ELI 1 N NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM M Ivi LETNIK 12 ŠTEVILKA 6 15. JUNIJ 1973 iWtit ***»» « AwwnlW k •« v«1 ’m«f m i n m Posvetovanje o vlogi športnih rekvizitov v procesu telesne vzgoje Bled, 10. 5. 1973 V letu 1972 se je pojavila ideja, naj bi Elan priredil posvetovanje, na katerega bi povabili določen krog strokovnjakov iz vse države in na katerem bi predstavili celoten spekter proizvodov, ki jih Elan izdeluje za področje telovadnega orodja, TRIM-a in otroških vrtcev ter strokovno obdelali tematiko, ki se na ta področja nanaša. Iniciativo za ta sestanek je hkrati sprožila prodaja zaradi tega, ker so predstavniki na terenu čedalje večkrat ugotavljali, da najodgovornejši ljudje na službenih mestih v različnih organizacijah širom Jugoslavije, ki so merodajni za nabavljanje opreme in vodenje politike telesne vzgoje, včasih niso seznanjeni s trenutnimi trendi razvoja v svetu in z Elanovimi proizvodi na tem področju. Istočasno se je pri razvojnem delu Inštituta pokazalo, da bo potrebno razširiti dejavnost na področje otroških vrtcev in TRIM-a za razliko od koncepcije izpred let, ko smo proizvajali več ali manj zgolj telovadno orodje. Tako zamišljeno posvetovanje je imelo predvsem dva namena: 1. Spodbuditi odprto razpravo med strokovnjaki in vodilnimi ljud- mi iz oblastvenih organov družbeno političnih skupnosti organov, ki usmerjajo politiko telesne kulture in telesne vzgoje v šolah in za odrasle ,da bi se seznanili z najnovejšimi dosežki in mnenji, ki se na tem področju pojavljajo v svetu. Na ta način bi osvestili kompleten zbor ljudi, prisotnih na posvetovanju, da imamo v svoji državi organizacijo, ki se poklicno ukvarja z izdelavo artiklov, ki pri njihovem poklicnem delu prihajajo v poštev. 2. Konkretno seznaniti vse prisotne s proizvodnim in razvojnim programom tovarne Elan, na ta način delno tudi propagirati naš proizvodni program in dobiti od njih sugestije za eventuelne izboljšave in dodatne artikle, ki bi naš proizvodni program še popestrili. Organizirana akcija za pripravo seminarja se je začela proti koncu leta 1972, v njej pa sta sodelovala prodajni sektor in Inštitut Elan. Termin je bil prvotno določen za sredino marca, kasneje pa preložen na 10. maj. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel tov. Hakija Pozderac, predsednik Zveze za telesno kulturo Jugoslavije. Vabljenih je bilo 310 oseb (Nadaljevanje na str. 2) Skupni jezik Elana - Branika in Večera Predstavniki ZK omenjenih organizacij so zaključili medsebojno polemiko Maribor 31. 5. 1973; zaradi sestavkov, ki so bili objavljeni v »7 dni«, pa tudi v nekaterih drugih slovenskih časnikih, je prišlo do nezaželjene napetosti med znano tovarno športnega orodja ELAN in enim od največjih smučarskih klubov BRANIK. V želji, da bi te napetosti odstranili in ustvarili možnosti za obnovitev prejšnjih stikov in še večje poglabljanje novih prijateljskih In delovnih odnosov med sicer pomembnima partnerjema na področju zimskega športa, so se sestali predstavniki aktiva ZK MSD BRANIK, ELANA In VEČERA, da bi poiskali stične točke za to novo bodočnost njihovega sodelovanja in da bi našli možnost zgladitve spora zaradi objavljenih kritičnih sestavkov. (Nadaljevanje na str. 4) UREDNIŠKO - REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Bezjak Marko, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milina, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj smuči in njihovih kakovosti, itd.), ampak tudi o bodočih skupnih akcijah na področju zimskega športa. Predstavniki obeh aktivov ZK se zavezujemo, da bomo te začete boljše odnose poglobili s tem, da bomo ustvarili za razvijanje teh novih odnosov vpliv v obeh kolektivih in pripravili samoupravne organe k sklenitvi ustreznega samoupravnega sporazuma med Elanom in Branikom. Komunisti namreč menimo, da je to lahko začetek bodočega širšega sporazumevanja športnih organizacij z delovnim kolektivom, ki ustvarja za njih potrebno opremo. Na temelju teh stališč ter dejstva, da se je smučarski klub Branik odpovedal sodni poti za uveljavitev svoje pravice odgovora na zadnji Elanov članek, objavljen v »7 dni« in polemičnih prispevkov v DELU in NEDEUSKEM DNEVNIKU, so se komunisti ELANA prepričali, da je smučarski klub BRANIK pri svoji kritiki izhajal iz poštenih pobud in da ni kritiziral zaradi tega, ker bi bil povezan s tujimi proizvajalci smuči. Prav tako so ugotovili, da so bili nekateri Elanovi očitki v zadnjem sestavku netočni in neprimerno osebnostni in žaljivo formulirani, zlasti tisti, ki so odrekali športnim delavcem SK BRANIK, predvsem predsedniku Senčar Dušanu, moralno politične kakovosti in s tem zanikali ne samo njihovo uspešno delo v klubu, temveč tudi športno vzgojno delo širši skupnosti. Komunisti ELANA so tudi pritrdili možnosti javne kritike svojih proizvodov, kadar je zares upravičena in strokovno utemeljena. Komunisti SK BRANIK prav tako kritično ocenjujejo izjave svojih članov objavljene v »7 dni« kot preobsežne, netočno in neprimerno formulirane in zaradi tega škodljive za kolektiv ELAN. Komunisti so temeljito analizirali pomanjkljivosti v objavljenih sestavkih in ne le to, ugotavljali so tudi pomanjkljivosti v drugih odnosih BRANIK — ELAN. Vendar so soglasno menili, da obstajajo velike možnosti vse te pomanjkljivosti odpraviti in spor zgladiti v obojestransko zadovoljstvo. Da bi pa to bilo uresničljivo, so sklenili objaviti takšno skupno javno izjavo: »Komunisti menimo, da je bila polemika v časnikih takšna kakršna je bila objavljena — nedvomno škodljiva za vse prizadete. Ne-le zato, ker je bila zasnovana preostro in ker je uporabljala nekatere netočne argumente, ampak tudi zato, ker je bila po obsegu daleč predimenzionirana, pa je zato ustvarjala vtis, da gre za izredno velike probleme, segajoče že skoraj v politične sfere. Ob tem komunisti BRANIKA in ELANA ugotavljamo, da je do tega prišlo gotovo tudi zaradi prešibkih medsebojnih stikov, zaradi skoraj popolne medsebojne neinformiranosti in nepoznavanja problemov druge strani. Vse to je pripeljalo do čustvenih izpadov, ki bi se jim lahko izognili, če bi teh stikov bilo več in če bi bila informiranost na višji stopnji. V zvezi s tem smo sklenili, da bomo zlasti komunisti obeh organizacij poskrbeli za redne medsebojne delovne dogovore, ne le s strokovnega področja (ugotavljanje uporabnosti Novn trgovina z upravnim poslopjem Gostje so ocenjevali funkcionalnost novih naprav za otroška igrišča Posvetovanje o vlogi... (Nadaljevanje s 1. strani) iz vse države. Prijavilo se jih je okoli 140, prisotnih pa je bilo 119. To je celo delno preseglo pričakovanja prirediteljev, kajti računali smo, da bo prisotna morda četrtina povabljenih. Ce pogledamo, od kod so udeleženci v glavnem prišli, ugotovimo, da jih je bilo največ iz Hrvaške — 46, Slovenije 42, Srbije 13, Bosne 9, Vojvodine 6, Makedonije 2, Kosova 1 in iz Crne gore nihče. Naslov posvetovanja je bil: »Vloga telovadnega orodja in rekvizitov v posodobljanju telesne kulture«. Pripravljeni so bili trije uvodni referati: 1. »Funkcija telovadnih naprav v vzgojno-izobraževalnem procesu«. To predavanje je pripravil mag. Vjeko-slav Juras, prodekan Visoke šole za fizično kulturo v Zagrebu. Referat pa je imel še tri koreferate: a) »Razvojna pot do današnje opreme za telovadbo in šport in njena bodočnost«, ki ga je podal prof. Ivo Stella, svetnik v Zavodu za pospeševanje osnovnega izobraževanja SR Hrvaške b) »Sodoben pristop k izdelavi opreme za telovadbo in šport«, ki ga je podal prof. Emil Vukotič iz Zagreba c) »Oprema za telovadbo in igro v otroških vrtcih in javnih otroških igriščih«. Podal ga je prof. Ivo Stella iz Zagreba. 2. »Šport in rekreacija v prostem času — TRIM steze in TRIM kabineti sodobne športno-rekreativne dejavnosti«. Referat sta pripravila Mithat Blagajac, generalni sekretar Partizana Jugoslavije in Zivojin Jovanovič, raziskovalec Inštituta Elan. 3. »Zimski šport z vidika rekreacije«. Referat je podal prof. Miro Dvoršak, predsednik Zbora smučarskih učiteljev Jugoslavije in predavatelj telesne vzgoje na Univerzi v Ljubljani. Iz debate, ki sc je živahno razvila po referatih, se je dalo razumeti, da je slično posvetovanje bilo že dalj časa zaželjeno, le primeren organizator zanj se ni našel. Vsi uradni in neuradni diskutanti v direktnih stikih in posamičnih pogovorih so izrazili stoodstotno podporo in zadovoljstvo ob organizaciji tega posvetovanja, kar nam daje določeno zadoščenje in opravičuje stroške, ki so z njim nastali. Proračun posvetovanja je znašal 30.000 din. Po grobi oceni stroškov, ki so dejansko s posvetovanjem nastali, predvidevamo, da bo proračun morda presežen za 10—15 %, kajti računi še vedno prihajajo in obračuna še ni mogoče napraviti. Ce upoštevamo poleg kratkoročnega efekta posvetovanja, ki se bo nedvomno odrazil v večjih naročilih, zlasti v napravah za TRIM, otroška igrišča in verjetno delno tudi v telovadnem orodju, lahko ugotovimo, da je določen finančni rezultat dal že sam obisk udeležencev posvetovanja v podjetju, ker so marsikateri izmed njih izkoristili priliko za nakup naših določenih proizvodov. Ce pa to združimo še z uspelo demonstracijo naših novitet, zlasti naprav za otroške vrtce, kakor tudi celotnega spektra proizvodnje Elana in pohval, ki smo jih s strani udeležencev slišali na račun našega proizvodnega programa, lahko vsekakor ugotovimo, da je uspeh posvetovanja kljub nekaterim manjšim organizacijskim spodrsljajem nedvomno pozitiven. Investicije a) Finančni sektor 2 elektronska računska stroja s trakom 1 elektronski računski stroj b) Kadrovsko splošni sektor Odkup 1500 mJ zemljišča Ta površina je razdeljena na 2 dela: prvi del je namenjen za avtobusno postajo, ki bo na obeh straneh ceste pred glavnim vhodom v tovarno. Načrte in pristanek občine za to gradnjo že imamo. Drugi del zemljišča bo izravnal vzhodno mejo tovarne. 2 minifona za vratarje, požarnovarnostno službo in službo civilne zaščite. Nakup psa čuvaja Vodni gasilski top Z razširitvijo in modernizacijo podjetja se je povečal tudi obseg požarne varnosti. Potreba po vodnem topu je z dneva v dan večja, saj tak top gasi večje požare, ker je njegova zmogljivost zelo velika. Nabava opreme za civilno zaščito Pisalni stroj c) Nabavni sektor Skladišče surovin Zaradi razmeroma visokih stroškov pri gradnji skladišča surovin se je delavski svet podjetja odločil, da bo izgradil ta objekt v okviru realnih finančnih možnosti. DS podjetja bo torej vsako leto sproti določil znesek, katerega bomo lahko v tekočem letu vložili v gradnjo in opremo skladišča. Tako so bila v preteklem letu opravljena vsa pripravljalna (vzdrževalna) dela od podiranja bivše upravne stavbe do zaključnih del pri izgradnji funda-mentov. V letošnjem letu bo skladišče v glavnem dograjeno. V načrtu je pokritje objekta, zasteklitev in izdelava gradbenega tlaka, poleg tega pa še vsa vzporedna obrtniška dela. Gradis bo pričel delati 1. junija in končal svoje delo najkasneje v mesecu septembru. Tako dograjena stavba bo lahko že služila kot zasilno skladišče za nekatere materiale. d) Tehnični sektor Dograditev lope na skladišču lesa Lopo na skladišču lesa, namenjeno za sortiranje in letvičenje desk in frizov, smo pričeli graditi že v letu 1972. Ko bo ta objekt dograjen, se bodo delovni pogoji na skladišču močno izboljšali, boljša pa bo tudi kvaliteta samega dela. Lopa za shranjevanje modelov čolnov Ta lopa je potrebna zaradi velike vrednosti kalupov. Življenjska doba le-teh se namreč pri vskladiščenju na prostem močno zmanjša. Manj pa bo potrebno tudi vzdrževalnih del pri kalupih, ko bodo vskladišče-ni pod streho. Velikost lope bo 250 m2. Stroj za izravnavo drsnih oblog Napravi za sitotisk Varilna aparata Podajalni stroj HOLZ-HER za oddelek telovadnega orodja Aparat za razperjanje žag Mešalec betona Rezervoar za mazut Miza za popravilo mostičenja za obrat smuči Naprava za pranje strojčkov za nanos lepila (v obratu smuči) Naprava za nanašanje premaza (v obratu čolnov) Naprave za montažo obrobe Priprava za pnevmatsko stiskanje dna v lupino Nove delovne mize za sedlarski oddelek Naprava za merjenje smuči Dr. Borut Justin, dipl. ing. Za vsakogar nekaj v letu 1973 Paletni dvigos Transportni voziček za sedlarski oddelek Transportna proga za livnico, zorilnico in montažo v obratu čolnov. Vozički za prevoz sodov in orodja (6 kom) in za prevoz kalupov (5 kom) v obratu čolnov. Nabava orodij in inštrumentov za pomožni obrat: Strojni primež tip 703-1 SMD (160 mm) 20 števcev delovnih ur AV meter Lux meter Indikator za merjenje izolacije Inštrument za nastavitev vžiga bencinskih motorjev Tlačilka za nastavitev šob pri Diesel motorjih Tlačilka za preizkus vodnega tlaka inštalacij 2 stroja za brušenje parketa Števec za merjenje pretoka smole Univerzalni traktor Pločevinasti silos 3 kondenzatorje Oprema za skladišče drobnega inventarja in rezervnih delov za kovinski oddelek. Delegacija Sovjeta nacionalnosti Jz ZSSR pod vodstvom tov. Nasredi-nove v Elanu Del nove hale, ki je bil predviden za sedlarsko delavnico, je za ta namen neuporaben. Zaradi tega ga bomo razdelili med KO in PO, ki sta v stiski s prostorom. Predvidoma se bosta združili skladišči KO in PO, kar je spričo velike vrednosti teh rezervnih delov neobhodno potrebno. Novo skladišče bo v prostoru, kjer smo do sedaj montirali smučarske palice, montaža palic pa se preseli v 1. nadstropje prostora, predvidenega za sedlarsko delavnico. V okviru PO bomo formirali posebno grupo za izdelavo orodij. Ta bo zasedla prostor sedanjega skladišča rezervnih delov, drugi del tega prostora pa bodo uporabili električarji PO in na ta način razbremenili del remontne delavnice. Sedanje skladišče polizdelkov bo ostalo kot skladišče orodja (štance) in priprav za KO, ki sedaj niso nikjer evidentirane niti primerno vskladiščene. Združitev skladišč bo pripomogla k boljšemu poslovanju, kar je v sedanjih razmerah zaradi prenatrpanosti nemogoče. Oprema in stroji v zvezi z dopolnilnim programom 1973 Dopolnilni program obsega masivno pohištvo, zložljive stole in kooperacijo z obratom SIP Šempeter. (Nadaljevanje na str. 4) Stanovanjska posojila v letu 1973 V letošnjem letu sredstva za stanovanjska posojila ne zadoščajo za vse prijavljene interesente. Skupno jih je bilo 18 in 5 takih, ki jim komisija zaradi pomanjkljivih dokumentov in zaradi nedograjene prve faze prošenj ni odobrila. Prosilci, ki se-iaj nimajo izpolnjenih pogojev, bodo prišli v poštev prihodnje leto. Odbor za vprašanja združenega dela je na predlog komisije sprejel naslednje sklepe: Prosilci, ki imajo vse pogoje LAPUH Andrej — 51.700.— din Ima vso potrebno dokumentacijo in hišo dograjeno do 1. faze. Odbor mu je odobril posojilo. VAVPOTIČ Olga — 51.700,— din Ima vso potrebno dokumentacijo; urediti mora še, da bo gradbeno dovoljenje izdano na njeno ime. Tudi hišo ima že zgrajeno do 1. faze. Ce uredi dokumentacijo do 1. 8. 73, ji bo odbor posojilo odobril. BEZJAK Marko, dipl. ing. — 51.700.— din Ima vso potrebno dokumentacijo in hišo zgrajeno do 1. faze. Odbor mu odobri posojilo. LES Marica — 51.700.— din Ima vso potrebno dokumentacijo in hišo zgrajeno do 1. faze. Odbor ji odobri posojilo. KOS Milka — 51.700,— din Hišo ima dograjeno do prve faze, manjka pa ji gradbeno dovoljenje in izpisek iz zemljiške knjige. Ce uredi to dokumentacijo do 1. 8. 73, ji bo odbor odobril posojilo. GOLOB Daniela — 51.700,— din Hišo ima dograjeno do 1. faze, dokumentacijo pa mora še predložiti do 1. 8. 73. Nato ji bo odbor odobril posojilo. BLA2IC Marta — 51.700,— din Hišo ima dograjeno do prve faze; tudi dokumentacijo ima urejeno, razen izpiska iz zemljiške knjige. Da bi ji odbor odobril posojilo, mora le-tega predložiti do 1.8. 1973. NADI2AR Marija — 51.700.— din I. fazo hiše bo zgradila do 1. junija 1.1. Ima že ves material. Obenem mora do 1.8. predložiti še izpisek iz zemljiške knjige. Po dogovorjeni 1. fazi in po ureditvi dokumentacije ji bo odbor odobril posojilo. STULAR Drago — 51.700,— din Hišo ima zgrajeno do prve faze, nima pa še potrebne dokumentacije; predložiti jo mora do 1. 8.1973, nakar mu bo odbor posojilo odobril. BOGATAJ Vinko — 51.700,— din 1. fazo hiše bo imel dograjeno do konca meseca avgusta, nakar mu bo odbor odobril posojilo Prosilci, ki ne izpolnjujejo pogojev REZAR Jože — še ni predložil dokumentacije in ni začel z gradnjo BRAJNIK Ivan Prav tako nima urejene dokumentacije in tudi z gradnjo še ni pričel. SLADIC Vilijem in KUNSTELJ Marta Zahtevane dokumentacije še nimata, imata pa že ves material za dograditev hiše do 1. faze. Odbor jima odobri posojilo pod pogojem, da bosta do konca avgusta predložila potrebno dokumentacijo in vrnila do 31. 8. 73. ostanek prejšnjega posojila (manjša adaptacija). Prosilci, ki grade stanovanjske hiše izven gradbenega okoliša KOS Marjan: v najkrajšem času mora predložiti vinkulacijsko potrdilo. JERIC Pavla: Izpolnjuje vse pogoje LUKAN Ljubomira: Izpolnjuje vse pogoje. Ker gre tu za gradnje izven gradbenega okoliša, jih odbor predlaga DS v potrditev. Prosilci, ki so že prejeli posojilo ROVANŠEK Ljudmila: Gradnja hiše je že v III. fazi. Pri Psihiatrični bolnici v Begunjah, kjer je bila zaposlena, je dobila 10.000.— din posojila. Odbor ji odobri posojilo kot vsem ostalim, vendar mora od celotnega zneska vrniti nedoplačani del posojila. VOGELNIK Marija: 1.1971 je že dobila posojilo, zato ji odbor ponovnega ne more odobriti. DOBIDA Majda: 1.1971 je že dobila posojilo, zato ji ga odbor sedaj ne more odobriti. BERTONCELJ Valentin: Tudi on je 1. 68 dobil posojilo za gradnjo. JUSTIN Anton: Prejel posojilo 1.1966. VREČKO Maks, dipl. ing.: posojilo je dobil leta 1972. Prosilci za adaptacijo stanovanjskih hiš KOŠIR Janez: Gre za večjo adaptacijo, nima pa še potrdila zanjo, oziroma potrebnega gradbenega dovoljenja. Ko bo imel vso dokumentacijo, mu bo odbor odobril posojilo do 30 % predračunske vrednosti, vendar znesek ne sme presegati zneska za novo gradnjo. POŽAR Katarina in Vili: Odbor jima odobri 10.000.— din. LAH Marija: V kolikor bo predložila vso potrebno dokumentacijo do 1.8., ji bo odbor odobril posojilo do 30 % predračunske vrednosti. KRAŠEVEC Jelka: Ker gre za adaptacijo izven gradbenega okoliša, bo po predložitvi vse dokumentacije o tem razpravljal DS. PALHARTINGER Miro: Ko bo predložil dokumentacijo, bo o adaptaciji razpravljal DS, ker gre za adaptacijo izven gradbenega okoliša. ARIH Anica: Tudi ona mora do 1. 8. predložiti vso potrebno dokumentacijo, nakar ji bo odbor odobril dotacijo do 30 % predračunske vrednosti. POTOČNIK Zvone: Za dodelitev posojila nima zakonite osnove. Ce se bo po odsluženem vojaškem roku zaposlil pri nas in če bo ponovno prosil za adaptacijsko posojilo, mu ga bomo odobrili. Prosilci za adaptacijo stanovanjskih hiš, ki so že prejeli posojilo: TONEJC Nikolaj: Prejel posojilo 1. 1968, zato mu ga ponovno ne moremo odobriti. PAVLIC Angela: Mož Ivan je prejel posojilo 1.1968, zato ga sedaj ne moremo ponovno odobriti. Prosilci za kredit — za nakup stanovanja GRMIČ Marija: Za nakup stanovanja ji odbor odobri 164.385.— din, ker je mati samohranilka z dvema otrokoma. Zaprosila je za 80 % znesek, vendar ji je komisija po predpisih predlagala 75 %. Odbor se strinja, da ji odobrimo 37,5 % po redni poti, ostalo pa predlagamo DS v potrditev kot izjemni primer. KARIŽ Juriča — Odbor ji odobri 82.192,— din PERAT Tatjana — Odbor ji odobri 82.192.— din VIDIC Antonija: Kredita za nakup garsonjere ji ne moremo odobriti, ker stanovanjsko podjetje nima na razpolago garsonjer. SELCAN Vinko: Stanovanje ima naročeno pri TP Živila. Podjetje je pripravljeno stanovanje odstopiti Elanu, Selčanovi ženi pa odobriti posojilo, ki bi ga za dogovorjeno dobo vplačali v Elan, tako da bi Elan nastopil kot kupec in dal to stanovanje v najem. Vrednost stanovanja je 219.180.— din z 10 % udeležbo, ki jo plača sam; to znese na vsako podjetje 98.631.— din. Ta znesek za nakup stanovanja odbor odobri in mora najti čim ugodnejšo rešitev za nakup. Elan naj s TP Živila sklene ustrezno pogodbo. Načrti uvajanja avtokontrole Plan uvajanja avtokontrole in stroški za naerajevanje /drnci predloc/ .št. avt IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Hala A - ?0 mn in Hala A -robničenje 15 ii m i n" : i : ' ! Hala 3-1 3C 1111: n MIMI Halo 3 - II 50 1 III li- 'i Hala 3 - III 20 ti 1 1 111 n lili Telovadno oro- 50 mil 111 n llilll Cbrat plastike 20 mil i rm I! ! UL Skupno števili avtokontrolor 20 65 95 105 Knrrrada lC‘,i od pov.lJlOdu br./ povpr.V l.kat./ 3020 9800 14-35C 28000 28CC0 28000 28000 Kvalitetna not raa za vod.de 20 lOvv od oovpr.X :n.kot. / 1030 2040 3080 5150 Dkupno Skupno: 3020 9800 14350 29030 30040 31080 33150 15G470Kdirf>r. I1111 I I I ITTT poskusno delo - neplačano Število avtokontrolorjev je predvideno, I lahko sc ZGodi, da bo Število dejansko i začetek naernjuvanja po večje za 10 do 2C\l I kvalitetni norni osebnega dohodka po kategoriji delovnega mesta. Predlog meril za nagrajevanje, v katerem so precizirani vsi detajli, so prejeli organi upravljanja in ga bomo v kratkem tudi javno obravnavali. Mladen Krmpotič dipl. ing. V sodelovanju s predstavnikom Zavoda za produktivnost dela je vodstvo tehnične kontrole izdelalo predlog okvirnega plana za uvajanje avtokontrole v tovarni. Število kontrolorjev po obratih smo v tem času lahko samo ocenili, prav tako kot tudi čas uvajanja v posameznih obratih. V tabeli so prikazani stroški (brutto v N din) za nagrade avto-kontrolorjev in vodilnih delavcev, ki bodo nagrajeni po kvalitetni normi. V skladu s predlogom naj bo nagrada fiksna in to v višini 10 % od Letni dopusti po novem Franc Sajbic upokojen Naš tovariš Sajbic je odšel v zasluženi pokoj. Kdo ga ne. bi. poznal, ne le v podjetju, ampak tudi naši kupci v Jugoslaviji, po vsej Evropi, predvsem pa v Skandinaviji. Bil je prvi, ki je organiziral servisno službo v podjetju in s tem tudi področne servise izven njega. Kot vodja servisa je sodeloval na vseh večjih mednarodnih smučarskih tekmovanjih v Evropi. S svojo iznajdljivostjo, znanjem več jezikov in prizadevnostjo je znal na nevsiljiv način propagirati naše smuči in pri tem doživel velik uspeh. S svojimi strokovnimi predavanji po Skandinaviji je propagiral alpsko smučko in s tem tudi Elanovo. Njihove klube je izredno navdušil, saj so ga nekateri sprejeli celo za častnega člana. S svojo korektnostjo je zasenčil vso konkurenco v skandinavskih državah, predvsem na švedskem in postavil Elanovo alpsko smučko na prvo mesto. Med prvimi je organiziral detajlno prodajo in s svojo strokovnostjo izredno uspel. Imel je tanek posluh in smisel za dobrega organizatorja, saj je vedno skušal z majhnimi stroški zadovoljiti naše kupce in seveda s tem tudi naše podjetje. Za ves trud in požrtvovalnost se mu ob tej priliki lepo zahvaljujemo, njegovi nasveti pa nam bodo vedno dobrodošli. Tovarišu Sajbicu želimo še veliko zdravih in srečnih let v upanju, da nas bo še večkrat obiskal. Vedno ga bomo z veseljem sprejeli. Skupni jezik... (Nadaljevanje s 1. strani) Pri iskanju vzrokov nekaterih napetosti med Elanom in Branikom, smo komunisti našli nekaj vzročnih zvez, ki segajo s področja zunaj Elana in Branika na torišče problemov jugoslovanskega in slovenskega smučarskega športa. Komunisti obeh aktivov poudarjamo, da ti problemi ne bi smeli negativno vplivati na napovedane boljše odnose med obema organizacijama, ker z 't Predlog na nove kriterije letnih dopustov na podlagi novega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Clen 27. ZMRD določa, da imajo delavci v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni (ali sedaj 14 in 30 delovnih dni.) ZMRD prične veljati 28. 4. 1973, zato je to določilo treba upoštevati v letošnjem letu. Proste sobote imajo značaj delovnih dni in jih zato med letnim dopustom vštejemo vanj. V našem dosedanjem Pravilniku o delovnih razmerjih imamo kriterij za dopuste določen z ozirom na delovno dobo in druga obdobja, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo, tako dobi delavec sledeči letni dopust: za delovno dobo 5 let za delovno dobo 5 let do 15 let za delovno dobo 15 do 25 let za delovno dobo nad 25 let 14 delovnih dni 18 delovnih dni 24 delovnih dni 30 delovnih dni Delavci, ki še niso stari 18 let, dobijo 21 delovnih dni letnega dopusta. Da ne bi tega razmerja porušili, predlagamo naslednjo razporeditev: za delovno dobo do 5 let 18 delovnih dni za delovno dobo od 5 do 15 let 21 delovnih drii za delovno dobo od 15 do 25 let 26 delbvnih dni njimi nimajo nobene direktne povezave. Naposled smo komunisti sklenili sporočiti javnosti, da s to izjavo končujemo vsako nadaljnjo polemiko med Branikom in Elanom in dajemo pobudo tudi drugim, ko so posegali v ta spor, da ga štejejo za odpravljenega. Predstavniki aktivov: ZKS SK Branik ZKS CP Večer ZKS Elan Možna pa je tudi taka razvrstitev, da se dopust poveča za 4 dni samo delavcem z delovno dobo do 5 let, ali da se poveča dopust za 2 dni ža del. dobo 5 do 15 let, za delovno dobo od 15 do 25 let pa za 1 dan. Delavci, ki še niso stari 18 let, dobijo 18 delovnih dni letnega dopusta, podaljšanega za 7 dni, skupaj torej 25 delovnih dni. Glede na število zaposlenih in upravičencev do predlaganega daljšega dopusta se skupni fond delovnega časa zmanjša za 1.817 delovnih dni v podjetju in za 119 delovnih, dni v IE. Zato je potrebno izračunati koriščenje fonda delovnega časa doseči ustrezno večjo produktivnost, ki zaradi slabše koriščenega časa ne bo povzročila nižjega dohodka in osebnih dohodkov. • Ker se proste'sobote vštejejo v redni dopust, bi po dosedanjem sistemu petdnevnega delovnega tedna (pri 42 urah na teden) uporabili določilo iz programa o uvedbi 42-urnega delovnega časa. S tem, da se je delovni teden skrajšal iz 42 ur na 5 delovnih dni, se je delovni čas skrajšal za 12,50 %. Po takem izračunu bi letni dopust znašal: 18 dni — 16 dni 21 dni — 19 dni 25 dni — 22 dni 26 dni — 23 dni 30 dni — 27 dni Z ozirom na posebne pogoje imajo delavci pravico do daljšega letnega dopusta, ki pa v celoti ne more trajati dlje kot 30 dni. Zato naj bi delavski svet odobril predlog Komisije za varstvo pri delu; le-ta je pripravila predlog, na katerih delovnih mestih prihaja do takih pogojev po ekoloških merilih, ki jih je opravil zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Komisija za varstvo pri delu je na svoji seji 4. 5. 73. izdelala predlog za dodatne dopuste za leto 73. Kot izhodišče je komisija upoštevala vrednotenje delovnih pogojev na osnovi merila za vrednotenje delovnih pogojev razporeditve delovnih mest po stopnjah dodatka v posameznih obratih ter strokovno mnenje kolegija. Komisija predlaga delavskemu svetu v dokončno potrditev sledeči razpored za dodatne dopuste za leto 1973: II. stopnja dodatka — 1 dan dodatnega dopusta II./III. stopnja dodatka — 2 dni dodatnega dopusta III, IV, IV + 4% stopnja dodatka — 3 dni dodatnega dopusta. Orientacijsko število zaposlenih, ki bodo koristili predlagani dodatni dopust v letu 1973 je 97, od tega dan dopusta 42 delavcev, 2 dni 20 delavcev in 3 dni 35 delavcev. Dodatni dopust v letu 1973 naj bi koristili pod istimi pogoji in kriteriji kot prejšnja leta. Delavcem, ki delajo na ogroženih delovnih mestih nepretrgoma 6 mesecev v letu, pripada polni dodatni dopust. Delavci, ki to delo opravljajo v presledkih, toda . vsaj 4 mesece nepretrgoma v letu, pa imajo 1 dan manj dodatnega dopusta. Tisti, ki imajo samo en dan dodatnega dopusta, morajo delati na ogroženem delovnem mestu nepretrgoma 6 mesecev, da so upravičeni do dodatnega dopusta. Investicije... (Nadaljevanje z 2. strani) Omara za odlaganje načrtov e) Prodajni sektor: Pisalni stroj 4 osebni avtomobili Za boljše poslovanje naših predstavništev v Zagrebu, Beogradu Skopju in Sloveniji je nujno treba nabaviti 4 osebne avtomobile. 5 vozičkov za skladišče gotovih izdelkov 1 dvigalo za čolne dodatno pisarniško opremo Paravani — bodo pregradili sedanji skupni pisarniški prostor na prodajni in nabavni sektor f) Elektronsko računski center: Dodatna oprema za IBM Elanov računalnik IBM — 360/20, obsega dve diskovni enoti -32/1, na katere se vstavljajo disk-paki 13/6 razdeljeni na 200 cilindrov. Vendar pa naši enoti 2311 lahko izkoristita le polovico (100) cilindrov. Z dodatno investicijo cca 8000 USA J se bo kapaciteta podvojila, obenem pa poenostavila obdelava podatkov; razširil se bo tudi spekter obdelav. h) Poslovni sekretariat' Nima zahtev i) Kapitalna izgradnja Nima zahtev j) Skupna investicijska vlaganja Vratarnica Projekt telefonske centrale Projekt za gasilski dom Diktafon Gornji program investicij bomo v letu 1973 izvajali skrajno varčno, v skladu s finančnimi možnostmi. I 4. lesarijada »73« Mesto PODJETJE Skupno točk 1. BREST 505 2. MEBLO 481 3. ELAN 470 4. TM Slovenj Gradec 468 5. STOL 450 6. MARLES 435 7. JELOVICA 433 8. NOVOLES 424 9. JAVOR 411 10. SAVINJA 405 11. KLI Logatec 385 12. LESONIT 363 13. LIP Bled 307 14. LI Kočevje 296 15. LIPA Ajdovščina 295 16. ALPLES 294 KEGLANJE — ZENSKE — 19 ekip 1. STIL KOPER 60 točk 2. BREST 55 točk 3. LESONIT 52 točk 10. ELAN 44 točk MALI NOGOMET — 33 ekip 1. SLOVENIJALES 60 točk 2. LIPA Ajdovščina 55 točk 3. MEBLO 52 točk 17. LIP Slovenj Gradec 279 18. SLOVENIJALES 245 19. LIKO Vrhnika 216 20. STIL Koper 212 21. LIP Sloven. Konjice 198 22. LIP Idrija 195 23. ZICNICA Ljubljana 179 24. GLIN 173 25. LIP Bovec 154 26. LIP Radomlje 150 27. INLES 148 28. NOVA OPREMA 142 29. KRN Klavže 121 30. STILLES 113 31. JELKA Begunje 105 32. OPREMA Izola 104 33. TRO Prevalje 98 34. TLG Rim. Toplice 89 35. TP Brežice 84 36. TROPLES 72 37. SORA Medvode 72 38. BOR Laško 58 39. KRASOPREMA 50 40. ZLIT Tržič 49 41. HOJA 49 42. TA PO 41 43. OLES 34 REZULTATI BALINANJE — 20 ekip 1. LESONIT 60 točk 2. JAVOR 55 točk 3. LIPA Ajdovščina 52 točk 17. ELAN 37 točk KEGLANJE — MOŠKI 38 ekip 1. MEBLO 60 točk 2. TM. SL. GRADEC 55 točk 3. LIPA Ajdovščina 52 točk 9. ELAN 45 točk STRELJANJE — MOŠKI — 40 ekip 1. ELAN 60 točk 2. BREST 55 točk 3. STOL 52 točk SAH — ŽENSKE — 11 ekip 1. TM Sl. Gradec 60 točk 2. ELAN 55 točk 3. BREST 52 točk SAH — MOŠKI — 29 ekip 1. STOL KAMNIK 60 točk 2. TM Sl. Gradec 60 točk 3. ELAN 52 točk 16. ELAN 38 točk ODBOJKA — ZENSKE — 14 ekip 1. SAVINJA 60 točk 2. NOVOLES 55 točk 3. LIP Bled 52 točk 7. ELAN 47 točk ODBOJKA — MOŠKI — 18 ekip 1. MARLES 60 točk 2. TM. SL. Gradec 55 točk 3. ELAN 52 točk STRELJANJE — ZENSKE — 26 ekip 1. JELOVICA 2. BREST 3. SLOVENIJALES 14. ELAN 60 točk 55 točk 52 točk 40 točk Uspeh elanove ekipe na maratonu v Ljubljani Tudi letos je odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« razpisal v počastitev obletnice osvoboditve mesta Ljubljane že 17. mani-festativno — tekmovalno prireditev. Razdeljena je bila na dva dela: 26. IV in 12. V. je bil manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov«. To je množični pohod vseh kategorij občanov od najmlajših do najstarejših, ki so vključeni v osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah ter vseh osnovnih organizacijah, športnih društvih, odredih predvojaške vzgoje ter enotah JLA in Milice. Letos je bilo na teh dveh pohodih rekordno število udeležencev. Manj množična je seveda udeležba v tekmovalnih disciplinah, ki so bile na programu v sredo, 9. maja, čeprav je bila sicer tudi tukaj rekordna. Najnapornejša disciplina tega dne je bil vsekakor tek za moške na 25000 m ali mali maraton, kot temu pravijo tekmovalci in tek za ženske na 8000 m. Poleg teh disciplin je na sporedu še tek štafet za moške 3 x 1000 m in za ženske 3 x 600 m, kjer je bila udeležba največja. V poznih večernih urah je bil na sporedu še tek prijateljstva na 4226 m dolgi progi, kjer so nastopile reprezentance naših in evropskih mest. Ta tek je gotovo najbolj atraktivna disciplina, saj se ga udeležijo vrhunski atleti tekači. Za nas je bil najbolj pomemben tek na 25000 m za moške, kjer so sodelovali člani vseh osnovnih organizacij, odredov predvojaške vzgoje ter enot JLA in Milice. V tej disciplini je imel tudi Elan svojo ekipo. Vsaka ekipa je morala šteti tri člane in vsi trije so morali priteči istočasno skozi cilj. Le v tem primeru so ekipo šteli za uvrstitev. Z našo ekipo »športno društvo Elan« smo nastopali: Reš Jaka, Kolman Franci in Globočnik Cene. Zanimiv je podatek, da je naša ekipa imela najmlajšega udeleženca starega 18 let, pa tudi najstarejšega udeleženca malega maratona 39 letnega Reš Jaka, nekdanjega državnega reprezentanta v smučarskih tekih. Sama proga je bila dokaj naporna in raznolika. Startalo je 65 ekip, torej 195 tekmovalcev in lahko si predstavljate, kako pisana druščina je to. Naša ekipa se je takoj prebila v ospredje in se držala vodečih ekip. Kot sem že prej omenil, je važno, da vsi trije člani tekmovalne ekipe pritečejo skupaj skozi cilj in si po potrebi že med potjo med seboj pomagajo. To se često dogaja. Pri 20 kilometrih je bila naša ekipa na odličnem 7. mestu. Toda tu so nastopile prve težave. Našega Jaka so pričele boleti noge in treba si je bilo pomagati. Od zdravstvene kontrole, ki je bila vseskozi ob progi, smo vzeli zanj prvi povoj. Res je, da smo tu zgubili nekaj dragocenih mest, toda preostalih 5 km je šlo kar dobro. (Nadaljevanje na strani 6) Z leve: Kolman Franci, Globočnik Cene, Reš Jaka Cirilu v slovo Nas starejše sodelavce, ki smo Te poznali, je Tvoja prezgodnja smrt močno prizadela. Kar naprej izgubljamo najboljše ljudi, najboljše tovariše in prijatelje, kar naprej vihra črna zastava na tovarniškem drogu. Dragi Ciril, ko se poslavljamo od Tebe, se spominjamo vseh tistih let, dogajanj, ko si bil med nami in nam pomagal graditi tovarno za izboljšanje življenjskih pogojev. Spomin nate bo vedno ostal med nami. Želimo ti miren počitek. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Člani kolektiva Prezgodaj, v 60. letu starosti si nas zapustil. Zavratna bolezen Te je ne le predčasno upokojila, temveč Ti je vzela tudi najdražje, Tvoje življenje. V Elanu si delal polnih 8 let, od leta 1955 do leta 1963, ko si bil invalidsko upokojen. Bil si dober delavec v razrezu lesa, tako da si postal skupinovodja. S sodelavci si se dobro razumel in so te imeli radi. Tudi zdaj, vsa leta po upokojitvi, si vedno rad prišel v Elan. Na srečanjih z upokojenci si bil srečen in vesel. In memoriam Dragi Serdžo 22 let Tvojega življenja je v cvetju pomladi in v mesecu mladosti nenadoma ugasnila grozljiva prometna nesreča. Željo, da bi delo opravil hitreje, da bi se s službenega potovanja čimprej vrnil k svoji družini, Ti je zla usoda preprečila. Za vedno Ti je preprečila povratek k mladi ženi in nepreskrbljenemu otroku. Že s 15. letom si se zaposlil v Elanu. Sedem let si vestno opravljal svojo službeno dolžnost. Najprej nekaj let v skladišču gotovih izdelkov, nadaljeval si v skladišču priprave lesa in končno si opravljal odgovornejša dela v tehničnem oddelku prodajnega sektorja kot servisni delavec za čolne. Pravkar si se usposobil in specializiral za to delovno področje. Zato bo vrzel v podjetju še globja. Nismo izgubili le mladega, pridnega in sposobnega sodelavca, temveč predvsem dobrega človeka, moža in očeta. Vendar usoda ne izbira. Ni ti pustila uresničiti življenjskih načrtov, ki si jih imel še večino pred seboj. Dragi Serdžo! Hudo nam je reči zadnji zbogom, vendar je to vse, kar moremo. Počivaj v miru! Domačim izrekamo naše globoko sožalje. Člani kolektiva Uspeh Elanove ekipe ... (Nadaljevanje s 5. strani) Ko smo pritekli na Titovo cesto, so nas gledalci pozdravili z aplavzom. Tako smo se uvrstili na dobro 12. mesto. Ko smo izvedeli za rezultate, smo ugotovili, da so nas prekosili le znani atletski klubi. Bili pa smo tudi najbolje uvrščena gorenjska ekipa. Naš zaostanek je bil sorazmerno neznaten. Progo smo pretekli v eni uri in 59 minutah in smo tako dobili vsi trije praktične nagrade in plakete. Sklenili smo, da se bomo drugo leto spet udeležili tekmovanja. Z malo več treninga lahko upamo na dosti boljšo uvrstitev. Manifestativni kros Mladinski aktiv Elana je 26. 4. prvič organiziral za vse člane in članice kolektiva tekmovanje v krosu po poteh Begunj; le-to naj bi postalo tradicionalno in naj bi bilo partizanskega značaja. Razumljivo je, da je bila udeležba skromna, čeprav obveščanju to pot ni kaj očitati. Zakaj pravim, da je to razumljivo. Prvi vzrok je verjetno v tem, da so bili ljudje nezainteresirani in so imeli nezaupanje do tekmovanja, saj ga že od leta 1956 v našem kolektivu ni bilo. Mnenja sem, da morajo v takem primeru nujno sodelovati posamezni vplivni centri v podjetju in popularizirati take in podobne prireditve na sploh. Samo tekmovanje je bilo dobro organizirano in zelo zanimivo. Ko smo že pri udeležbi, pa še poglejmo, kateri obrat je bil najmočneje zastopan. Najbolje se je odrezal servis čolnov, kar je več kot pohvalno. Zelo nespodbudno pa je dejstvo, da obrat smuči — hali A in B skupaj nista imeli niti enega nastopajočega. O vzrokih tu ne bi razpravljal. Edini predstavnik vodstva podjetja, ki se je udeležil tekmovanja, je bil tov. Lipnik Jože, kar je tudi Moški 2500 m: 73zeIo pohvalno. Edini predstavnici ženskega spola sta bili Pristov Alenka pri mlajših in Hrovat Vida pri starejših članicah, ki sta uspešno pretekli progo. O vzrokih za tako slabo udeležbo žensk tudi tukaj ne bi razpravljal, ker to ni problem naše organizacije. Na krosu so sodelovali tudi člani TVD Partizan Begunje in najmlajši iz osnovne šole Begunje. Zelo razveseljiva je ugotovitev, da ima TVD Partizan Begunje dosti mladega perspektivnega kadra, saj je prav načrtna osnovnošolska usmerjenost in dejavnost telesne kulture odločilnega pomena ne le za vsako društvo, pač pa za celotno skupnost. Na progi, dolgi 500 metrov, je tekmovalo kar 20 pionirjev in 12 pionirk, ki so se ogorčeno borili za prva mesta. V priznanje jim je TK ZMS Elan podelila skromne nagrade in diplome, ki so jih bili zelo veseli. Poglejmo še rezultate. Prijavljenih je bilo 24 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 13. Proga je bila naporna in zahtevna, nihče od tekmovalcev pa ni odstopil. Za vse, ki niso nastopili, menim, da tekmovanja niso jemali resno in da se kaj takega ne bo več ponovilo. Globočnik Cene 1. Globočnik Cene mlajši razred GTB 7:31,0 2. Pretnar Miha mlajši razred Inštitut 8:51,3 3. Jermol Milan mlajši razred remont 8:56,6 4. Svetina Alojz mlajši razred GTB 8:57,9 5. Hrovat Janez starostni razred Kovinska 9:02,0 6. Legat Toni mlajši razred remont 9:04,5 7. Tomažin Jože mlajši razred remont 9:06,9 8. Krivic Jože mlajši razred Servis 9:09,2 9. Matjašič Lado starostni razred Kovinska 9:11,5 10. Petrovčič Zlato mlajši razred Servis 9:13,9 11. Resman Anton starostni razred Kovinska 9:16,2 12. Božič Miloš mlajši razred Servis 9:18,3 13. Lipnik Jože starostni razred fin. sekt. 9:20,9 ženske 500 m 1. Pristov Alenka mlajši razred — obrat smuči 3:08,0 2. Hrovat Vida starostni razred — fin. sektor 3:20,0 Kadri v maju 1973 Zaposlili so se: Turk Miroslav — KV ključavničar — kot ključavničar II v pomožnem obratu — iz JLA Hrovat Danilo — KV ključavničar — kot ključavničar II v pomožnem obratu — iz JLA Delovno razmerje v podjetju so prekinili: Ribnikar Ida — PK delavka v obratu smuči — sporazumno Vrečko Maks — oddelkovodja razreza lesa — umrl Trošt Ferdinand — KV delavec v inštitutu — sporazumno Potočnik Peter — KV ključavničar v pomožnem obratu — sporazumno Žagar Božislava — PU operater pri luknjaču v ERC — v poskusnem delu Lazarevič Stana — NK delavka v obratu smuči — samovoljno Božič Miloš — KV mizar — samostojni servisni delavec v prodajnem sektorju — sporazumno Vrečko Metka — PK kuharska pomočnica — točajka v obratu družbene prehrane — sporazumno ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE ROBLEK roj. KERN se naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala posebno sodelavkam finančnega sektorja za pomoč. Žalujoča hči Cilka z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Potočnikova družina iz Mošenj se lepo zahvaljuje Elanovemu sindikatu za šopek na grobu njihovega očeta ob obletnici smrti. Pred dvema letoma je usahnila Potočnikovi družini materialna pomoč, toda otroci so še vedno nepreskrbljeni. Ne pozabimo še nanje! (Op. ur.)