a svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
IV.
V srédo 19.
serpana
1846.
List 33
5
moči
i>
se svéti na planjávi Na plánjavi tam široki? Ali zvezda je danica , Ktera obleduje v zôri Ali pa je svitla luna, Ki se vmika sončni Ni danica, in ni luna U nebéški svoj' svitlôbi : To je turski polomésec, Ki se sveti na soton , V kterim cerne sklèpe kuje Am urát, car kervolôki, De vkončá, kar križ spoznava In si stó deržav osvoji
5
5?
Kosovo še danas mora,
Préde nj sonce bo v zatoni, Bit' kervavo, Lazar Bulko Plavati u Sav' globoki, In kar ne častí Mahóma, Móra meni se uklonit' !u
Amurat tako besédje In ozrè se po šotori; Hasan Aga pa mu roče

Ki sedel
tudi v zboi
„Amurate, car mogočni Ï Pred obličjem pade Tvojim
Miloš Kabilovic.
v
pr
služabnik Ha
Aga
V přetečeni imel sim noči Hude sanje, cerne sanje;
Nej povćm
Cer
orli
Ala **) vé, kaj tó pomćni, Ki nas ima v svoji moči -Černi orli so létali, Nad šotorjem, v glad So kljuvali
oznim
ivali Tebe, Turke Pa so žerli Savski sômi. Ak' resnica ni, kar rečem, Bódi Ala mi v pomoci!" —
in serdit, ko lev, zarjove,
se strésue vse v šotori:
i
De
,,Ala bódi ťi v pomoci V srédi tabra nej irnajo Tvojo glavo černi orli, De se spolni, kar mi bledeš, Hasan, nad životam tvojim !" To slišaje prós' Sulejka, Hasan Age hčerka, v sôlzah: ,,Care slavni, siloviti! Ni se vstavljať vólji Tvôji, Pa pripusti, de se prošnja Moja milo mi izpôlni : Zúnaj je mladéneč nióder,
Ki zna sanje té razložit' ;

y
Ak' po tvoji niso vólji, Nej gré Hasan k ojstri sudbi
Car ga vkáže pripeljati, Reče mu v nevolji svoji:
IJrno mi razloži sanje Tode modro mi govori; Car sim, vès m' je svét podložen Ni ť plačila tréba prosit' AI' po vólji sanje meni Hasan Age ti razloži; Véš! sicer z glavó ti svojo Ne odídeš
?

môj' togôti!"
Poslušavši Age
anje
?
?
Se m' globôke je přiklonil In mu reče: Tursko sonce U mogočnosti svitlôbi!
V svoji me imaš oblasti,
Prizanes' mi, al' me umori:
/
Tvoje ure so se stekle De Te žerli bodo ôrli, De se znósi Miloš, Hrovat, Ki umor'li meči Tvoji So mu oca, mater, brate." Reče in u svoji zlôbi Mu poríne meč u serce De pogine v kervi
?
svoji !"
Malavasic

Kervomočnost ali kervoscaiije.
Zop
to bole

kte
čedo govéd, ovae, pa tud
nar boljši zdravilo tóle
konj
pade dostikrat celo
j
je koj
v
Euo dobro periše (Handvoli) lanenig
se
mena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol
ure; odcedi si potem laneno vodo ter
lni t
tôpi
stupe (Salpeterpulver) 1 lot

krat na dan si napravi to zdravilo in ga
1
n i £a
O
četu v lo

zjutrej, opoldne in na večer bolnimu živin gobec. V treh dneh ti bo večidel pomaga če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni
tku prehuda vročinska bolezin in hud notranji
prisad (ledic ali mehurja) pertisnil, de je treba
tudi pus a ti.
Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sená
5
ne
slame za klajo, ampak če je moč trave, za pi jačo pa z otrobi ali s
otrobi ali srne tko zmešane vode.
kislim mlekam
ali
*) V letu 1388 je imel turški cesar Amurat vojsko s serbskim knczam z imenam Lazar Bulko. Všotorili so se Turki in Serb-Ijani na veliki planjávi na Savi v Serbii, kosovo polje po imenu. Lazar Bulko je imel opróda Miloša Kabiloviča, rojeniga Hrovata. kteri je po izgledu Rimca Lucja Skêvola v turški tabor šel, kakor de bi bil svojiga gospodarja zapustil in h Turkam prestópil. Pa pred Amurata pripeljan, ga prebode, de bi svojimu gospodu življenje o hran il, in je sam strašno smert našel.
**) Takó imenujejo Turki Bogá.


Če brez hudiga prisada in bolečin kervo-močnost čez tri dni terpi, perdeni pol kvintelea káfre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, de živina več tednov in brez bolečin kri sci; takrat dajaj živini vsak dan dva-krat pol bokala vode, v kteri se ena pest drobno stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk (Gallapfel ) ali s kip ko v (konopra) skoz eno
uro kuha.	Dr. Bleiweis.
Kakó se dajo kebrovi červi pokončati?
Vsak kmetovavec pozná škodljive červe, iz kterih se kebri izležejo, pa tudi vé, de se ta mer-ces ne da lahko pokončati.	>
Nekak nemški kmetovavec je skusil pepél, ki pokuhanji m jila ( ž a j f e ) ostane (Seifensiederasche) in se per mjilarjih (žajíarjih) dobi.
On je s takim pepélam pognojil drevesam in pa ohrovtu, kjer so imenovani červi pojedino imeli. V kratkim so vsi červi poginili, drevesa in ohrovt so jeli pa pràv veselo rasti. De se je od te resnice bolj prepričal, je napolnil dve posodi s perstjo, eno zmešano z mj il ar s kim pepélam, drugo pa ne; potem je nabral nekaj taçih červičev in jih v vsako posodo nekoliko djal. Cez dva dni je spraznil obedve posodi in vidil, de so bili červiči v z mesa ni zemlji mertvi, v čisti pa živi in zdravi. — Pràv dobro bi bilo, ko bi se pohvaljena lastnost mjilarskiga pepéla poterdila ; zakaj tak pepél ni drag.
tergatve.
(Nadalje.)	; ••
Ni potreba za navadne vina grojzdja ravno na terti sušiti ; pa vender tudi prezgodej brati ne, če hočeš dobro, močno in stanovitno vino imeti, ki ga boš ložej prodal, ne pa kisliga in prazniga. Tudi per nas na Krajnskim lahko dobre vina ra-stejo , in zakaj bi ne? sej je tudi naša zemlja žanje ; tudi naš svet je takó dobro ležeč, kakor na Ogerskim, Estrajskim in ob Rajni na Nemškim, ki tolikanj dobrih in imenitnih vin imajo. Tudi per nas se vina najdejo, de bi mislil marsikdo od njih, de niso tukej rastle. Po celim svetu, kjer vino perdeljujejo, na Francozkim, Nemškim, Ogerskim, in še cio na haškim ne beró nikoli pred postavljenim casam; ter naLaškim ne pred sv. Mihe-lam; na Nemškim, Ogerskim ne pred sv. Terezjo,
bodi léto kakoršno hoče ; le samo per nas delà vsak, kar se mu zdi, in kadar se mu ljubi. Silno napek je to, in prositi bi bilo vikših, de bi tudi per nas pravo, modro postavo, ktere bi ne smel pod ojstro prepovdjo nobedin prestopiti, napravili, ker so stare postave per nas v té reči zlo v nimar prišle. Nesreće se bojiš, pa v tem strahu kislo, prazno, ne-zrélo vino dobiš, ki ga kupcam zastonj ponujaš.
Kaj pa, ako bi nesreća takrat prišla, ko je še malo mehkiga grojzdja? Ali boš zavolj tega drugo leto terdiga bral in jagode v možnarji tolkel?
Pravijo, de kmet nar bolj vé, kdaj je grojzdje zrelo. Pa skušnja učí, de to sploh ni res, in de je kmet v té reči večidel otroku enak, ki zmirej vpraša: „kdaj bomo brali? grojzdje je že mehko". Nikjer niso kmetje tako malo umni, kakor v té reci, per vini. Ce kmet nar bolj vé in nar bolj práv storí, zakaj so pa postave, ki prepovedujejo brati do postavljeniga časa? in zakaj v druzih krajih, na Nemškim per Dunaji, in tudi na Francozkim, in skorej povsod, straže imajo v vinogradih, kadar grojzdje zorí, de nobeden, še gospodar ne sme v
vinograd iti, dokler brati ni perpušeno? Naši kmetje tudi niso modřejší od nemških. Je Nemcam, Fran-cozam veliko ležeče na slavi njih žlahtnih vin, ki jih po vsim sveti dragó prodajajo , bi bilo práv, de bi tudi nam na našim kaj ležeče bilo. liés je, de v nektérih gorícah sončnih in bolj nizkih, in nekterih plemen grojzdje v nizkim, sončnim kraji prej zorí, kakor na visočjih gorah: panične škod-je, tudi tukaj malo počakati, de uno tega doíde. Ali pa vsaj, če ima kdo v svojim vinogradu eniga plemena grojzdje v nizkim sončnim kraji, ki je en teden ali pa še več prej zrelo, naj ga bere, če je le res pràv zrelo; drugi pa naj počakajo, de bojo tudi oni zreliga brali. Napčna navada pa je lakom-nih, požrešnih vinorednikov, ki gredo brat ali pa vsaj podberin delat. de bi ga berž pili, če je le že ktera jagodca mehka. Vidijo to drugi sosedje in vsi planejo v vinograde, ki se bojé, de bi njih vinograd zastal, in de bi ga tatje in ptićî ne pobrali. To je nerodnost, de je ni veči, in to nerod-nost odverniti bi bilo treba, de bi jo vikši čisto in ojstro prepovedali. Hité nekteri z branjem tudi zató, ki se mraza, slane, ki v mesci Kozoperska rada pride, bojé. Od tega, kar sim sam vidil, vém povedati, de mraz nezrelimu grojzdju, ki ima še veliko vodene reči v sebi, res zlo škodje, ga popari in nič več ne zori. Zrelimu pa, ki ima zlo malo vodene reči, mraz, kakoršen v mesci Kozo-
f	'	v	V
perska pride, malo ali pa nič ne škodje. Ce nezrelimu škodje, ali boš zató nezreliga bral, de mu škodval ne bo? Zrelimu pa malo škodje; zakaj, ne vinska reč, ne cuker ne zmerzne takó berž , dru-gači, kakor v silno hudim mrazu, kakor je vćasi pozimi na Rusovskim , nikdar pa v mesci Kozoperska per nas. Per nas le vodena reč, voda v jagodah zmerzne, in ko ni še dosti dozorjena, ko ni še vodena reč vinske in cukra v jagodi dogoto-
%r O v -s	™
vila, jo skazi. Pa kaj moramo zató? Ce je tedej manj vodena jagoda, manj jo more pozeblina po-škodvati, kakor vino v sodi, če zmerzne, ne zmerzne vino, ampak vodena reč v vini nar prej. Pusté v nekterih krajih, postavim na Ogerskim, de mraz ali slana pade na grojzdje in pravijo ondi, de tak grojzd je bolj plehek in mehak, in vino boljši. To veljá, se vé de le od popolnama zreliga grojzdja. Pa tudi per nas včasi zeleniko, ki je pozno zrela, slana dobi, če je zrela, ne postane rijava. Lipno nar bolj vodeno, ki dolgo vodo derži, mraz nar bolj popari, pa če je pràv srelo , tudi malo ali pa nič.
To tedej od časa tergatve ali branja: zdej pa še nekoliko od branja samiga.
alje sledi.)
Vprašanje in prošnja na kmetovavce.
Ali je letašnji korún kaj zlo cvetel? ali je cvet kaj semena zastavil? Na koruniših krog Ljubljane smo le malo korunoviga cvetja vidili, semena bo pa javalne kaj, kér cvetje večidel vsahne in odpade, predenj seme naredi. Na njivah, ki jih ima c. k. kmetijska družba v Ljubljani na Poljanah in kamur so oskerbnik tega verta, gosp. Dr. Strup pi, iz vsih krajnskih krajev nabraniga korúna letas zasadili, se le pored ka m a tii in tam kako cvetje vidi, semena bo pa težko kaj.
De korún cvetja ne delà in semena ne donese, je žalostilo znamnje, de je zgubil svojo rodo vit no moč, ktera je tudi k njegovimu zdravju potrebna. Dobro se pomnimo, kakó smo v otročjih letih korunové cvetne ja-belčka po njivah tergali in se z njimi metali — zdej jih
pa nič več ni viditi. Ali to nič ne pomeni?
Ce bi se vunder kakimu kmetovavcu naměřilo, je pridno za vino dajal in se s svojim bogast korúnoviga semena (jabelčkov) kaj dobiti, je pràv vam bahal in široko ústil. Kar sam s svojim jezi
pvàv lepó naprošen
i
ga nam za prihodnje skušnje pol-
kám ne opravi, mu njegov prijatel pomaga. Hvali in
slati. Kadi mu ga
bomo tuđi plaćali.
Vredništvo.
de se je čuditi, in de se Jože vdá.
V
Keršanska mati.
Ali ne gré tudi ta naslov v naše Novice? Kakó de bi ne šel? Novice išejo ljudi osrečiti, jim kažejo hašen svaríjo jih zgube. Prazno je pa vse prizadevanje hišo
i
pnporoca ga,
kratkim je dan poroke odločen, samo poprasujejo se, kdo jim bo pismo zdělal, kér .	JLA I II1 \ r *
ki bi se na take reci umel. Kaj, je druziga storiti, kakor se v Ljubljano peljati? Zeninov prijatel, mešétar, jih ob-
ga v celi soseski nimajo
ljubi k poštenimu, umnimu gospodu peljati, ki jim bo vse osrečiti ki jo modra gospodinja ne vlada; modra go- pisma za majhne denarje izdelal. Peljejo se v Ljubljano,
spodinja je pa keršanska mati, in ona sama spet hči
in kam je njih perva pot ?
po navadi v kercmo!
keršanske matere. Ona sama je v stani sinove in hčere, Zakaj vino se mora piti, predenj se kaj
hlapce in dekle modro vladati, de so pridni, pošteni in redoljubni. Ona sama zarod odredi boguljub.
zgodi,
m moz
gane se morajo okisati, predenj je mogoče kaj misliti in
skleniti. Kmalo je tudi učeni gospod pri njih, ki zna
Ljudjé na višji stopnji v človeški drušini so otroci vsaktere pisma zdelovati in njemu v čast gré zdaj bokal keršanskih pobožnih mater. Njih nauk je posebno bil za bokalam na mizo toliko časa, de ubogi Jože ne vé,
vzrok. de so postali, kar so. Rahlo, neuírudno, beznjivo svarjenje in učenje keršanske matere se je boko v serce vsadilo , kakor pohleven dež , ki na setev
Iju
srlo
kje de sedi in kakó se mu godi. To viditi, pomiga me šétar, in ko bi trenil se ženitno pismo naredi, brez de bi Jože vedel
j
kaj
i
koliko in komu obljubi. Ženin
pada. Sin pobožne, modre matere naj prehodi v nar ne varniših letih kraje in kraje, naj nima ne svarnika ne
ob dlaně ploska, de je norca vjél, ki bo njegove dol
učenika; materni uk mu je obilna pred pšicami zlobe. Ko naleti
zaloga ,
na zločince, pripravljene,
gove poplačal, in mešétar se s pisarjem smeja, kér vesta,
oškititi se de jima par tolarčkov verh polniga želodca ne odide.
Dan poroke preteče in zdaj ubogi Jože spregleda, komu
iztergati, se
oglasi
mu zaklad dopadajenja bozjiga iz rok mila prošnja matere: Sinko, nikar! Ko angelj čuvaj mu je spomin na ljubo mater. In naj se tudi premotiti da od sladkiga šeptanja zmotnjačev, kterih je žalibože
^	y	y	^
povsod cez vec: sin, hci pobožne matere ne bo dolgo sužen, sužnja pregrehe, tovarš, tovaršica zločincov; —
spomin na mater

bo pripeljal, jo bo spravil kmalo
zopet na stezo čednosti nazaj.
O pač torej sveto opravilo učenikov, spovednikov, pridgarjev, ki se trudijo mladino v strahu božjim uko-reniniti. Bogoljubna deklica bo častita de vica, ljuba Bogú in ljudém; bo krasna nevésta z vencam okinčena poroke
dan; bo zena, od moza hvaljena, od otrok ljubljena; bo vzrok sreče mnogim za časno in večno, za svoj kraj in daljino, za svoj čas in daljni prihodnji. Naj tudi otroci pobožne matere ne erbajo ne zlatá ne srebrá: nauk matere jim je obilen zaklad za časnost in věčnost. Na gomilo ljube matere se bodo sinovi in hčere hvaležno ozirali, dokler jih Gospod življenja in smerti ne pokliče za njo, in ne združi na večno jih z njo !
je v roke přisel. Zétu je mogelhcerno doto odštéti, kér so mu posodníki z ječo žugali, in kér sam ni imel toliko denarja, se je mogel zadolžiti; zakaj vjét je bil in spol-niti je mogel, kar je v svoji neumnosti obljubil. Kakor de bi ga bila sreca preklela, ga je od tistihmal zapustila , pomagati si ni mogel več, in v šterih letih je bil
od lepe hiše spodén in berač. Kdo ga je na beraško palico spravil? Ljubo vince in zgrabljivi volkovi: zviti ženin, njegov mešétar in pisatelj ženitniga pisma, ki so bili zmenjeni, Jožeta goljlati, ženinu pa iz dolgov pomagati, kteri je pa z nerodnim gospodarjenjem še pred ob svoje premoženje přišel, kakor njegov tast.
se
godi marši
Kakor se je Jozetu zgodilo , takó kterimu drugimu iz raznih vzrokov, ki pa vsi iz napčne navade izvirajo, ktero imajo naši kmetje
i
?
ki mislijo
de se brez takó imenovaniga likofa in brez pijače, brez mešétarjev in druzih sleparjev nič opraviti ne da.
Prihodnje kaj druziga
od tvojiga
Mihela t? Ljubljani.
Slovenski oorlednik.
»
4. list.
Mafiju, kmetu na Gorenskim.
V svojim poslednjim listu sim ti pisal, kam ne-spametna pravdoželjnost pripélje in kakó se večidel kmetani godi, ki raj si takó imenovanim zgrabljivim volkovam v kr eni pije
zahajajo, kakor
de bi pravičnih, učenih prav

de
nikov iskaři. Vprasati se pa mora, od kód i pride so slovenski kmetje tolikokrat k pravdanju pri siljeni in de jih nje pride? Lahko
zavoljo tega toliko ob
svoje premoze
je odgovoriti na to
vprasanje
Ni je skorej pogodbe storjene, ktera bi se brez vina opravila in pri kteri bi mešétar več ne veljal, kakor pameten in uměn prevdárk. Nej ima kdo kaj kupiti ali prodati, ne storí se brez mešétarjev nič , ki si
v taeih priložnostih trcbuhe pasejo in kakor pijavke ubo-zih kmetov prijemajo. Nej ima kdo pisma delati kakoršne koli bódi, osledi
ga gotovo kak zakótni
pisac
de
ga
prekane in takó na pót pravdarstva zapelje. Tode tega
so si večidel kmetje sami krivi , in kaj
iz vsiga tega
pride, nej ti sledeca zgodba pokaže.
Simetov Jože je bil přemožen kmet in skerben gospodar svoje kmetije. Imel je hčer za omožiti, ki je imela vec sto dote. Eniga dné pride snubač, berhek mladenč,
Hvala., komur hvala gré
i
Štirnajsti dan
tekociga
mesca je okoli 10. ure dopoldne v Vevčah, blizo Marije Device v Polji pod Ljubljano jelo
goreti.
Oginj je
silno
s vi gal,
gorecimu
peteliinu enak, po slamnatih strehah in poslopjih, v kterih je bilo sená, slame in druge živinske klaje dovelj natlačene, in je le dve poslopji posmodil. Gotovo bi bil s svojim gorečim žrelam celo vas pokončal, če bi ne bila gosp. Jožef Langer, vodja bližnje papirnice in gosp. Gašper Burkhard, umetalnik (Maschinisť) ravno od ondod, s svojimi delavci in delavkami naglo na po-
moč pristopila in fabriške brizgle
s sabo pripeljala.
Ravno takó so tudi visokočastitljivi gospod Martin Pajk, fajmošter iz Polja in veliko ljudi iz bližnje okolice zraven pertisnili in neutrudama gasili, dokler so zahvaljen bodi Bog, oginj do
i
dobriga
ukrotili.
V imeni c. k. družbe sv. Florjana gré tedej imenovanim častitljivim gospodam in njih pomagavcam za pridno obnašanje in gašenje pri ognji v Vevčah očitna
hvala.
Vredništvo.
Gotove znamnja poboljšaniga cloveka.
Z au pan je na Bogá in pa delavnost sta nar terdniši stebra sreče človeškiga življenja. Kdor moli in delà, je dober člověk. Ce ste
zamogli hudodelnika
kteriga pa Jože poprej ni nikoli ne vidil, ne kaj slišal pet h molitvi in delu napeljati, brez vse skerbi
od njega. Dopade mu pervo uro

zakaj
9
Zató, kér spustite iz jetnišnice, zakaj poboljšan je
r
Svratek pregled novih slovenskih
3.
knjig.
Pesmarica cerkevna z napoví ali vi % ami od
gosp. Matija Majerja, kaplana pri stolni cerkvi v (Je tove i, letas na svitlo dana veselo pričuje, de smo
jeli Slovenci tudi starih zakladov narodniga pesništva
i
i
de se ne pozabijo in ne
pogube.
Vsi narodi so
spoznali, de ni pràv staroznanstva zanemariti, torej so jeli eden pred drugim iskati in nabirati, karkoli stariga
najdejo, naj si bodi vknjigah, pismih, orodjih, denarjih i. t. d. Cio družbe so vkupej stopile, ki z združeno močjo si prizadevajo, stare reci pogubi oteti in jih za prihodnje case ohraniti. Ali ne veseli sina, če si je obranit p o d o b s i n o svojih že davnej mertvih staršev ? Ali ne bo veselilo vnuka, viditi obraz svojiga desčika ? Kaj ne de! Ravno takó nas bo razveselilo pesmi slišati, ki so jih naši prededje péli ; in vsak dober člověk jih bo poslušal z
gi njenim
se ream.
Torej se práv lepo zahvalimo neutrudljivimu na-beravcu in iskrenimu domorodcu gospodu Majerju, de nam jih je nabral lep venec (81) starih svetih pesem ki jih pojó Slovenci na Stajarskim kim, Goriškim in Beneškim. —


Koroš
Oj, de bi pač več tacih
pridnih čebelic bilo, ki nam nabirajo žlahtni med iz zakladov starih časov!
Slišali smo sicer nektere govoriti: ..začrnu stare
řeči
r>
na dan vléci, kér imamo kaj boljšiga novina?" Takim ljudém bi preveliko čast skazali, ko bi
To so nezadovoljneži, kterim nobena
jim
odgovor
dali !
reč ni pràv. Ce jim daš kaj noviga, bojo staro hva ; daj jim kaj stariga, bojo godernjali in novo hva
lili
lili. Takim sam ljubi Bog ni v stanu vstreei.
m
Vsak dober domorodec pa se veselí ljube
«« U	* i'	ivi i______i______• ____
in si zeli, de bi kmalo
»
P
itlo pr
išel. Prs de so izdali tudi
drugi
zvezek na
dobi
ape
so jo gosp. Maj e r
: ali viže h nekteri
tudi
adeli
j
akor jih prosto Ijudstv
veselili vins k i K o r o š k

pod Maj
i
poje. ko bi
Práv zlo b
pesmam nas raz

liotli kraj n ski z god
?
bi, ki ima sestrieo na Stajarskii
esmarice*' podai
m
en
ezek
oje

P
Unio

kaj
je novija?
(Pomlad in jesen skupej). Ta je prazna, si
bo
si kdo
je golaresnica! Te dni smo več
gospodov čuditi se slišali, de se semtertje več hruševih in jabelčnih dreves po Ljubljanskih vertih vidi, ki so polne rumeniga ali pa rudečiga sadja in nar lepšiga cvetja česar smo se tudi sami na baron C oj z ovi m
i
vert i
pr
pr
jesen
leta
Ali nismo v tište kraje svetá zašli, kjer sta pomlad vedno domá? — Potem takim bodo Ljubljančanam
s
jablane in hruske dvakrat rodile
v
Kitili kup
(Srednja cena).
V !Lj ubij ani
14. Velikiga
serpana.
Krajnju
10. Velkiga serpana.
old.
£0ld.
mernik Pšenice domaće •
» banaške
ni v •
i ursice.........
Soršice.........
Reži...........
Ječmena........
pijosa..........
Ajde...........
Ovsa...........
Oznanilo razstave sadja v

in povabilo na vse sadjo - in vinorednike.
Zavolj slabe letine lani odpovedano sad no razstavo bo c. k. kmetijska družba letas kmalo po sv.
Miheli napravila.
Namén te razstave je:
se soznaniti z raznimi plemeni domačiga sadja in zvediti, kje de nar lepši raste

2)	imena zvediti, ktere so vsakterimu sadju v raznih krajih navadne;
3)	iz teh intén za vsako sorto eno samo in nar bolj pripravno izvoliti
7

razznaniti in za naprej za
obeinsko rabo vpeljati ; 4) s pomočjo te razstave sadjorejce po
celi deželi razglasiti
in jim za přiděláno sadje prihodnjič
tudi kupcov nakloniti
?
5) zvediti in razznaniti, kakó vsaktero sadje v raznih krajih porabijo in v prid obracajo;
kjer bo potreba, tudi s podukam rej o in rabo sadja podpirati in pa 7) z ogledovanjem razstavljeniga mnogoteriga lepiga in obrajtaniga sadja obuditi in vneti ljube z en do
sadjoreje, ki zamore slehernimu kmetu tolikanj dobicka prinesti.
Res je sicer, de je okoli sv. Mi he la že veliko
žlahtniga sadja pošlo
i
obneslo ; nektero pleme je pa še le pozneje zrelo
?
tode veči
del tistiga sadja,
ki bi se v razstavi pràv lepo ki kmetovavcam nar več zda.
je vender o tem času zreliga. Za pervo pokušnjo bomo tedej letas napravili sadno razstavo kmali po sv. Miheli, in če nam bodo sadjoredniki za poznejši čas še kaj sadja za drugo razstavo obljubili, bomo pa še eno napravili okoli sv. Ošpete, kakor
za drugo razstavo obljubili morebiti tudi prihodnje leto eno mesca Maliga serpana
za bolj zgodno sadje.
Vam pa, pridni sadjoredniki! bo ta razstava od ene strani
gotov
dob i ček v denarjih přinesla, kér se straní pa vas bo razstava podučila ali pa saj vašo vednost povikšala v sadenji in obdelovanji sadnih dreves, in v pomnoženji vsakimu kraju priložnih sadnih
vam bojo pota odperle , vsako sadje lahko v denár spraviti, od druge
plemen. Mestnjanam pa se bode soznanilo, v kterih kazalo po-nj hoditi.
se dobi eno ali
drugo sadje
?
in kam jim bo nar bolj
Če vas pa mika deležni biti teh dobičkov sadně razstave , ste vsi sadjoredniki naprošeni
i
vsake sorte
sadja po dvoje ali troje poslati v pisarnico c. k. kmetijske družbe v Lj ubijano, s pod pisani imena sadu in kraja, kjer je ras tel. Z a čni te ga pošiljati tisti te den pred sv. Mihelam saj večidel vse sadje skupej.
?
de bo o sv. Miheli
Upati je, de bojo naši kmetovavci pràv veliko sadnih plemen skupej přinesli; k sadju stejemo pa tudi grozdje in orehe. Tudi posebna in žlahtna z e le nj a va ( Gem iise ) je za sadno razstavo pripravna; zató naj se tudi tega sadii prinese, če ima kdo kaj posebni ga pokazati.
Se enkrat ponovimo to povabilo na vse kmetovavce, de bi se pràv dobro skazali pri ti razstavi v cast domače sadjoreje in v svoj last ni dobiček; zakaj tište sadjorejce, ki bodo lepó sadje k razstavi poslali bomo oznanili in razglasili v Novicah in tudi v nemškim ljubljanskim časopisU
?
Ođborstvo c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 6. Velikiga serpana Í846.
m /