Pogledi na vodenje Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši O avtoricah Alica Prinčič Röhler je vodja Območne enote Koper v Zavodu RS za šolstvo. Alica.Princic-Rohler@zrss.si Dr. Milena Kerndl je vodja Območne enote Maribor v Zavodu RS za šolstvo. Milena.Kerndl@zrss.si 180 181 Pogledi na vodenje Povzetek Prispevek obravnava ravnateljevo pedagoško vodenje razrednikov, naloge, ki jih obsega, ter prednosti, ki jih prinaša kakovostno vodenje. Predstavlje- ni so nekateri vidiki podpiranja razrednikov za zagotavljanje dobre klime v razredu in vključenosti vseh oz. za ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, kar je pogoj za učinkovito učenje v šoli. Izpostavljena so področja vodenja razrednikov za krepitev učeče se skupnosti, ustvarjanje pogojev za optimalen razvoj posameznega učenca/dijaka ter vključevanje staršev. V zaključnem delu je predstavljenih tudi nekaj priporočil ravnatelju za oblikovanje strategije pedagoškega vodenja razrednikov. Ključne besede pedagoško vodenje | razrednik | varno in spodbudno učno okolje 182 Pedagogical leadership of class teachers with an emphasis on introducing some elements of a safe and stimulating learning environment and ensuring cooperation with parents Alica Prinčič Röhler and Dr. Milena Kerndl, National Education Institute Summary The paper discusses the headteacher's pedagogical leadership of class teachers, the tasks it involves, and the advantages of quality leadership in that respect. Some aspects of supporting class teachers are presented, those that ensure a good climate in the classroom, inclusion for all and those that create a safe and stimulating learning environment, which is a prerequisite for effective learning at school. The paper highlights the areas of leadership for class teachers which result in strengthening the learning community, creating conditions for the optimal deve- lopment of individual pupils/students and involving parents. In the conclusion, some recommendations for creating a strategy for the pedagogical leadership of class teachers are presented to the headteachers. Keywords pedagogical leadership | class teacher | safe and stimulating learning environment Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 183 Pogledi na vodenje 1 Uvod Družbene spremembe, nenehen razvoj in nova znanja zahtevajo spremenje- ne vloge ravnatelja, strokovnih delavcev, razrednikov, strokovnih aktivov ter drugih organov šole in jih nenehno postavljajo pred nove izzive. V prispevku bomo obravnavali pedagoško vodenje strokovnih sodelavcev, ki vodijo oddelčne skupnosti, oz. nekatera njihova področja delovanja, ki so v tem času v ospredju in prispevajo h krepitvi kulture dobre skupnosti na šoli. Ravnatelja vidimo kot spodbujevalca učenja, ki skupaj z razvojnim timom šole vodi proces profesionalnega razvoja strokovnih delavcev za vodenje oddelčne skupnosti in ustvarja pogoje, ki jim bodo omogočili optimalen razvoj. Osrednje zanimanje bo usmerjeno k pedagoškemu vodenju razrednikov pri na- črtnem uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja – (za vključenost in zaupanje in s tem odziv na stiske in težave otrok) ter pri povezovalno-sodelovalnem vidiku, ki vključuje sodelovanje s starši (pogovorne ure in roditeljske sestanke po meri staršev in učencev/dijakov). Za ravnatelje šol je vsakoletni strokovni izziv tako imenovanje razrednikov in sorazrednikov / nadomestnih razrednikov kot tudi oblikovanje strategij aktivnosti za pedagoško vodenje razrednikov glede na različne spremenljiv- ke šole (npr. kompetence strokovnih delavcev za področje vodenja oddelčne skupnosti, udejanjanje temeljnih dokumentov šole, kot so razvojni načrt, vizija šole, letni delovni načrt, vzgojni načrt, vključenost šole v različne pro- jekte in razvojne naloge, prioritete šole ...) Od ravnatelja zahteva razmislek o prioritetnih aktivnostih, ki jih bo skupaj z razvojnim timom izvajal v šol- skem letu, o potrebnem času za njihovo izvedbo, o kazalnikih, ki mu bodo nudili vpogled v učinke pedagoškega vodenja razrednikov ob zaključku šol- skega leta, ter o korektivnih ukrepih ob odstopanjih. V nadaljevanju bomo pregledali veljavno zakonodajo, ki opredeljuje neka- tere naloge razrednika. Te naloge bomo povezali s pedagoškim vodenjem razrednikov pri načrtnem in sistematičnem razvijanju kulture in klime v vrtcu in šoli v okviru varnega in spodbudnega učnega okolja ter pri ustvar- janju optimalnih pogojev za razvoj posameznika, kar vključuje sodelovanje s starši. 184 2 Nekateri ključni poudarki aktualne teorije in prakse Organizacijsko so ravnatelji šol v zadnjih letih že poskrbeli za zagotavljanje nemotenega dela razrednika z uvajanjem nadomestnega razrednika/sorazre- dnika za vsak oddelek, kar je zagotovo zelo pomembno še zlasti ob more- bitni odsotnosti razrednika. Taka organizacija zagotovo narekuje strokovno usposobljenost večine strokovnih delavcev za področje razredništva, zato se zdi smiselno, da v te aktivnosti vključimo vse strokovne delavce in jih spod- budimo k skupnemu razmisleku/pogovoru/delavnici o optimalni strategiji profesionalnega razvoja razrednikov šole. Pri tem jih strokovno podpira ra- zvojni tim kompetentnih strokovnih delavcev, ki jim pomaga razvijati stra- tegijo sodobnega razredništva glede na trenutne potrebe učencev/dijakov ter zahteve sodobne družbe in lokalnega okolja. Pri pedagoškem vodenju razrednikov ravnatelj spremlja strokovno literaturo in novosti na tem področju, kar vključuje študij aktualne literature, teore- tičnih smernic in strokovnih podlag. Pomaga si lahko z različnimi gradivi, kot so: • Programske smernice za delo učiteljskega zbora in oddelčne skupnosti (Kalin idr. 2005); • Sodobni razrednik: priročnik za usposabljanje učiteljev za vodenje oddelčne skupnosti (Ažman 2012); • Vključujoča šola (Rutar Ilc idr. 2017): – 3. zvezek: Vodenje za dobro klimo v razredu in vključenost in – 4. zvezek: Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost; • gradivo razvojne naloge »Varno in spodbudno učno okolje« in • druga gradiva. V zadnjem desetletju je v ospredju, poleg spremljanja učnih dosežkov učen- cev/dijakov in strategij nenehnih izboljšav na tem področju, varno in spod- budno učno okolje, ki ga je v šoli treba zagotavljati ne glede na izvedbo pouka, v živo ali na daljavo (med pandemijo kovida 19). Naj poudarimo razvojno nalogo »Varno in spodbudno učno okolje«, ki jo skupaj s šolami razvija Zavod RS za šolstvo. Razvojna naloga omogoča vključenim šolam usposabljanje in strokovno rast v okviru modulov in gradiv, ki so dostopni v spletni učilnici »Varno in spodbudno učno okolje«. Več na spletni strani Zavoda RS za šolstvo na povezavi https://www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktual- no/varno-spodbudno-ucno-okolje/. Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 185 Pogledi na vodenje Najpomembnejši vidik ravnateljevega vodenja, ki na ravni šole vzpostavlja in ohranja sistematičen in načrtovan proces ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju učenja in poučevanja, je prav celovita skrb za učno okolje in za strokovne delavce ter s tem posredno za učence/dijake. Pred- nostni cilji so dosežki učencev/dijakov ter dosežki v njihovem razvoju in učenju, profesionalno delovanje in učenje učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Več v publikaciji iz zbirke Kakovost v vrtcih in šolah Varno in spodbudno učno okolje (Brejc, Širok 2019). V omenjeni publikaciji so navedene tudi številne raziskave, ki kažejo na velik pomen varnega in spodbudnega učno okolje na kakovost in uspešnost vzgoje in izobraževanja. Poudarjena je povezanost šolske klime in zaznane učinkovitosti šole oz. dosežkov učencev. Navajajo raziskavo TIMSS (2007 in 2008), ki kaže, da so bili v šolah, kjer je bila šolska klima v Sloveniji po- zitivneje ocenjena, matematični in naravoslovni dosežki učencev ter dijakov višji. Prav tako predstavijo raziskavo PIRLS (2011), kjer ugotavljajo, da v šolah s prevladujočo pozitivno klimo učitelji več sodelujejo med seboj, več delajo timsko ter učence aktivneje vključujejo v pouk. Učenci v takih šolah so bolj zavzeti za učenje, bolje sodelujejo z učitelji in dosegajo višje rezultate na matematičnih in jezikovnih testih. V učnem okolju s pozitivno klimo so učenci torej bolj motivirani za doseganje visokih rezultatov in imajo tudi pozi- tivnejša stališča do šole in šolskih predmetov. Prav tako v omenjeni publikaciji izpostavijo raziskave v slovenskih šolah, ki so pokazale, da pozitivni odnosi med vrstniki vplivajo na dobro počutje učencev v šoli, na njihovo višjo samopodobo, na njihovo pozitivno vredno- tenje prosocialnih oblik vedenja in na boljše učne dosežke. Lahko povzame- mo, da učenci potrebujejo čustveno povezanost s šolo, da se lahko v polnosti angažirajo (Brejc, Širok 2019). 3 Pregled zakonodaje na področju vodenja oddelčnega učiteljskega zbora, ki je osnova za pedagoško vodenje Pedagoško vodenje razrednikov je povezano tudi z zakoni in pravilniki, ki opredeljujejo razrednikovo delo in naloge. Dobro poznavanje zakonodaje opolnomoči razrednika, mu pomaga spoznati vsebino dela, določiti priori- 186 tete ter razmejiti odgovornosti med različnimi subjekti, ki so soodgovorni za znanje in razvoj učencev/dijakov (Ažman 2012). V nadaljevanju predstavimo dva zakona in pravilnike, ki so najpomembnej- ši za temo našega prispevka. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 60. členu umešča razrednika med strokovne organe v javni šoli poleg učiteljskega zbo- ra, programskega učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora in stro- kovnih aktivov. V 63. členu Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja opredeljuje delo razrednika, in sicer: • »razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, • analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, • skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, va- jencev oz. dijakov, • sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo ter • odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zako- nom«. V 2. členu Zakonu o osnovni šoli je poleg že omenjenih ciljev zapisano tudi, da je cilj izobraževanja vzgajanje otrok za obče kulturne in civilizacij- ske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, ter vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo. V 19. členu Zakona o osnovni šoli je poudarjeno, da razrednik skupaj z učenci pri urah oddelčne skupnosti obravnava vprašanja, povezana z delom in življenjem učencev. Preostali podzakonski akti – pravilniki – opredeljujejo naloge razrednika, ki so bolj operativne in administrativne narave (npr. Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja, Pra- vilnik o pravicah in dolžnosti učencev v osnovni šoli, Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in drugi) in manj v ospredju pri peda- goškem vodenju profesionalnega razvoja razrednikov. Programske smernice (Kalin idr. 2005) definirajo razrednika kot strokov- nega delavca šole, ki vodi oddelčno skupnost – ta pa je temeljna oblika or- ganiziranosti učencev/dijakov enega oddelka in hkrati socialni prostor, kjer Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 187 Pogledi na vodenje poteka socializacija in kjer se ustvarjajo optimalni pogoji za doseganje učne učinkovitosti ter ki je stičišče delovanja učencev/dijakov, delavcev šole in zunanjih dejavnikov – staršev. Za delo oddelčnega učiteljskega zbora in od- delčne skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih oprede- lijo razrednika kot prvega učitelja učencu/dijaku, na katerega se ima učenec/ dijak pravico nasloniti, ga nagovoriti, ko gre za vprašanja njegovega počutja in vsakdanjega življenja v razredu pa tudi na šoli. Razrednik posameznemu učencu in celotni oddelčni skupnosti pomeni most, prek katerega vstopa in se vključuje v širšo skupnost, ki jo predstavlja šola. V istem dokumentu so pojasnjene tudi temeljne vloge razrednika, in sicer: povezovalna, vzgojna, spodbujevalna/animatorska, načrtovalska, posredovalna v problemskih situacijah, informativna in administrativna. Te vloge so odvi- sne od posameznih okoliščin v oddelčni skupnosti, od specifik in značilnosti skupine, potreb in izzivov. Razrednik naj svojo vlogo prilagaja vsakokratnim potrebam oddelčne skupnosti, pomembno pa je, da pri svojem prizadevanju in delu pokriva vsa izpostavljena področja. Razrednikova vloga je v strokovni literaturi različno opredeljena, zagoto- vo pa je zelo raznolika in zahtevna, saj so za opravljanje te vloge potrebni učiteljeva osebna vključenost in čustvena vpetost, celostni pristop in izob- likovanost ustreznega odnosa do te vloge. Razrednik mora spodbujati svoje učence/dijake, da bo njihova skupnost delovala uspešno in učinkovito, zato je potreben nenehen profesionalni razvoj učiteljev na področju razredništva. V ta namen ravnatelj imenuje člane razvojnega tima za vodenje razrednikov (opredeli njihove vloge in naloge delovanja glede na prioritete šole, usmerja in spremlja njihove dejavnosti ter jim sproti podaja povratne informacije). 4 Vloga ravnatelja pri pedagoškem vodenju razvijanja kulture in klime v varnem in spodbudnem učnem okolju Področje razvijanja kulture in klime je ključno področje, ki ga Zavod RS za šolstvo razvija skupaj s šolami, vključenimi v razvojno nalogo »Varno in spodbudno učno okolje«. Zelo pomembno vlogo spodbujevalca varnega in spodbudnega učnega okolja ima ravnatelj šole skupaj z razvojnim timom, ki z načrtnim in sistematičnim procesom razvoja tega področja vključuje vse strokovne delavce šole. 188 Učenec potrebuje v šoli spoštovanje, skrb odraslega za njegov blagor in živo zanimanje za to, kdo je, kaj zmore in kaj želi. Šola bi morala varovati pros- tor za vsakega. Prevečkrat pa v šoli ne dobijo priložnosti, da bi se odkrili in izkazali, in se za vedno izgubijo (Čačinovič Vogrinčič, 2008). Za pomoč pri spodbujanju varnega in spodbudnega učnega okolja je rav- nateljem in učiteljem dostopna publikacija ZRSŠ Vključujoča šola (Rutar Ilc idr. 2017), še zlasti njen tretji zvezek Vodenje za dobro klimo v razredu in vključenost in četrti zvezek Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost. Več v reviji VIZ 3-4/2018 in prilogi revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas. V uvodu v Vodenje za dobro klimo v razredu in vključenost dr. Zora Rutar Ilc poudari, da so za učno zavzetost izjemno pomembni psihosocialni odnosi, zlasti odnos učitelja do učencev in klima, ki se pri tem vzpostavi. Učinkovito učenje ne izključuje dobrega počutja, ampak dobro počutje, občutek spre- jetosti in občutek zaupanja v lastne zmožnosti prispevajo k učinkovitemu učenju. Za ugotavljanje razredne klime lahko razrednik uporabi »Opomnik za vo- denje razreda za dobro razredno klimo in vključevanje« iz priročnika Vo- denje razreda za dobro klimo in vključenost na povezavi: Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost. Opomnik vključuje naslednje elemente: skrb za varnost, orientacijo, potrditev in sprejetost; negovanje spoštljive, spodbudne in odprte komunikacije; dajanje podpore in pozitivna pričakovanja; sprejemanje različnosti; skrb za posebne potrebe, individualizacija in personalizacija; skrb za pravičnost; upravljanje konfliktov; skrb za psihofizično blagostanje. Priporo- čen je za kolegialno podpiranje pri neposrednem opazovanju pouka ali kot izhodišče za dolgoročno načrtovanje in spremljanje lastnega profesionalnega razvoja. Za učence/dijake pa je v priročniku dostopna tudi lestvica o poču- tju v oddelku, ki ga učitelj razrednik lahko uporabi oz. prilagodi glede na njegovo specifiko. Razvojna naloga »Varno in spodbudno učno okolje« trenutno vključuje 60 šol in ravnateljem ter učiteljem vključenih šol omogoča usposabljanje in strokovno rast v okviru modulov, ki so zasnovani v obliki webinarjev – sklop videov z vajami in refleksijami na posamezno področje/temo, ki so primerne za delo z razredniki in strokovnimi delavci. Nekatere aktivnosti so namenje- ne samo osebni refleksiji ravnateljev / razvojnemu timu strokovnih delavcev, večino pa je mogoče uporabiti z učenci/dijaki in učitelji, tako da lahko ne- katere ravnatelj uporabi pri pedagoškem vodenju razrednikov. Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 189 Pogledi na vodenje Ravnatelji vključenih šol imajo s tem priložnost, da sistematično sodelujejo z razvojnimi timi strokovnih delavcev, vključenih v razvojno nalogo, in skupaj z njimi, ki ta znanja razvijajo v razredu, razvijajo tudi z učiteljskim zborom, oz. bolje, kar z vsemi zaposlenimi na šoli in tako prispevajo h krepitvi kulture dobre skupnosti. Smiselno je, da ravnatelj k razpravi o izbrani temi ter k oblikovanju strategije varnega in spodbudnega učnega okolja in dogovorov povabi vse strokovne delavce oz. v nekaterih primerih kar vse zaposlene. V modulu »Čustveno in socialno učenje ter empatija« izpostavljamo prispe- vek dr. Tanje Rupnik Vec, ki je namenjen spoštljivi in korektni komunika- ciji med učiteljem in učencem/dijakom ter med učenci/dijaki. V ta namen nenasilno komunikacijo poimenuje »jezik žirafe«, nasilno komunikacijo pa »jezik volkov«. Spoštljivo in korektno komunikacijo je treba razvijati med strokovnimi delavci in med vsemi zaposlenimi na šoli, saj je kulturo komu- nikacije treba neprestano vzdrževati na ustrezni ravni. Prav tu je ključna vloga ravnatelja, saj je prav on zadolžen, da vsak dan vzdržuje in neguje kulturno komunikacijo. Med zaposlenimi šole je nujno zavedanje, da je prav vsak med njimi pomemben, zato tudi vsak prispeva h kulturi spoštljive komunikacije, kulture in klime na šoli. V drugem modulu razvojne nalo- ge »Varno in spodbudno učno okolje« so dostopne video predstavitve, vaje in refleksije, kako naj razrednik z učenci razvija nenasilno komunikacijo. Prav tako je gradivo drugega modula primerno za ravnatelja, da skupaj s strokovni sodelavci šole ali kar z zaposlenimi razvija spoštljivo/nenasilno komunikacijo. Velikokrat pa se je treba najprej soočiti z osnovnimi pravili komunikacije, saj drug drugega ne poslušamo, smo glasni in nasilni, vpada- mo v besedo in prehitro sklepamo, ne da bi poznali vsa dejstva in okoliščine nekega dogodka. Izpostavimo publikacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zorenje sko- zi To sem jaz (Tacol idr. 2019), ki sistematično naslavlja deset področij ču- stvenega in socialnega razvoja oz. zdrave samopodobe. Uporaba preventiv- nih delavnic iz publikacije omogoča razrednikom pri razrednih urah (npr.: Sodelujem z drugimi, jih sprejemam in imam prijatelje, Rešujem probleme, Prepoznavam, sprejemam in izražam svoja čustva …) sistematično razvijanje teh področij. Za razrednike in vse strokovne delavce je ključno razvijati znanja oz. rav- nanja za spopadanje z nezaželenim vedenjem. V priročniku Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost dr. Zora Rutar Ilc predstavi mogoče oblike ukrepanja/dejavnosti ob pojavu nezaželenega vedenja, kako učiteljevo ra- 190 zumevanje razlogov za neželeno vedenje vpliva na njegovo ravnanje in kako ravnati v primeru ponavljajočega se nezaželenega vedenja. Ena od znanih in mogočih strategij ravnanja ob disciplinskih težavah / ne- zaželenem vedenju je tehnika 4R na štirih ravneh (razumno se odzovem; razlikujem vedenje od osebe; razumem dogajanje in ga ne vzamem osebno; reagiram odločno, a konstruktivno, usmerjeno v rešitve in spodbujam učen- čevo prevzemanje odgovornosti) v podporo razredniku pa tudi ravnatelju v primeru nezaželenih vedenj. V priročniku Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost je učin- kovito ilustriran proces ABC (Elis, po Milivojević 1999), ki bi ga lahko raz- redniki uporabljali, ko se ukvarjajo s čustvi ter z odgovornostjo za čustva in vedenje posameznikov. Gre za razumevanje dogajanja v oddelku s pomočjo procesa ABC (A – Kaj natančno se je zgodilo? B – Kaj si takrat pomislil o tem, sebi, drugem? Kako si to razumel?; C – Katero čustvo si občutil?) Tako tehnika 4R kot tudi proces ABC sta orodji, ki sta v podporo ravnate- lju, razredniku in drugim strokovnim delavcem šole, zato je smiselno, da ju na šoli udejanjajo v primerih nezaželenega vedenja in se med seboj seznanja- jo s posameznimi primeri in procesi reševanja, ki so v podporo učiteljem na šoli ob podobnih situacijah. Vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce je strokovno gradivo, ki lahko ravnatelju zelo pomaga pri pedagoškem vodenju razredni- kov. 5 Vloga ravnatelja pri pedagoškem vodenju za ustvarjanje optimalnih pogojev za razvoj posameznika in oddelčne skupnosti (povezovalno- sodelovalni vidik, ki vključuje sodelovanje s starši) Pedagoško vodenje razrednikov vključuje tudi podporo razrednikom pri soočanju z vprašanji svojih učencev/dijakov, ki se v obdobju odraščanja sre- čujejo z izzivi, kot so: lastne zmožnosti pri učnih dosežkih, interesi, želje in cilji, ovire, izzivi mladostnikov in dosežki pri posameznih predmetih. Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 191 Pogledi na vodenje Pomembno je, da se skupaj z učenci/dijaki razvija strategija za doseganje ciljev, še zlasti pri zavedanju aktualnega stanja oz. uspeha; kakšna so stališča in vrednote v zvezi z vprašanji, ki so trenutno aktualna; presojanje etičnosti posameznih ravnanj v določeni situaciji idr. Te vsebine predstavljajo temelj pedagoškega vodenja za delo razrednikov s skupino učencev/dijakov. Delež teh vsebin pa se določa v skladu z možnost- mi in specifičnimi potrebami posamezne oddelčne skupnosti. Ravnatelj spodbuja razrednike pri vključevanju učencev/dijakov v dogovar- janje o vseh zanje pomembnih zadevah, saj praviloma prispeva k večji zavze- tosti učencev/dijakov za njihovo upoštevanje in k večji odgovornosti, saj le tako čutijo »solastništvo« in posledično zavezanost k sprejetim dogovorom. Za krepitev povezovanja je smiselna uporaba socialnih oz. interakcijskih iger (vaje), ki vključujejo usmerjen pogovor o izbranih socialnih spretnostih, re- fleksijo o uporabi in učinkih teh iger, simulacijo oziroma urjenje izbrane so- cialne spretnosti, povratne informacije ter krepitev pozitivnih oblik vedenja. Ravnatelj v ta namen spodbuja, da se pri pouku med učitelji in učenci/dijaki izvajajo interakcije, ki razvijajo pozitivno samopodobo in občutek kompe- tentnosti pri učencih. Prav tako spodbuja individualizacijo pouka s ciljem razvijati močna področja in talente posameznih učencev/dijakov ter skrb za specifične potrebe otrok s posebnimi potrebami, za katere je sodelovanje z zunanjimi ustanovami pri zagotavljanju individualizacije dela z otroki s posebnimi potrebami in sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju ter evalvaciji individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. Stalnica pedagoškega vodenja razrednikov je tudi vključevanje staršev učen- cev/dijakov v prizadevanja za ustvarjanje pogojev za optimalen razvoj po- sameznega učenca. Ravnatelj spodbuja razrednike k sodelovanju s starši, ki zajema seznanjanje z značilnostmi posameznih razvojnih obdobij, s potreba- mi posameznih učencev, informiranje o dosežkih učencev/dijakov ter ena- kopravno sodelovanje pri reševanju problemov. Za strokovno podporo učiteljem pri sodelovanju s starši priporočamo tudi izbirni modul spletnega seminarja v okviru razvojne naloge »Varno in spod- budno učno okolje« z naslovom »Sodelovanje s starši kot pomemben vidik varnega in spodbudnega učnega okolja« avtoric dr. Nine Novak in mag. Lucije Rakovec. Sodelovanje s starši je namreč eden od pomembnih vidikov varnega in spodbudnega učnega okolja. Zahteva načrtno in usklajeno delo- vanje šole, saj mnoge raziskave kažejo, da to sodelovanje močno vpliva na učenje in odnose učencev. Dr. Jana Kalin (v omenjenem viru) opredeljuje, 192 da ni formule, ki bi zagotavljala uspeh in učinkovito sodelovanje med šolo in družino, zato je še posebej pomembno, da vsaka šola oblikuje strategijo sodelovanja s starši na osnovi (vsaj) dveh vprašanj: s katerimi dejavnostmi sledimo skupni strategiji šole in kaj je namen sodelovanja s starši vseh učen- cev. Na podlagi tega in na podlagi poznavanja razredov šole ravnatelj pri pedagoškem vodenju usmerja razrednike k opredelitvi načinov sodelovanja s starši. Med razrednikom (šolo) in starši naj bi bil vzpostavljen partnerski odnos, ki ga J. Kalin (2009) definira kot odnos, v katerem si šola in dom delita odgovornost za razvoj in napredek učenca/dijaka. Za uspešen od- nos pa je pomembna spoštljiva in empatična komunikacija razrednika, ki upošteva mnenja staršev, obenem pa ima realen pogled na napredek učenca. Najboljši rezultat v korist otrok je dosežen (Hornby 2000), kadar komu- nikacija temelji na zaupanju in sodelovanju in ko so starši vključeni tudi v učenje otrok. O zadnjem piše tudi Hattie (2018), ki poudarja, da vsi starši želijo pomagati pri izobrazbi svojih otrok, vendar žal vsi tega ne znajo. Rav- natelj šole ima torej ključno vlogo pri spodbujanju razrednikov k vključe- vanju staršev v formalne in neformalne dejavnosti šole kot priložnost za komuniciranje z njimi. Osrednji namen naj bi bilo sodelovanje staršev pri učenčevem učenju z opredelitvijo pomena moralne podpore in motivacije, zanimanja za učenčevo/dijakovo delo in usmerjanje. Za sodelovanje staršev v procesu učenja postavlja ravnatelj skupaj s strokov- nimi delavci šole učenca/dijaka v središče učnega (in vzgojnega) procesa. T o pomeni, da je vključen v oblikovanje (akademskih in vzgojnih) ciljev, da pozna strategije, s katerimi bo cilje dosegel, da sodeluje pri zbiranju dokazov o doseženem znanju ali usvojeni veščini in da zna presojati svoje dosežke. Govorimo o vidnem učenju za učenca in o staršem vidnem učenju (več v izbirnem modulu razvojne naloge »Varno in spodbudno učno okolje«). Ravnatelj je ključen pri spodbujanju povezovalno-sodelovalne komunikaci- je med razrednikom, učencem/dijakom in njegovimi starši, zato v ta namen predlagamo premislek o dveh temeljnih dejavnostih, ki ju na šoli izvajamo s starši – o roditeljskih sestankih in pogovornih urah. Ali ju lahko prenovimo/ posodobimo tako, da bi bili bolj kot doslej v vsebino vključeni učenci/dijaki in njihovi starši? Za pedagoško vodenje razrednikov je to ključno vprašanje, ki je v domeni ravnatelja šole. Povzemamo nekaj primerov oz. predlogov: Roditeljski sestanek / pogovorne ure se načrtujejo po načelih formativnega spremljanja. Pomagajo si lahko z vprašanji: Kaj je moj namen, Kako lahko vključim vse starše, Kako lahko vključim učence/dijake, Kdaj bom dosegel Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 193 Pogledi na vodenje namen, Kako bom vedel, da sem uspešno izpeljal sestanek / pogovorno uro … Starši na prvem roditeljskem sestanku (npr. sodelovalno v skupinah) zapi- šejo svoja pričakovanja o roditeljskih sestankih (vsebini/informacijah, ki jih želijo slišati, poteku sestanka, kriterijih uspešnosti/kvalitete sestanka, podajo ideje za drugačne roditeljske sestanke). V izvedbo roditeljskega sestanka vključimo učence/dijake (pred tem se v razredu pogovorijo, kaj bi želeli sporočiti, pokazati staršem, kako …) Pogovorne/govorilne ure – zakaj ne bi za spremembo učenec/dijak vodil po- govorne ure in staršem povedal, kaj v šoli rad počne, s čim se lahko pohvali, kaj mora še izboljšati; lahko predstavi svojo mapo dosežkov in jo pokomen- tira. Po svoji predstavitvi dobi povratno informacijo od starša (Kaj mi je bilo všeč, Super ti je šlo … Želim ti …) Možnosti je veliko. Ravnateljem šol pri pedagoškem vodenju razrednikov priporočamo, naj bodo pogumni in naj skupaj z razredniki poslušajo glas učencev in glas staršev ter z njihovo pomočjo vnesejo novo dinamiko oz. dodano vrednost v roditeljske sestanke in pogovorne ure. S tem šola (ravna- telj, razrednik, strokovni delavci) staršem omogoča sodelovanje pri krepitvi varnega in spodbudnega učnega okolja in jim pomaga razvijati starševske kompetence na način, ki se ga učenci/dijaki učijo v šoli. Tako sodelovanje, ki ga ravnatelj izvaja pri pedagoškem vodenju razredni- kov, se kaže kot najoptimalnejše, saj so starši, njihov otrok oz. učenec/dijak šole in njegov razrednik enakovredni partnerji ter spodbujajo učenčev/dija- kov optimalni razvoj glede na njegove interese in zmožnosti – ravnatelji naj spodbujajo razrednike k novim oblikam sodelovanja s starši. 6 Strategija pedagoškega vodenja razrednikov – podpora strokovnim delavcem Pedagoško vodenje razrednikov je ključno tudi pri spodbujanju učne učin- kovitosti posameznikov in oddelka kot celote, to pomeni postavljanje ciljev, spremljanje dosežkov na poti do zastavljenih ciljev, ozaveščanje učinkovitih in neučinkovitih strategij reševanja učnih težav, razvijanje učinkovitih oblik Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 194 in metod učenja – učenje učenja itd. Te vsebine naj bodo temelj za delo s celotno skupino učencev. Med drugim so jim lahko v podporo tudi Bralne učne strategije dr. Sonje Pečjak (Pečjak idr. 2012), ki prispevajo k bolj or- ganiziranemu in uspešnejšemu učenju posameznikov in celotne oddelčne skupnosti. Ne smemo pozabiti na strokovno podporo posameznim učencem/dijakom z učnimi težavami, kjer imajo poleg razrednika pomembno vlogo tudi sve- tovalni delavec šole, drugi učitelji in učenci/dijaki. Zanimiv je model vr- stniškega učenja, ki nadomešča učitelja in je med oblikami zelo uspešen, saj učenec/dijak najlažje razloži snov svojemu vrstniku. Glede na specifiko otrok je potrebno tudi sodelovanje v projektih pomoči za učence s specifič- nimi učnimi težavami, pri katerih lahko sodelujejo tudi zunanje institucije. Ravnatelj ima možnost udejanjanja uspešnih rešitev s pomočjo strokovnih delavcev, z individualnimi pogovori vpletenih in z zunanjimi institucijami (programi zunanjih institucij, npr.: Zavod RS za šolstvo /Varno in spodbud- no učno okolje/, Pedagoški inštitut /Z roko v roki/, Nacionalni inštitut za javno zdravje /To sem jaz/ …) Predlagamo, da razvojni tim z ravnateljem pripravi načrt podpiranja proce- sov profesionalnega razvoja razredništva in kulture dobre skupnosti v kolek- tivu šole, ki vsebuje: • strategijo na ravni šole za pedagoško vodenje razrednikov, • aktivnosti učiteljskega zbora pri razvoju kulture dobre skupnosti (za šol- sko leto oz. za naslednja šolska leta), • sprotno evalvacijo aktivnosti, opravljenih z razredniki, sorazredniki in učiteljskim zborom, ter strategijo na podlagi skupnega načrtovanja ter izbire vsebin s korektivnimi ukrepi ob odstopanjih. Konkretizacijo zgornjih aktivnosti povzemamo v Preglednici 1. Pomemben vidik zgornjih aktivnosti je sistematična skrb za klimo na rav- ni celotne šole, ki zagotovo prispeva h krepitvi kulture dobre skupnosti. Pomembno je, da ravnatelj k razpravi o tem ter k oblikovanju strategij in dogovorov povabi vse učitelje oz. v nekaterih šolah kar vse zaposlene. Prav tako je pomembno, da so k razpravi o vseh ključnih zadevah povabljeni tudi učenci/dijaki, in sicer v skladu z njihovo razvojno stopnjo in zmožnostmi. Ravnatelj ima tako priložnost, da s pomembnimi razvojnimi odločitvami seznani tim in kolektiv, sam pa usmerja proces, ki ga vodi v dialogu z vsemi Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 195 Pogledi na vodenje deležniki. Do razporeditev vlog in pristojnosti pride v razpravi, s soudelež- bo vseh, s čimer se povečata njihova zavzetost in odgovornost (Vključujoča šola, 2017, 3. zvezek). • Odlomek zapisa strategije varnega in spodbudnega učnega okolja šole 1: »Strategija naše osnovne šole bo v šolskem letu 2022/2023 zajela dve po- glavitni področji: odnosi in počutje ter čustveno učenje in empatija. Skozi dejavnosti bomo poskušali ozaveščati čustva, s pomočjo katerih bodo učenci gradili (boljše) medosebne in socialne odnose. Razredniki bodo izbirali primerne dejavnosti iz spletne učilnice VSUO in jih z učenci iz- vajali ob različnih priložnostih, ki so bolj podrobno opisane v nadaljeva- nju. Člani ožjega tima VSUO bodo skupaj z ravnateljem šole po potrebi vključeni v posamezne dejavnosti kot podpora. Interni dogovor je, da vsak razrednik izvede najmanj tri dejavnosti, ki krepijo čustveno učenje, empatijo in poglabljajo ter izboljšujejo socialne odnose v oddelku. Člani tima skupaj z ravnateljem izvedejo delavnice za kolektiv predvidoma na začetku in na koncu šolskega leta. Med šolskim letom bomo organizirali izobraževanja za učence, starše in strokovne delavce šole s temami, ki se nanašajo na varno in spodbudno učno okolje.« • Odlomek zapisa strategije varnega in spodbudnega učnega okolja šole 2: »V šolskem letu 2022/23 smo se na naši osnovni šoli osredotočili na dve glavni področji, in sicer na področje učenja socialnih veščin in podro- čje čustev. V oktobru bomo opravili meritev razredne klime. Na podlagi rezultatov bomo na šoli izbrali vsebine, ki bi bile za posamezen oddelek Preglednica 1: Nekatera področja pedagoškega vodenja razrednikov/sorazrednikov. Vrsta aktivnosti za varno in spodbudno učno okolje Vrsta aktivnosti za učno učinkovitost Spremljanje uresničevanja kazalnikov • Izbor vsebine • Ustrezna literatura za izbrano vsebino • Vaje, delavnice za izbrane vsebine • Predavanja, videoposnetki strokovnih predavanj … • Izbor ustrezne literature za učno učinkovitost (didaktični pristopi, elementi formativnega spremljanja ...) • Predavanja, videoposnetki strokovnih predavanj • Organizirana izmenjava dobrih praks … • Odzivi, dileme, refleksije … • Strategija korektivnih ukrepov ob odstopanjih 196 najbolj optimalne. Ravnatelj šole bo skupaj z razredniki spodbujal in spremljal napredek na izbranem področju in se po potrebi vključil v ra- zvojni tim VSUO. Dejavnosti, ki jih bodo učitelji izvajali pri pouku (s področja socialnih veščin in/ali čustev) vpišejo v preglednico, ki je temu namenjena, s kratko refleksijo. Na pedagoški konferenci, v oktobru, bo ravnatelj skupaj z razvojnim timom VSUO namenil poročanju po opra- vljenih dejavnostih, refleksijah učiteljev in dogovoru o nadaljnjih aktiv- nostih na izpostavljenih področjih.« Prav na šolah, ki so vključene v razvojno nalogo »Varno in spodbudno učno okolje« in so v nekatere dejavnosti, kot je krepitev kulture dobre skupnosti, vključile vse zaposlene, se je izkazalo, da je potreba po varnem in spodbud- nem učnem okolju veliko učinkoviteje izpolnjena, če sodelujejo vsi zapos- leni šole. Med zaposlenimi šole je potrebno zavedanje, da je prav vsak med njimi pomemben vezni člen na področjih, kot so komunikacija, kultura, klima, odnos, čustvena in socialna kompetenca itd. Prav vse omenjeno pa spodbuja učno učinkovitost posameznika in oddelka kot celote, kar je tudi cilj izobraževanja. Naj navedemo nekatera priporočila pri pedagoškem vodenju razrednikov za oblikovanje strategije šole: • imenovanje razrednikov in sorazrednikov (zahteva zelo dobro poznava- nje strokovnih delavcev šole – še zlasti poznavanje njihovih strokovnih kompetenc, saj mora imeti razrednik poleg kompetenc predmetnega področja še veliko drugih ustreznih kompetenc, ki so potrebne za vode- nje oddelčne skupnosti); • seznanitev razrednikov/sorazrednikov z aktualno zakonodajo, ki se nana- ša na njihovo delo (povezava do dostopnih zakonodajnih dokumentov): https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobraze- vanje-znanost-in-sport/zakonodaja/#e25954); • razmislek/pogovor/delavnica z razredniki/sorazredniki in drugimi stro- kovnimi delavci za izbiro vsebine/teme, ki jo bodo razvijali na šoli v okviru nekaterih razrednih ur; • omogočiti razrednikom/sorazrednikom dostop do ustrezne literature oz. nakupa literature, ki bo razrednikom glede na izbrano vsebino/temo v strokovno podporo; Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 197 Pogledi na vodenje • oblikovati načrt aktivnosti skupaj z razvojnim timom šole v podporo ra- zvoju izbrane vsebine/teme, ki naj bi jo razredniki/sorazredniki razvijali z učenci/dijaki; • sistematično in načrtno razvijati strokovno področje vodenja oddelčne skupnosti (predavanja, delavnice, strokovne diskusije, vprašalniki in opomniki iz dostopne literature ….); • oblikovati načrt spremljanja udejanjanja načrta aktivnosti razrednikov (organizirani razgovori z razredniki, predstavitev podatkov različnih merjenj oz. rezultatov vprašalnikov, učni sprehod, hospitacije ….); • spremljanje razrednikov pri izvajanju oz. udejanjanju izbrane vsebine/ teme pri razrednih urah; • samoevalvacija pedagoškega vodenja razrednikov na ustrezno izbrano vsebino/temo – samoevalvacija na ravni šole; • povratna informacija razrednikom in povratna informacija razvojnemu timu o strategiji šole. Za kazalnike predlagamo: načrt aktivnosti pedagoškega vodenja razredni- kov glede na izbrano vsebino/temo, načrt spremljanja udejanjanja glede na izbrano vsebino/temo, vprašalnike na začetku šolskega leta in ob zaključku pouka, strokovne pogovore … Zaključek Razredništvo je zapleteno in odgovorno delo, ki od učiteljev zahteva števil- na znanja in veščine, ki se jih morajo priučiti oz. naučiti pri svojem vseži- vljenjskem profesionalnem usposabljanju. Zavedamo se, da so razredniki v šolskem vsakdanjiku za učence/dijake ter uspešno delovanje in vodenje šole nepogrešljivi. Nepogrešljivi so pri vzpostavljanju stikov s starši in sodelavci ter pri opravljanju številnih nalog, ki presegajo zakonska določila, saj nosijo odgovornost za kulturo in klimo šole ter za podobo šole v javnosti, zato je pedagoško vodenje razrednikov izjemno pomembno za doseganje kulture in klime nenehne rasti, uspešnega sobivanja, spoštovanja in sodelovanja pri razvijanju odličnosti šole. V tem prispevku smo podrobneje predstavili le nekatera področja pedago- škega vodenja razrednikov, kot so krepitev kulture dobre skupnosti – uče- če se skupnosti, ustvarjanje optimalnih pogojev za razvoj posameznika in spodbujanje učne učinkovitosti posameznikov ter oddelka kot celote. 198 Pred pedagoško teorijo in prakso vodenja razrednikov je še vrsta izzivov in pobud. Ena od idej se nanaša na razmislek o vodenju razrednikov po trile- tjih, saj ima vsako triletje svojo specifiko, oz. po dveh skupinah, kot sta raz- redna in predmetna stopnja, saj je izjema drugo triletje, kjer poleg razrednih učiteljev v to vlogo vstopajo tudi učitelji predmetnih področij. Enako velja v srednjih šolah, kjer izstopata razredništvo prvih in zaključnih letnikov ustre- znega programa, zato priporočamo razmislek o vodenju posameznih skupin razrednikov glede na specifiko. Sklepno misel namenjamo zavedanju, da je bilo pedagoško vodenje vedno zahtevno, kar še posebej velja v času nenehnih sprememb, ki jih doživljamo danes, v času epidemije oziroma postepidemije, saj gre za nove okoliščine in nov odziv nanje. Ob vedno novih okoliščinah postaja vloga ravnatelja pri usmerjanju in podpori strokovnim delavcem še pomembnejša, saj se je na izzive treba odzivati s povezovanjem, izmenjavo, učenjem in mreže- njem. Učinkovito vodenje tako postaja povezljivo, sodelovalno, ustvarjalno in odzivno. Kot pravi dr. Alma Harris (2021), sta prav v tem času najpo- membnejši ravnateljevi veščini krizno upravljanje in odzivanje na spremem- be, za kar so ključni podpora, sodelovanje in empatija vseh vpletenih. Literatura • Ažman, T. 2012. Sodobni razrednik: priročnik za usposabljanje učiteljev za vodenje oddelčnih skupnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šol- stvo. • Brejc, M., in S. Čagran, ur. 2019. Vodenje vrtcev in šol (zbirka Kakovost v vrtcih in šolah). Ljubljana: Šola za ravnatelje. • Brejc, M., in K. Širok, ur . 2019. Varno in spodbudno učno okolje (zbirka Kako- vost v vrtcih in šolah). Ljubljana: Šola za ravnatelje. • Čečinovič Vogrinčič, G. (2008). Soustvarjanje v šoli. Učenje kot pogovor. Ljub- ljana: Zavod za šolstvo. • Hattie, J. 2018. Vidno učenje za učitelje. Griže: Svetovalno-izobraževalni center Mi. • Harris, A. 2021. Vodenje po pandemiji: XXVII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev, Portorož, 12. 10. 2021. Ljubljana: Zavod Republike Slo- venije za šolstvo. http://solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2021/10/ Alma-Harris.pdf. Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši 199 Pogledi na vodenje • Kalin, J., C. Bizjak, M. D. Žerjav in A. Hrovat. 2005. Programske smernice za delo oddelčnega učiteljskega zbora in oddelčne skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. Ljubljana: MŠŠ RS. http://eportal.mss. edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/smernice/Program- ske_smernice_za_delo_ouz_in_os.pdf. • Rutar Ilc, Z. 2017. Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delav- ce, zvezek 3: Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost. Ljubljana: Za- vod RS za šolstvo. • Rutar Ilc, Z. 2017. »Lestvica za doživljanje klime učencev.« Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delavce, zvezek 3: Vodenje razreda za dob- ro klimo in vključenost. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Rutar Ilc, Z., S. Rogič Ožek in J. Gramc. 2017. Vključujoča šola: priročnik za učitelje in strokovne delavce, zvezek 4: Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Učiteljev glas, priloga tematske številke revije Vzgoja in izobraževanje 2018(2). https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno in spodbud- no ucno okolje/2020-04-17-uciteljevglas_priloga-revije-viz-2_2018.pdf. • Tematska številka revije Vzgoja in izobraževanje 2016(3/4). • Tematska številka revije Vzgoja in izobraževanje 2018(3/4). • Pečjak, S., in A. Gradišar. 2012. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Re- publike Slovenije za šolstvo. • Stopar, I. 2012. »Motiviranje sodelavcev za uvajanje sprememb v razredni- štvo.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 10(1). https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-O39MTJOU/812a4247-ee28-46ee-87a3-feb9a7aa49cb/ PDF. • Spletna stran Zavoda RS za šolstvo Varno in spodbudno učno okolje. https:// www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno-spodbudno-ucno-okolje/. • Spletne učilnice Zavoda RS za šolstvo Varno in spodbudno učno okolje – vi- deo – paketi za šole. https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=10921. • Tacol, A., K. Lekić, N. Konec Juričič, N. Sedlar Kobe in S. Roškar. 2019. Zore- nje skozi To sem jaz: priročnik za preventivno delo z mladostniki. Ljubljana: Nacionalni inštitut za nacionalno zdravje. Pregled obvezujoče zakonodaje: • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445. 200 • Zakon o osnovni šoli (ZOsn). http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448. • Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovno- šolskega izobraževanja. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6096. • Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11583. • Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13441. • Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13431. Pedagoško vodenje razrednikov s poudarkom na uvajanju nekaterih elementov varnega in spodbudnega učnega okolja ter s povezovalnim sodelovanjem s starši