Zakaj in kako se nam je treba zadružiti? Uvod. V predzadnjem «Gosp.» je napisal vrli g. Ivan Ka6 nekako potolažilo trgovcem zatrjujo6, da kraetiške zadruge, nikedar, nikoli, nikoder nemajo in ne smejo imeti namena, kup6evati z živili in drugo drobnino, da torej ne morejo in ne mislijo in ne smejo nikoli, nikjer škoditi niti naravnost, niti ovinkoma trgovcem. S tem zadnjim mnenjem se prav od srca soglašam tudi jaz; niti kmetiške zadruge niti nobene druge zadružbe (organizacije) ne namerjajo biti v kvaro komurkoli; kvare ne namerjajo nikomur, ampak hočejo samo korist ^ebi in svojim. Rešiti se trudijo kmeta, obrtnika in delavca; in to se mora zgoditi, 6e bi prav imel pri tem kdorkoli slu6ajno kako škodo — in 6e prav bi bil morebiti ta slucajno oškodovani kak trgovec. Mi moramo skrbeti v prvej vrsti, da se ohranijo naši nižji sloji in s tem narod naš. Če to izgubimo, je nam izgubljeno vse, a 6e to utrdimo in vzboljšamo, ostane nam kmet in obrtnik in delavec trden in odločen in naroden. In to se mora zgoditi — brez ozira na morebitne posamezne žrtve. Zato se ne morem skladati s prvim mnenjem g. J. Ka6a. Vem, da mnogokateremu, kateri ne pregleda sedanjega socijalnega stanja in gibanja, ne bode vse to ljubo; toda jaz imam navado, da rečem ledu led, a medu med, da govorim jasno in glasno, odkrito in o6ito, zlasti 6e se gre za blaginjo ali pogubo milega nam naroda. Torej: 1) Vsaka kmetiška zadruga imej v svojih pravilih tudi odstavek, da sme svojim udom prodajati tudi navadne trgovske reči. Govoreč o namenu, napiši na pr. tako-le: «Zadruga ima namen, vzboljšati razmere svojih udov v nravnem in gmotnem oziru s tem a) da oskrbuje svojim udom koliJior mogoče ceno gospodarske in gospodinjske potrebš6ine vsake vrste, zlasti živino, krmo, umetelni gnoj, semenje, kmečke stroje, oblačilno blago, živila, pija6o itd.; b) da skupno prodaja itd. Ta to6ka mora biti v pravilih, sicer so nepopolna. Ge je katere že ustanovljena zadruga nema, prisvoji si jo 6im prej tem bolj! Oskrbeti se je treba za vse slu6aje že naprej. 2) Nikjer na kmetih nai se ne snujejo nakupna društva. (Jaz imenujem nakupno društvo to, kar se zove navadno konsumno društvo; to ime nam je namreč tuje, drugega boljšega pa ne bi vedel kakor je nakupno društvo ali krajše morda: nakupstvo, zato ker je njegov glavni namen, ceno za svoje ude nakupovati. Dr. Krek, vprašan o tej besedi, je bil iste misli kakor jaz.) Na kmetih naj se ustanovi v vsakej ve6jej občini kmetiško društvo ali kmetstvena zadruga (oboje pomenja isto), pa z onim pristavkom, ki sem ga gori napisal. Potem ima delovanje prosto na vse strani — delokrog neomejen. 3) Za delavsko ljudstvo se pa naj osnavljajo nakupna društva (konsumna društva), kjer to kaže korist ali eelo potreba. 4) Nikar naj se radi tega ne vzburjajo trgovei. Bilo bi to a) brezuspešno: zadruževanje se je za6elo in tega gibanja ne ustavi nikdo več b) neumno: škodovali bi sami sebi, ker bi ljud ogorčili zoper sebe; c) kvarljivo, 6e bi se res tudi moglo zapreeiti: brez zadružnosti naši nižji sloji v nepredolgem času poginejo in z njimi bi bil zatrt in uničen tudi naS narod. To [e jasno vsakemu, kdor gleda in misli. Vendar se pa niti trgoveem ni treba bati zadruževanja; zakaj? 5) Nakupna društva naj se zasnavajo pametno: ne povsod, nego samo, kjer je prav in potrebno; in kmetiške zadruge naj se bavijo in se bodo bavile s prodajanjem navadnih potrebš6in tudi sarao razumno: kjer in kolikor zahtevajo razmere. Trgovci bodo poleg tega Se vedno lehko shajali, 6e bodo pošteni in pametni. Tudi se bode to zadružno gibanje razvijalo polagoma; sedanje trgovce — 6e bodo pametni in ne bodo z ustanavljanjem razsrdili ljudstva, kar bi bilo seveda v njih gotovo pogubo — sedanje trgovce pa6 to ne bode prehudo zadelo; 6e se bode pa videlo, da jih ni toliko treba, bode pa njih naraščaj manjši: oprijeli se bodo Ijudje rajši drugih, proizvodljivih stanov, kar bode, 6e se stvari tako razvijajo, vsera v korist in nikomur ne v kvaro. S terai mojimi mislimi se strinjajo tudi prav mnogi neduhovniki, s katerimi sem se razgovarjal, ker razvidajo, da je to silno potrebno pri nas na Štajarskem v narodnem oziru; zakaj to je jedino orožje, s katerim se bodemo otresli narodnih nasprotnikov, katere mi živimo in bogatimo, oni pa nas zato zasužnjujejo politicno in narodno. Ni6 menj koristno je pa to v gospodarskem oziru tam, kjer }e kak nepošten trgovec, ki prodaja slabovredno blago in predrago. Završujem uvod s temi mislimi; I. Zadružba (organizacija) nam je nujno potrebna, a zadružujmo se previdno in razumno, oziraje se na razli6ne razmere raznih krajev. II. Posamične zadruge naj se spet mej soboj zadružijo in zvežejo. Kje bi bilo srediS6e tej zavezi? Ali bi se naj združile štajarske mej soboj ali bi se zjedinili s kranjskimi Slovenci? Jaz nasvetavam odlo6no, da se naj združijo vse kmetiške zadruge na Slovenskem skupno v jedno samo nadzadrugo s sedežem v Ljubljani; to predlagam zato: 1) ker je to za narodnost našo bolje — imeli bi s tem nekako gospodarski združeno Slovenijo; tudi bi nas, 6e se ustanovč prisilne zadruge, ne mogli potem z lepa ve6 vezati in kovati z gorenještajarskimi zadrugami v skupno štajarsko zadrugo, ki bi bila našej narodnosti v veliko zgubo. 2) ker so na Kranjskem v zadružnosti že precej mo6ni: imajo svojo «Gospodarsko zvezo,» in ta zveza iraa že pripomočkov, a) da pomaga ustanavljati nove zadruge in to tudi z veseljem stori; b) ima mo6i in sredstev, da brani z njo zvezane zadruge, 6e jej oblastvo ali kdorkoli dela sitnosti, 6e jo «šikanirajo,» 6e pridejo tožbe in razne druge neprilike in spletke. S kratka: ona zastopa lehko svoje pridružene zadruge v vseh polrebnih re6eh. Tudi pri ustanavljanju: Če hočete kje zasnovati kmetiško zadrugo, pišite kar «Gospodarski zvezi» v Ljubljano; ona Vam dopošlje pravila, pošlje Vam vse potrebne knjige in Vam da tudi navodilo za knjigovodbo. J. M. Kržišnik.