjah. Od Gorenjcev se je dobro uvrstil tudi Razumič iz Tržiča, kije v končnem seštevku zasedel četrto mesto, (jk) — Foto: F. Perdan
TRŽIČ - Več kot 15.000 gledalcev je bilo v nedeljo priča izredni vožnji Evertsa, Leitgeba, Alborghetija in naših Šoštariča, Globočnika in drugih na mednarodni dirki za »Nagrado Slovenije« v kategoriji motorjev do 250 ccm. Prireditev v dolini pod Ljubeljem je lepo uspela, lepo vreme pa je tudi preispevalo svoje. Generalka pred svetovnim prvenstvom, ki bo v podljubeljski dolini prihodnje leto, je tako uspela.
Nastopilo je 32 tekmovalcev iz 14 držav Evrope in ZDA. 2e pred dirko je veljal za glavnega favorita Belgijec Everts, pa sovjetski tekmovalci, tudi Avstrijci, računali pa smo tudi na dorbe uvrstitve naših.
Tako je bil v prvi vožnji vrstni red prvih kmalu znan, saj so že po prvem krogu povedli kasnejši zmagovalci. Dobro je vozil tudi veteran Leno Šoštarič, ki je bil četrti, soliden pa je bil tudi domačin Matjaž Globočnik na desetem mestu.
V drugi vožnji je najprej povedel Avstrijec Leitgeb, vendar pa je Everts kmalu ujel in prehitel ter tako osvojil prvo mesto ter »Nagrado Slovenije«. Naši so v drugi še bolje vozili, smolo je imel namreč v začetku le Šoštarič, ki je slabo atartal in kmalu zaostal za en krog, vendar je bil na koncu kljub temu naš najboljši. Odlično sta do nekaj krogov pred koncem vozila domačin Globočnik in Niko Šinkovec, vendar sta morala oba zaradi okvare nekaj krogov pred koncem odstopiti, tako da je šla dobra uvrstitev po vodi.
V dolini pod Ljubeljem pa je bila v nedeljo še ena dirka. Pomerili so se tudi najmlajši tekmovalci, in sicer na 3. dirki za prvenstvo Slovenije v kategoriji motorjev do 50 ccm.
V tej dirki pa je bil premočno prvi Radovljičan Tine Mulej. Dobro so se odrezali tudi ostali, tako da so prav vsi prikazali veliko borbenosti. Skupno je na progi, ki je bila dolga 1300 m, nastopilo 40 tekmovalcev iz 10 AMD.
Rezultati: Nagrada Slovenije za motorje v kategoriji motorjev do 2500 ccm: prva vožnja: 1. Everts (Belgija) 15; 2. Alborgheti (Italija) 12; 3. Leitgeb (Avstrija) 10; 4. Šoštarič (Jug) 8; 5. Grindbergs (SZ) 6; 6. Cattoi (Italija) 5; 7. Koniar (CSSR) 4; 8. Hafliger (Švica) 3; 9. Hooper (Velika Britanija) 2; 10. Globočnik (Jug) 1. Ostali naši: 13. Zorič; 14. Ahačič; 19. Nahtigal;
Belgijec Harry Everts, kije že dolgo med najboljšimi motokrosisti na svetu in je tudi na nedeljski dirki za Nagrado Slovenije v Podljubelju veljal za favorita, ni razočaral. Zmagal je v obeh vožnjah, (jk) — Foto: F. Perdan
V Žabnici
Jelovica
Zabnica — Športno društvo Žabnica je organiziralo mladinski rokometni turnir, ki je sovpadal še v praznovanje krajevnega praznika KS Zabnica. Na turnirju so nastopile mladinske ekipe Jelovice, Save in Žabnice. Prepričljivo so prvo mesto osvojili rokometaši Jelovice.
Izidi: Sava : Žabnica 26:15 (13:8), Jelovica : Zabnica 33:9 (17:3), Jelovica : Sava 31:18 (17:7).
Jelovica 2   2   0  0  64:27 4
g"va. 2   1   0   1   44:46 2
Zabnica 2   0  0  2   24:59 0
Vse tekme je sodil Celar iz Šk. Loke. Najboljši strelci turnirja: Peternel (Jelovica) 13 golov, Dremelj in Gorenje (oba Sava) 12 itd.
J. Kuhar
Hote^CREinfl^
Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU.
Igra bolgarski ansambel ORFEJUS
Plavalci za pokal PZ Slovenije
Triglav z visoko prednostjo
KRANJ — Po enotedenskem premoru je bil domači letni bazen spet prizorišče kvalitetnega plavalnega tekmovanja. V njem so se namreč v prvem kolu plavalnega pokala PZ Slovenije borili mlajši pionirji in pionirke A in B. Med 150 mladimi tekmovalci iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov so največ uspeha imeli predstavniki Triglava, saj so z veliko prednostjo v vodstvu tako kot pri A in B.
Med posamezniki so osvojili skoraj vsa prva mesta, le Ljubljančanu Drnaču je Uspelo dvakrat zmagati, vsi pa so ponovno krepko popravljali svoje osebne rekorde. Zato ni nič čudnega, da je točkovalna razlika tako velika. Kranjčani pa so bogatejši Se za dva slovenska in en državni rekord. Nova jugoslovanska rekorderka za mlajše pionirke B je z odličnim časom na 200 m mešano z 2:57,3 Mateja Kosirnik, Špela Rebolj pa je na 400 m kravi in v vmesnih 200 m popravila republiški rekord v isti konkurenci.
Ekipni vrstni red mlajši pionirji A: 1. Triglav 218, 2. Ljubljana 153,5, 3. Ilirija 47,
4. OLimpija 35,5, 5. Rudar 18, 6. Velenje 7, 7. Celulozar in Koper 6, 9. Branik in Pomurje brez točk;
mlajši pionirji B: 1. Triglav 254,5, 2. Ljubljana 101,5, 3. Rudar 38, 4. Ilirija 37,
5. Branik 24, 6. Celulozar 20, 7. Olimpija 13,8. Velenje 4,9. Koper in Pomurje 0.
Rezultati ml. pionirji A — 400 m kravi:
1. Drnač (Ljubljana) 4:25,6, 2. Kolenc (Rudar) 5:09,9, 3. Bučar (Ljubljana) 5:12,2, lOOm delfin: 1. Drnač (Ljubljana) 1:13,7,
2. Rus 1:18,4, 3. Jerman (oba Triglav) 1:24,3, 200m mešano: 1. Jocič 2:50,7, 2. Rus 2:51,4, 3. Veličkovič (vsi Triglav) 3:00,0, ml. pionorke: 400 m kravi: 1. Pra-protnik (Triglav) 5:21,2, 2. O. Avbelj 5:26,1,
3. I. Avbelj (oba Ljubljana) 5:27,7, 100 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:19,6, 2. Je-ranko (Olimpija) 1:23,3, 3. Mozetič (Ljubljana) 1:28,9, 200 m mešano: 1. Dvoršak (Triglav) 2:49,8, 2. Jeranko (Olimpija) 3:00,3,3.0. Avbelj (Ljubljana) 3:06,8;
mlajši pionirji B — 400 m kravi: 1. Ma-renčič (Triglav) 5:40,5, 2. Kenda (Ljubljana) 5:46,4, 3. Bešter (Triglav) 5:47,3, 100 m
delfin: 1. M. Brinovec 1:26,4, 2. Znidar (oba Triglav) 1:28,9, 3. Stepišnik (Ilirija) 1:31,3, 200 m mešano: 1. Šolar 3:03,7, 2. Bešter 3:07,9, S. M. Brinovec (vsi Triglav) 3:08,4, pionirke: 400 m kravi: 1. Rebolj 5:30,8, (rekord SRS za mlajše pionirke B in na vmesnih 200 m 2:42,4), 2. Kosirnik (obe Triglav) 5:57,7, 3. T. Škafar (Celulozar) 5:59,7, 100 m delfin: 1. Jugovic 1:28,1, 2. Rebolj (obe Triglav) 1:33,6, 3. Kavčič (Ljubljana) 1:35,0, 200 m mešano: 1. Kosirnik 2:57,3 (rekord SFRJ za mlajše pionirke B) 2. Jugovic (obe Triglav) 3:01,1, 3. T. Škafar (Celulozar) 3:20,8. I) Humer
LJUBLJANA, RUDAR, TRIGLAV
LJUBLJANA - Po prvem kolu članskega, mladinskega in za starejše pionirje plavalnega pokala PZ Slovenije je v kopališču Kolezije v vodstvu ekipa Ljubljane pred trboveljskim Rudarjem in kranjskim Triglavom. V vseh treh konkurencah — plavali so skupaj - je nastopilo nad 100
tekmovalcev iz enajstih slovenskih plavalnih kolektivov. Med to druščino pa so bili prvič tudi pripadniki ljubljanskega armad-nega območja, ki se pripravljajo na vse-armadno prvenstvo, ki bo konec meseca v Mariboru. V vseh disciplinah so bili med posamezniki doseženi solidni rezultati, Kranjčan Borut Petrič pa je naskakoval državni rekord na 200 m kravi, vendar je za rekordom zaostal nekaj manj kot sekundo.
Ekipni vrstni red: 1. Ljubljana 223, 2. Rudar 218, 3. Triglav 180, 4. Ilirija 143, 5. Branik 50, 6. Radovljica 37, 7. Neptun 18, 8. Velenje 15, 9. JLA 6, 10. Koper, Olimpija in Pomurje 0.
Rezultati - moški: 200 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 2:00,11, 1500 m kravi: 1. B. Petrič 17:54,47, 200 m prsno: 1. Globočnik (Radovljica) 2:52,34, 2. Jerman (Tri-
§lav) 2:51,95; ženske: 200 m prsno: 1. tembergar 2:55,50, 2. Bradaška (obe Triglav) 3:04,52, 100 m delfin: 1. Štembergar 1:13,86. D.Humer
[
Ropret dvakrat zmagal
MARIBOR - Tu je v nedeljo, 12. junija, domači KK Branik organiziral tradicionalno kolesarsko dirko »Okoli Pohorja«, ki se je je udeležilo 45 kolesarjev iz 13 klubov Jugoslavije in ZRN. Proga je bila dolga 165 km, vodila pa je iz Maribora skozi Radlje, Dravograd, Slovenj Gradec, Velenje, Dobrno, Vojnik, Slovenske Konjice, Vrhole, Slovensko Bistrico in nazaj v Maribor. Na dirki je mladi kolesar kranjske Save Bojan Ropret z osvojenim prvim mestom spet zabeležil lep uspeh.
Rezultati: 1. Ropret (Sava), 2. Bulic (Siporex), oba 4:09,02, 3. Frelih (Rog) 4:09,46. Ostali Kranjčani so pripeljali v cilj s skupino najboljših in se uvrstili od 10. do 20. mesta.
V soboto so kolesarji vozili na Tali-sovem kriteriju po mariborskih ulicah. Zmagal je Ropret s 24 točkami pred Frelihom (Rog) 21 točk.
V nedeljo so v okviru te množične kolesarske prireditve dirkali tudi mlajši in starejši mladinci. JMlajši mladinci so vozili od Slovenskih Konjic do Maribora, starejši mladinci pa od Velenja do Maribora.
Rezultati - mlajši mladinci: 1. Ka-stelic (Astra), 6. Kurent (Sava); starejši mladinci: 1. Zanoškar (Rog), 9. Cuder-man (Sava). H. J.
Četrto mesto za mlajše mladince Triglava v štafetnem teku 4x400 m. Od leve proti desni: Skaza, Križaj, Bačar, Ferkulj. — Foto: M. Grilc
Kurnik in Bizjak prvaka SRS
CELJE — Na posamičnem prvenstvu Slovenije za mlajše mladince in mladinke je v soboto in nedeljo nastopilo več kot 250 mladih atletov in atletinj iz 15 slovenskih klubov. Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel Miklič (Olimpija), ki je z 208 cm v skoku v všino postavil nov državni rekord za mlajše mladince. Doseženo je tudi 5 slovenskih rekordov. Po številu osvojenih naslovov so na prvem mestu domačini, Triglav pa po zaslugi Kurnika in Bizjaka, novih prvakov Slovenije v skoku s palico in metu diska, deli četrto mesto. Bizjak se je s 188 cm izkazal tudi v skoku v višino. Bolj z rezultati kot z uvrstitvami so se od Kranjčanov izkazali še Pavlinova z novim gorenjskim rekordom v skoku v višino ter Beke v teku na 400 in 800 m pri mladinkah, pri mladincih pa Skaza v teku na 100 m.
REZULTATI: mladinci - 100 m: 1. God-nič (01) 11,0, ...Skaza 11,5, Bačar 11,9, Križaj
12,7; 200 m: 1. Godnič (01) 22,7, 5. Skaza 24,6, ...Bačar 24,3; 400m: 1. Račečič (KI) 51,4, ... Križaj 54,2; 1000 m: 1. Rozman (KI) 2:36,4, 9. Križaj 2:44,6, 14. Ferkulj 2:48,3; višina: 1. Miklič (01) 208, 5. Bizjak 188, 14.-15. Bede-ne 170, 17.-20. Margetič 165; palica: 1. Kurnik 380, 4.-5. Kurat in Sajovic 240; krogla: 1. Lakner (Lj) 13,01, 9. Gašpirc 10,17; disk: 1. Bizjak 38,50; kopje: 1. Kos (01) 48,15, 4. Kurnik 40,52; 4 X 100 m: 1. AK Olimpija 43,5,
4. AK Triglav 46,9; 4 x 400 m: 1. AD Kladivar 3:31,3,4. AK Triglav 3:43,7;
mladinke - 100 m: 1. Maroša (KI) 12,6, 6. Kuri 13,1; 400 m: 1. Blatnik (KI) 57,6, 6. Beke 64,6; 800 m: 1. Fras (Br) 2:17,3, 5. Beke 2:25,5; daljava: 1. Krapež (Kp) 5,62, 12. Pre-mrou 4,71, 19. Teran 4,42, 21. Sturm 4,26. 22. Gogala 4,25; višina: 1. (Drnovšek (01) 164,
5. Pavlin 155, 6. Kuri 150, 9.-11. Rant 145; kopje: 1. Mikolič (Nm) 32,52, 5. Teran 21,44.
I. Kavčič
Kokrica presenetila favorita
KRANJ — V nadaljevanju občinske lige v košarki za članske ekipe je ekipa KOKRICE v dveh podaljških uspela vzeti kar dve točki favoriziranim gostom iz Stražišča. Šenčurjani so v gosteh premagali sicer borbene košarkarje iz Naklega, Kranj 75 se je moral na domačem terenu precej potruditi za zmago, medtem ko je
prvouvrščena ekipa Beksel iz Kranja še vedno brez poraza.
Izidi A lige: Kokrica : Sava A 69:68 (24:32, 63:63), Krvavec : Beksel 60;83 (25:45), Kranj 75 : Gumar 48:31 (32:12), Naklo : Šenčur 56:60 (26:35).
Lestvica:					
Beksel	5	5	0	383:309	10
Kranj 75	5	4	1	254:228	9
Sava A	5	4	1	375:338	9
Kryavec	5	3	2	325:334	8
Šenčur	5	2	3	347:335	7
Kokrica	5	2	3	287:280	7
Gumar	5	0	5	281:345	5
Naklo	5	0	5	291:374	5
Rokometno žensko moštvo Alplesa iz Železnikov je v soboto na tekmi s Partizanom iz Rajiča »ujelo« zadnji vlak, ki jih je obdržal v drugoligaški druščini, rako bodo dekleta v prihodnji sezoni v tej druščini, vendar se bodo morale ponovno krepko potruditi, da bodo drugoligaški status tudi obdržale. Obstanek si bodo morale zagotoviti prej kot to tekmovalno sezono in ne čakati do »usodnega« zadnjega kola. Treba bo še in še prelitega znoja, da jim bo to uspelo!(dh) Foto: F.Perdan
sport med vikendom
ROKOMET — V zadnjem kolu v II. zvezni ligi za ženske je Alplesu iz Železnikov uspelo, da je premagal Partizan in s to zmago so dekleta iz Železnikov ostale med drugoligasko druščino.
V moški ligi pa je loški Jelovici v predzadnjem kolu uspelo premagati Inles, toda vprašanje o drugoligaškem položaju je zdaj v rokah rokpmetašev ljubljanskega Slovana.' Ce bo Sloven uspel na kvalifikacijah za vstop v I. zvezno ligo, bodo Škofjeločani tudi drugo leto nastopali v tej druščini.
Izida: Alples : Partizan 17:11 (9:8), Jelovica : Inles 25:22 (12:13).
V zadnjem kolu bo Jelovica gostovala v Zagrebu, kjer se bo pomerila z domačo Industromontažo.
STRELJANJE — Na strelišču na Ljubljanski cesti v Ljubljani je bilo letošnje republiško prvenstvo strelcev z malokalibrskim orožjem. V članski konkurenci je Kranjčan Naglic osvojil republiški naslov, enak uspeh pa je dosegla tudi mladinka Hafnerjeva. V članskem delu tekmovanja ekip so Kranjčani osvojili 1. mesto, 3. pa je bila škofjeloška Jelovica. '
TENIS - Slovenska metropola je v soboto in nedeljo na teniških igriščih gostila najboljše tenisače Slovenije. Šestnajsterica se je tu borila za republiške naslove. Med štirimi Kranjčani se je najbolje odrezal Žnidar, ki je v polfinalu izgubil s Tomovičem, vendar je vseeno osvojil dobro 3. mesto. Med ženskami je triglavanki Brencetovi uspelo, da je v borbi za 3. mesto premagala Novakovo. -dh
V B košarkarski občinski ligi se po petem odigranem kolu vodstvo še ni spremenilo. Vodi Triglav B, ki še ni doživel poraza, bre/. poraza pa je tudi ekipa KS Vodovodni stolp, ki pa mora po vloženem protestu odigrati ponovno tekmo z Gotikom.
Izidi: SGP Gradbinec : Gotik 39:37 (19:17), Planika : Triglav B 37:61 (35:24), Iskra : Trhle veje 43:73 (19:34). KS Vodovodni stolp : Partizan 63:31 (39:17).
Lestvica:
Triglav B 5 5 0 317:230 10
Trhle veje 5 4 1 345:225 9
KS Vod. stolp 4 4 0 195:102 8
Iskra 5 2 3 165:205 7
SGP Gradbinec 5 2 3 200:248 7
Partizan 5 1 4 192:224 6
Gotik 4 1 3 187:204 5
Planika 5 0 5 147:299 5
Komisija za košarko pri Telesnokulturni skupnosti je sprejela predlog, da bo v letu 1978 nastopilo v B ligi 10 ekip, s tem da bo zadnje-uvrščena ekipa v letošnjem prvenstvu igrala kvalifikacijski turnir s prvimi tremi ekipami v C skupini. -čm
Mladinska nogometna enajsterica Nakla je med tednom za področni mladinski nogometni pokal maršala Tita po boljši igri v drugem delu prepričljivo premagala vrstnike kranjskega Triglava. Z zmago si je tako prislužila, da v nadaljevanju nastopi v republiškem tekmovanju, (-h) — Foto: F Perdan
Naklo : Triglav 4:1 (0:1)
NAKLO — Finalna tekma za mladinski področni nogometni pokal maršala Tita, igrišče NK Naklo, gledalcev 200, vreme sončno, teren dober za igro, gledalcev 200, sodnik Torkar (Kranj).
Strelci: 0:1 A. Kužuh (13), 1:1 Jošt (42), 2:1 Omišak(47),3:l Količ (57), 4:1 Količ (75).
Naklo: Šter, Ažman, Korenčan, Količ, Legat, Križaj, Celar, Jošt, Omišak, Feldin, Potočnik.
Triglav: Žagar, Petkovič, Kuznik, Novak,
Novo nogometno igrišče
Podbrezje - Pred dnevi so v Podbrezjah slovesno odprli novo nogometno igrišče. Zemljišče za gradnjo je odobrila Kmetijska zadruga Naklo, za dograditev pa je bilo potrebnih kar 353 delovnih ur, v katerih je zajeto v glavnem prostovoljno delo.
Po slovesnosti, ki je bila povezana s praznovanjem Titovih jubilejev in z dnevom mladosti, je bila odigrana tudi prva tekma na novem igrišču. Pomerili so se Stari in Mladi. Zmagali so Mladi s 4:3, čeprav so veterani prikazali zelo dobro igro.
Novo igrišče je vsekakor pomembna pridobitev za nogometni klub. Ob tem pa velja izreči grajo skoraj polovici igralcev kluba, ki jih na delovni akciji ni bilo videti. M. Čulibrk
Novice iz TKS Kranj
Odbor za tekmovalni šport pri Telesnokulturni skupnosti, katerega predsednik je Petar Didič, je na svoji tretji redni seji obravnaval in sprejel merila za vrednotenje vrhunskega športa v občini Kranj. Člani so se dogovorili, da ponovno skličejo s posameznimi nosilci prednostnih panog posvete, na katerih bodo programe in finančne načrte uskladili s sprejetimi merili. Po prvotnem predračunu so posamezniki izdelali programe, katerih predračuni presegajo za 100 r{ predvidenih sredstev za vrhunski šport v občini Kranj.
Odbor za rekreacijo je v sredo podelil priznanja najboljšim ekipam, ki so s<xlelovale pri izvedbi TRIM tekmovanja v odbojki za moške in ženske ter košarkarski zimski ligi. V Odbojki sta prejeli prehodna pokala pri moških TEKSTILNI CENTER, pri ženskah pa PARTIZAN Kranj, dočim je ekipa KRANJA 75 prejela prehodni pokal za osvojeno prvo mesto v zimski košarkarski ligi.
Člani komisije za kegljanje pri TKS Kranj so pregledali dosedanje delo. Po treh mesecih tekmovanja sta bili zaključeni občinski ligi, v katerih je nastopilo 14 kegljaških moških ekip. Za prvaka v A in B ligi je komisija pripravila pokala v trajno last, za drugo in tretje uvrščene ekipe pa diplome, ki bodo podeljene na posebnem zasedanju. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da se pripravi program dela kegljaškega Športa V občini Kranj skupaj s finančnim predračunom, obenem pa naj bi komisija vodila celotno politiko ter opravljala nadzor nad izvajanjem programa in porabo denarja v kegljaških klubih v občini Kranj. Namen je dvigniti kvaliteto kegljaškega športa v kranjski občini.
Po prvi podelitvi priznanj Borisa Ručigaja se bo v kratkem spet sestala žirija za podeljevanje priznanj pri TKS Kranj in se dogovorila o podelitvi plaket in značk zaslužnim športnikom za leto 1977 iz kranjske občine.
čm
i
Kurtovič, Džurič, Levstik, A. Kožuh, Matjašič (Nježič), Zbogar (Benedičič), Gros.
Po obetajočem začetku domače enajsterice so pobudo prevzeli gostje. Taka igra se jim je obrestovala, saj so že v trinajsti minuti povedli. To je bilo zasluženo vodstvo, čeprav tudi Naklanci niso bili brez možnosti; toda pred golom Žagarja so bili vse preveč nespretni. v nadaljevanju pa se je slika obrnila v prid domačinov. Po lepem zadetku Jošta in izenačenju so nato še bolj »pritisnili« in plod take igre so bili še trije goli. Zato sta zmaga in osvojeni področni mladinski Gorenjski pokal zasluženo v rokah mlade obetajoče ekipe iz Naklega. Kranjčani pa so prav tako pokazali dobro nogometno znanje. Ekipa Naklega je osvojila tudi mladinsko prvenstvo Gorenjske. To je vsekakor lep dvojni uspeh, ki si ga ne more privoščiti vsako moštvo. -dh
»Meka« za nogometne prvoligaše
ŠKOFJA LOKA - Mesto pod Lubnikom in njena okolica vse bolj postaja »meka« jugoslovanskih prvoligaških moštev, saj v njihovem hotelu Transturist pred važnimi srečanji z ljubljansko Olimpijo prebiva vse več enajsteric. Nekateri pa si to prijazno gorenjsko mestece izberejo za prve priprave pred startom v nadaljevanje prvenstva in za start v novo tekmovalno sezono. »Led« glede priprav je prav leto« v zimskem obdobju prebila novosadska Vojvodina.
Preteklo nedeljo so si za svoj oddih za ligaško srečanje z Olimpijo izbrali tudi letošnji državni prvaki beograjske Crvene zvezde. Vsi pa so bili navdušeni nad prijaznimi Ločani in bivanjem v Transturi-'stu. Navduševali so se nad okolico, saj so prav tu prvič videli, koliko lepot se skriva v tem delu Gorenjske. To nedeljo so bili gostje hotela igralci Vojvodine pred srečanjem z Ljubljančani. Hoteli so imeti mir, tega v Škofji Loki ne manjka, saj so se zavedali pomembnosti srečanja; jim pač krepko tli pod nogami, saj so pred izpadom iz druščine naših prvoligaških moštev.
Julija (od 13. do 25.) pa bodo v Škofji Loki na svojih prvih pripravah za novo sezono igralci beograjskega Partizana. Ljubitelji te enajsterice bodo med pripravami v Škofji Loki lahko ustanovitli tudi klub prijateljev Partizana. -dh
Škofja Loka — V soboto in nedeljo, 11. in 12. junija, je bil na nogometnem igrišču v Puštalu v Škofji Loki velik mednarodni nogometni turnir. Pripravila sta ga nogometni klub LTH in komisija za prijateljske stike s Skofjo Loko pobratenimi občinami pri škofjeloški občinski skupščini. Udeležile so se ga ekipe iz Sel na Koroškem v Avstriji. Medicine in Sovodenj v Italiji, Smederevske Palanke v SR Srbiji ter domača kluba Alples iz Železnikov in LTH iz Škofje Loke. Po zagrizenih dvodnevnih borbah so zmagali nogometaši iz Smederevske Palanke pred škofjeloškim LTH. V soboto so vsi udeleženci turnirja obiskali legendarni Dražgoše, vse ekip* pa so bile tudi na sprejemu pri predstavnikih škofjeloške občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. (Na sliki: ekipa LTH). Najboljše ekipe na mednarodnem nogom it-nem turnirju v Škofji Loki so prejele lepe pokale in diplome, (-jg) — Foto: Wi Perdan
Ribezova zahteva: daj, dam!
Gorje — Nikjer drugje na Gorenjskem ni toliko ribezovih nasadov kot prav v Gorjah pri Bledu. Pred več kot desetimi leti so zasadili v Gorjah in v številnih okoliških vaseh prve grmičke vsi tisti, ki so verjeli obljubam, da je podnebje za dober pridelek in za primeren zaslužek dobro, celo zelo ugodno. Ribez se ni iz-reveril, odlično je obrodil, na tisoče kilogramov so ga s tovor-r. jaki odvozili v Ljubljano, v Slo-\enija-sadje in drugam. Obetal se je tudi dober zaslužek, zato se se vedno bolj pogumno odločali za napade tudi drugi. Šaljiva pripomba, da »ribez v Gorjah hiše zida« ni tako^eumestna, čeprav je hudo pretirana, še posebno, če se v odkritem pogovoru z »Re-karjevo« Ivanko in Min ko z Laz odkriva ribez tud> v drugačni luči, v vseh svojih zahtevah, ki jih ima do lastnika-pridelovalca. Pri »Rekarjevih« ga imajo največ na Lazih že vse od začetka. Z njim se ukvarjajo Franc, Min-ka in Ivanka Žvan, slednji sta bili prijetni sogovornici:
»Okoli 1450 grmov ribeza imamo okoli hiše, na sončnih legah, zato nam zelo hitro cveti. Posadili smo ga X960 in 1961. leta, veliko ga odtlej
Pridelovanje ribeza zahteva ogromno časa in truda — Največ ga je v Gorjah, kjer slovi po svoji kvaliteti — Letos najslabša letina
presadili, ker se posamezni grmi tudi posušijo. Lani smo ga prodali 5000 kilogramov, po 11 dinarjev, od tega smo plačali tistim, ki so ga obirali, po 4 dinarje za kilogram. To je veliko ali pa tudi ne, odvisno od ribeza samega. Debel je prej obran, medtem ko je ob slabi letini kar precej (ruda, še posebno v vročini, ko se obira. Obrati pa ga je potrebno v desetih do štirinajstih dneh, tedaj ga namreč odkupujejo, in ga odpeljati v Gorje.
NI OBČUTLJIV, VENDAR ...
Crni ribez je izredno zahteven: gnojiti ga je treba z umetnimi gnojili, ga obrezovati, škropiti, venomer okopavati in pleti. To ni lahko delo, sklanjati se pod vejami, vlačiti vse, kar odrežeš, vstran, pleti v pekoči vročini. Zahteva stalno delo, stalno nego, sicer je majhen in zanikrn. Če ga zanemariš, ti pošteno vrača: ven ga moraš vreči, ničesar več ne pomaga. Ribez zahteva: ti meni, jaz tebi, ti meni stalno in neprekinjeno skrb, jaz pa tebi obilen pridelek. Ne,
Gorje — Aprilska pozeba je hudo pr sadi ostajajo skorajprazni... —Foto:
izadela gorjanski črni ribez, veiihi na-Franc Perdan
ni preveč občutljiv. Dobro uspeva pri nas tudi zato, ker je v teh krajih dovolj dežja. Res pa je, da suše ne prenese kot tudi nikakor ne prenese hude pozebe.
NAJSLABŠA LETINA
Letos je bilo sredi aprila zelo mraz, v zadnjih letih take pozebe ni bilo. Bil je še ves v popkih, ki so pomrznili in zdaj ga je na grmičkih sem in tja komaj opaziti. Pred dvema letoma so nam ga veliko uničili gorski ptiči, kalini in kar neverjetno je to, kako jim je naenkrat postal všeč le črni ribez. Ko le malo mraz pritisne, se spuste v dolino, pa ne oberejo češenj — na ribez! Zares nam povzročajo ogromno škodo. -Letos pa je pridelek vzela pozeba. Nekateri se ribezu že odpovedujejo, če bo tudi v prihodnjih letih tako, ne vemo, kaj bi. Toliko dela in truda moraš vložiti vanj, da ti obrodi, zadnje čase so stalni problemi tudi z »oberovci«, odkupna cena tudi ni tako zelo vabljiva, da bi ti navrgel zelo dober dohodek. Saj je res, da je to tudi nekaj, da dobiš nekaj denarja raenkrat, a če bi vse skupaj izračunal, bi bilo vredno pomisleka. Če nimaš drugih dohodkov, je prav gotovo vprašljivo . . .«
Letos je torej najslabše, delo in trud sta bila zaman, množičnega ročnega obiranja skorajda ne bo. Ce se bodo valovi mraza tudi v prihodnjih letih nadaljevali, bodo tudi pri Rekarjevih na Lazih razmislili, če bi ga še vnaprej pridelovali. Do zdaj so imeli najlepše nasade priznano izredno kvalitetnega gorjanskega črnega ribeza, saj so mu posvetili vso pridelovalsko ljubezen in skrb. »Srce mu moraš dati,« pravi Minka, ki pozna vsak grmiček v visokem in lepem nasadu, ko se že leta in leta sklanja v njem, ko kosi, obrezuje ali vozi gnoj, »da bi ribez začutil, da ni sam, da ni samorastnik.« Prav zato je še bolj razumljiva njena grenkoba v besedah, ko se kljub delu letos ozira na skoraj prazne ribezove grmičke...
D. Sedej
Mojstrana — Ze ob prvem pogledu na Mojstrano in Dovje, ki sfr po zunanjem videzu in legi piekaj posebnega na Gorenjskem, človek spozna, da sta kraja napredovala. Ob sprehodu skozi vasi nad in pod cesto, pa prišlek opaža izredno skrb prebivalcev za urejenost kraja in njihovo prepri-čanjc, da z doseženim ne kaže biti nikdar popolnoma zadovoljen, saj sicer začne kraj kmalu stagnirati. Kljub pridobitvam zadnjih let imajo krajani še vedno priložnost pokazati na pomanjkljivosti, ki jih bodejo v oči in za katere Želijo, da bi jih skupno's pomočjo družbene skupnosti odstranili. Na najizrazitejše pomanjkljivosti in obenem tudi na pridobitve v krajevni skupnosti Mojstrana so nas krajani opozarjali tudi ob našem obisku.
Gorenjci o svojih krajih in sebi
Mojstrana noče poznati
nazadovanja
pozorni na urejenost kraja in se lotiti gradnje mrliških vežic na pokopališču v Dovjem. Tudi otroško varstvo v krajevni skupnosti ni urejeno. Za nas v Dovjem pa so še poseben problem neurejena kanalizacija in makadamske ceste, zaradi katerih je med krajani precej hude krvi in jeze.«
taknjenost narave. V vasi bi morali namestiti avtobusne vozne rede in popraviti podrti avtobusni postajališči ob glavni cesti, ki prav nikomur nista v ponos.«
Avgust Dolenc iz Mojstrane, upokojenec:
»Želim, da bi v krajevni skupnosti nadaljevali z asfaltiranjem ulic in potov in posvetili še večjo pozornost urejenosti kraja ter odstranjevanju odpadkov. S tem bi dobil kraj na veljavi, še bolj učinkovita pa bo naša turistična ponudba. Predvsem zanjo in tudi za nas domačine kaže zgraditi nekatere objekte za rekreacijo in lokale za prehrano, saj smo predvsem na tem področju šibki. Lotiti se bo treba urejevanja ceste v Vrata in nadaljevanja graditve rekreacijskega središča na Prodih.«
Marjan Klančnik, delavec, doma iz Mojstrane:
»Ceste bi morali v Mojstrani in Dovjem še bolj urejevati, vendar vem, da je z denarjem težko. RadL bi dobili avtomatsko kegljišče, mladi pa še posebej pogrešejo zabavo. Čeprav Mojstrana po urejenosti kraja in cvetju ni med zadnjimi, jim kaže posvetiti še več pozornosti in obenem razmišljati, kako spraviti turizem na raven, ki smo jo dosegali nekdaj.«
Alojz Pretnar iz Mojstrane, pismonoša:
»Mojstrančani pogrešamo kontejnerje in smetnjake za smeti in odpadke. Eden je premalo. Popraviti bi morali cesto v Vrata in skrbeti za cesto v Radovno, ki je bila letos in lani bolje vzdrževana. Mojstrana bi se morala bolj turistično razvijati, saj nekatere objekte in tudi zasebne sobe 'imamo, nekaterih naprav pa še ni. Zdi se mi, da je turistična reklama za naš kraj preskromna, saj tako slaba pa naša turistična raven le ni.«
Marjeta Starin iz Dovjega, učiteljica:
bomo   morali biti
Malči Polda iz Mojstrane, študentka:
»Trgovino in pekarijo imamo, precej cest na območju Mojstrane in Dovjega je asfaltiranih, organizirane imamo kino predstave in še marsikaj bi lahko povedala, kar govori v prid razvoju Mojstrane. Zadovoljna pa nisem s turistično dejavnostjo. Korajžneje bi jo morali širiti, vendar bi pri tem ne smeli pozabiti na prvobitnost in nedo-
Hedvika Jalen iz Mojstrane, šivilja:
»Mladi imajo v kraju premalo zabave, čeprav se se imajo priložnost vključevati v športno in kulturno življenje kraja. Tem dejavnostim, sama sem članica folklorne skupine, v kraju pomagamo in jih podpiramo, vendar vseeno sodim, da bi morali mladi mno-žičneje med nas. Posamezniki se sicer vključujejo, potem pa odnehajo. Dolgo pa ne bomo smeli čakati z urejevanjem otroškega varstva, saj se bo kraj še širil.«
J. Košnjek
SONCE JE ZMAGALO — Kisel in nenavadno hladen začetek junija,
meseca, ko se pomlad »prevesi« v poletje, se je pred dnevi končno le ogrel. Sprememba je bila nenadna in za marsikoga kar prehuda. Zato so kar čez noč oživele plaže ob morju, bregovi rek in gozdne jase ob vodi. Sicer pa vremenoslovci pravijo, da takšna junijska vročina ni nič posebnega. Kakorkoli že, morje je imelo v nedeljo in včeraj že kar precej čez 20 stopinj in tudi voda v blejskem jezeru je imela 20 stopinj. Gornji posnetek pa je naš fotoreporter posnel na škofjeloškem kopališču ob reki Sori. Tudi Sora je bila že dokaj topla. Po »ohladitvi« v njej pa se je kajpada vsakdo predal toplim sončnim žarkom. — Foto: F. Perdan
Priprave potekajo po načrtih
Maribor — Na mariborskih športnih igriščih, kjer se bc 28. junija začelo tradicionalno in jubilejno XXX. vsearrnadno Športno prvenstvo, le-to bo trajalo do 4. julija, je v teh dneh že vse živo. Na športnih terenih se namreč na bližnja tekmovanja že nekaj dni pripravljajo najboljši športniki vojaki, tisti, ki so pred dnevi dosegli najboljše rezultate in najboljša mesta na prvenstvu ljubljanskega armadnega območja v Postojni. V Mariboru so se že zbrali atleti, plavalci, judoisti in odbojkarji, rokometaši trenirajo zaradi odličnih pogojev v Celju, strelci v Ptuju, tekmovalci v mnogoboju pa so po prvenstvu LJAO ostali kar v Postojni. Po pripravah sodeč bodo naši športniki odlično pripravljeni na XXX. jubilejno športno prvenstvo JLA.
Na tekmovanju bo nastopilo tudi več odličnih športnikov kranjske garnizije. Ti so že tudi v Postojni dosegli odlične rezultate. »Za vsearrnadno prvenstvo pa borne še bolje pripravljeni,« nam zagotavlja odličen atlet, dolgoprogaš, Franc Hafner iz Škofje Loke, ki se je te dni prek razglednice »oglasil« našemu uredništvu, »kajti možnosti za treninge imamo zares odlične.«
Vsekakor je mogoče pričakovati, da bo na letošnjem prvenstvu v Mariboru dosežena kopica odličnih športnih dosevkov. Na njem bodo namreč nastopili mnogi naši odlični športniki, tekmovalci, ki so že na prvenstvih armadnih območij dosegli same izvrstne rezultate. V nedeljo so se zvrstila še zadnja prvenstva: v Splitu vojno-obmorskega območja, v Visokem sarajevskega armadnega območja, na Rijeki zagrebškega armadnega območja ter v Brežicah prvenstvo jugoslovanskega .vojnega letalstva in protiletalske obrambe.
Pokrovitelj jubilejnega 30. športnega prvenstva JLA je član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj. Na sprejemu, ki je bil pred dnevi, so poveljnik ljubljanskega armadnega območja    generalpolkovnik Franc
Usklajenost
z ustavo in zakonom
Bled — Na devetem občnem zboru Gorenjske turistične zveze so se v poetek, 9. junija, dopoldne na Bledu zbrali delegati gorenjskih turističnih društev. Sprejeli so več dokumentov (programsko zasnovo GTZ, statut, samoupravni sporazum o združitvi) in tako organizacijo ter delovanje uskladili z novo ustavo in zakonom.
Na zboru so poudarili, da bodo turistična društva tudi v prihodnje imela pomembno vlogo pri razvoju turizma. Ne bodo pa se več ukvarjala z gospodarsko dejavnostjo. Pač pa bodo v krajevnih skupnostih skupaj z drugimi še naprej imela vodilno vlogo pri pospeševanju turizma z vzgojo prebivalstva, skrbela za naravno okolje in si prizadevala za razvoj drugih dejavnosti pomembnih za turizem. Seveda pa bo pri tem potrebno tesno sodelovanje turističnih društev in organizacij združenega dela.
Na zboru so potem izvolili za novega predsednika Gorenjske turistične zveze Franca Roglja iz Kranja, za podpredsednika Bogdana Šanco z Bleda in za glavnega tajnika Karla Ceja. Nazadnje pa so podelili še priznanja ob 20-letnici Gorenjske turistične zveze.
Tavčar-Rok in njegovi sodelavci Edvarda Kardelja temeljito seznanili o poteku priprav na prvenstvo ter zagotovili, da bodo storili vse za popoln uspeh te športne, družbenopolitične in kulturne manifestacije, ki bo pripravljena v počastitev vseh letošnjih jubilejev. Na njem pa bodo športniki-vojaki pokazali tudi vse svoje vrline, veščine in svoje znanje.
J. Govekar
KROMPIRJEV SIMPOZIJ
Bled — »Te dni si ogledujem določene »delegate«, okrašene z nekakšnimi rdeče-belo obarvanimi simpozijskimi značkami in nisem, prepričan,« piše dopisnik z Bleda, »če v festivalni dvorani na Bledu sejejo gorenjski krompir najboljše sorte. Ali so v prvih vrstah kmetijci s Sorskega polja in drugi gorenjski kmetje, ki se na te reči spoznajo? Oni bi lahko odgovorili tudi na vprašanja (ne) odkupovanja, cen in podobno. V obratnem sorazmerju — da o krompirju razpravljajo zgolj teoretiki, pa lahko pričakujemo še nove simpozije: za zeleno, peter-šilj, čebulo, grah, fižol. ..«
Fino. Ker sem strašno nor na zeleno solato, priporočam blejski simpozij z delovnim naslovom Zelena solata. Delegatski teoretiki naj bi se razdelili po tematskih skupinah in preučevali razširjenost in perspektivo ljubljanske ledenke, dalmatinske ledenke, majske kraljice, berivke, ameri-kanke in sploh. Malo sem najbrž pomešal, keY je zame solata solata razlikujem jo le po veli kosti, jo pogrešam, kadar je ni, kadar jo krt na našem vrtu privzdigne ali kadar jo že v kali požro ptiči. Simpozijcem bi bil na moč hvaležen, če bi mi odgovorili na praktično vprašanje, zame prav zdaj sila aktualno: kako naj ulovim krta, ki mi rije prav pod solato in ki ga naslonjen na lopato — da bi ga potem vrgel na sosedov vrt — čakam dneve in dneve.
Če za solato ne bo razumevanja in ne za vaše predloge, se lahko lotijo tudi drugih razširjenih kultur, redkvice ali špinače, recimo. Tako, nasploh in načelno, kaj bi onega vil s konkretnim! Je taka praksa teh turisičnih simpozijev, kaj moreš! Nam, navadnim pridelovalcem bodo še naprej ostajali konkretni krti, cene in odkupi ali znajdi se, kakor veš in znaš.
POKOPALIŠČE V STRAŽIŠCU
Kranj — Staro pokopališče je v tako obupnem stanju, da te je strah in sram pogleda nanj. Opuščeno je, zanemarjeno, od nikogar oskrbovano, zato bi bil že skrajni čas, da se ga primerno, spodobno oskrbuje ali pa komunala zravna in uredi park, kakor je že bilo načrtovano. Kranju je v resnično sramoto, zato krajani vztrajajo na tem, da se staro pokopališče kakorkoli že ustrezno uredi.
J