Leto vii / stev. 44 KRANJ, 30. OKTOBRA 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN 06 bnevu mrtvih Pismo padlemu partizanu TVT e poznam Tvojega ime-IVI na in tudi Tvojega obraza nisem pozn>al. Dolgo že trohni Tvoje telo tam nekje pod Karavankami, na grobišču v Begunjah Mi pa v divje temnih gozdovih Roga. Nisi sam, tisoči kžijo poleg Tebe, razstrese-•U so po vsej naši mučeni domovini in še na tisoče jih Je ostalo v mrzlih tleh tujine. Dolga leta nas ločijo od krvave noči, ko si Ti žrtvoval svoje mlado življenje za *>as in za naše potomce. Marsikaj se je izpremenilo. Zgodilo se je to, po čemer si Ti tako hrepenel. Dvignili smo se iz naroda hlapcev v ftarod svobodnih, poštenih Uudi. Čeprav si mrtev in nam ••e moreš govoriti, čeprav legijo Vaši grobovi tiho in ne-^o, čujemo vaš drhteči klic, ki nas poziva, naj stopamo »o poti k miru in svobodi v$eh ljudi — po poti, ki ste "am jo pokazali in utirali Vi. Čeprav so Vaši mrzli domovi samotni, niste zapuščeni in pozabljeni. Ko dah-*»e jesen svojo mrzlo sapo v naravo, ko prične odpadati listje in legajo na zemljo Puste in sive megle, iz katerih počasi in žalostno rosi dež, se kot odmev teh umirajočih dni vzbudi v človeku spomin in misel na smrt. Vi takrat pride dan, ki ga "osvetimo Vam, mrtvi junaki. Vsak od nas srečnih in svobodnih, stopi takrat s sklonjeno glavo pred Vaše grobove in Vam v globoki hvaležnosti posveti košček tihega žalovanja. Takrat Vam še Enkrat obljubljamo, da se bomo do zadnjega diha bo-rili za to, za kar ste umrli Vi: za plemenitost, svobodo *n srečo človeškega rodu. Slava Tebi ti nepoznani tartvi brat. S seje LOMO Kranj Dosedanja razprava je ovrgla skoraj vsa napačna tolmačenja o komunah Veliko večji promet s socialističnim sektorjem - Utaje prometa in dohodnine Na seji sekretariata Okrajne- jo politični delavci še ogromno ga odbora SZDL, ki je bila pre- dela. Izkazalo pa se je — to teklo sredo 20. t. m. v Kranju, so izjavili tudi posamezni vo-so kot glavno točko dnevnega livci — da mora prav tisk poreda postavili razpravo v zve- svetiti omenjenim problemom Pretekli leden je imel LOMO Kranj svojo 32. redno sejo, mehanizacijo obratov pa se zelo zi z ustanavljanjem komun. Med vso pozornost in ljudem nazorna kateri je razpravljal med drugim tudi o stanju obrtništva malo zanimajo. Drži, da so da- drugim so na seji ugotovili, da no jim, preprosto pojasnjevati v ,Kraniu in o višini obdavčitve v mestni občini. nes Se marsikateremu obrtniku Je že dosedanja razprava o ko- vsebino, razvoj in bodočnost ko- stroji in podobno nedosegljivi ^unah ovrgla skoraj vsa na- mun. v l^ošniem letu sta dva či- *0 bistvenih razlik od odmerje- zaradi visokih cen, po drugi P3Čna ^macenja, čeprav raz- Predvsem odločno pa moramo V letošnjem letu sxa ava c* t T k , ie bil . . , . P™va nekaj časa m mogla pro- nastopita proti že razširjenim nitelja vplivala na celotno od- nega prometa. Le nekaj je bilo strani pa je zopet res, da si dreti teren in ■ .Jj_ J . težniim da se razprave ome_ , - „ _rnmp*a iteft* dohod- primerov, da obrtniki niso pri- ravnn n,hrtn,ilri Wi hi lahVn \i *• *-t t ^ajeia naj vetatjuu, ua i>e razpiave omc mero tako prometa kot donoa £ . ' Heianskeea uro- obrtniki, ki bi lahko iz- glrglh množic. občinskim akti- jujejo zgolj na teritorialno raz- ka obrtnikov. V kranjskem pro- javih woim^^^» P™ boljšali svoje obrate, privoščijo vom ni bila dovolj jasna vse- delitev bodočih komun. Skraj- izvodnem obrtništvu so bili v v zneske, marsikatero razkošje. Ne gre za bina in bistvo komun, zato so nost teh teženj pa predstavlja nSoH zT nieeov nadaHnii raz- Krovec Jakob Grošelj je prija- zidanje hiš, saj s tem ^avza- se izogibali množičnih sestan- kramarsko računarsko koleba- rVrKntSoS- vil 3,619.000 dinarjev prometa in Prav večajo stanovan — fond> &>**^*.* W dave- nje med tem, ali se bolj izplača nTki J glavnem preusmSili svo- 351.000 dinarjev dohodka. Od- gre prav za osebni ,luksus. ki 1A ^lonarjev J^"** da danes Iahko toima. stvarili velike dobičke, tam je leto znižane, vendar je to tra- či posamezne uredbe in druge to plod navijanja cen na lačun jalo le nekaj časa, kmalu pa predpise vsak nameščenec ban- znižanja življenjskega standar-so cene zopet poskočile. V dru- ke ali carine pQ svoje Na se. da Bistveno pri visokih ce-Komisija za gospodarska vpra- Loka — 56,891.000 din, Cerklje prebivalca 347, narodni dohodek ? P0,ov»« maJ* so z»cele cene stankih delavskih svetov in na nah je to, da v naših podje-šanja in družbeni plan je ana- — 5,426.000 din, Gor. vas —46 pa 10,785.833, na prebivalca lb4. ' Vi."° '.f. SC zborih proizvajalcev pa tudi v tjih izkoriščajo konjunkturo po-li7irala gospodarsko moč posa- mlLlijonov 761.000 lin Železniki Iz vseh teh podatkov je raz- P0"1"*?11 tekstil. Podjetja so se lovarni sami pa zgieda, kot da polnoma po kapitalističnih naTeznih bodočih komun. Vsi po- — 22,018.000 din. Ta račun nam vidno, da ima zlasti Kranj z s\cer lzSovarjala na nejasno sta- je vse lepo in brez probiemov. čelih. Ob takih pogojih je jas-datki temeljijo izključno na pokaže, da bi razen kranjske, okoliškimi občinami prav vse ?je na dev,znem trBu< vendar Končno res ni problemov, če se no, da prav noben gospodarski samih številkah ter se komisija vse ostale komune v kranjskem gospodarske pogoje za formira- j!6 razpr*va na_ tem sestanku po- pri kalkulacijah upošteva vse sistem ne more biti dober, ker ni ozirala na končno teritorial- okraju imele primanjkljaj, če nje komune. Isto bi lahko tr- 5Za f_'je bll° poyisanje cen morebitne osebne muhe posa- v njem iščemo samo vrzsJi. Gospodarska osnova bodočih komun nt> razdelitev komun. Prav tako k izdatkom za administracijo dili za Tržič in Cerklje. Cerk-ti podatki služijo le v ilustra- prištejemo se investicije. Samo ljam, oziroma cerkljanski kočijo gospodarske zmogljivosti za administrativne izdatke pa muni bo dalo poseben poudarek komun. V tej številki bomo na- bi komune ustvarile dovolj nevo zgrajeno letališče, ki bo vedli le nekaj bistvenih podat- lastnih sredstev. gotovo v nekaj letih. Prav tako kov o bodočih komunah v kranj- Prav tako je komisija za go- tudi nova železnica, ki bo ve-skem okraju, v prihodnji šle- spodarska vprašanja izračunala zala Cerklje z Jaršami in pa Vilki pa bomo prav take po- vrednost osnovnih sredstev, ki dve novi cesti ne bodo brez datke objavili tudi o komunah za ves kranjski okraj znaša 21 vpliva na razvoj bodoče komu- milijard 185 milijonov 800 tisoč ne. Z vsemi temi gradnjami pa dinarjev. Po komunah razdalje- se bo temeljito spremenila tudi na pa bi vrednost osnovnih struktura prebivalstva, sredstev znašala: Kranj 13.6R0 Večji problemi nastanejo pri milijonov 107.000 (od tega odpi- formiranju komun v škofjelo- sano 44,9°/o), Tržič 4.888,502.000 škem predelu in v obeh doli- radovljiškem okraju. Komisija je komune obravna- spomladi popolnoma brez potrebe in je bil vzrok zato samo želja po dobičku. Tudi v ostalih panogah industrije so cene poskočile in posledica tega je bila, da so nekatere gospodarske organizacije ostvarile izredno visoke neplanirane dobičke, številna podjetja so že z zaključkom polletnega obračuna ----- * * • "' i -----,----.------- - *- v *. m rt7n„ n Alnii 11 i •» --- ------ ------- —--------- vcaniu drv i: 1,1 u eui^aiijc uuac (58 Vala samo z gospodarskega stališča ter je na podlagi temeljitih analiz prišla do naslednjih podatkov: Na podlagi proračuna za le- (400/o)> Cerklje 114il75.ooo (38%), tev. Skofja Loka za sebe bi kot to 1954 bi komune v kranjskem Gorenja vas 322,299.000 (37»/o), komuna imela gospodarski te-okraju ostvarile proračunsKe 2elezmki 370333000 (37,20/0). melj. V Poljanski dolini pa že dohodke v tej višini: ^a"-l Na podlagi plana za leto 1954 naletimo na večje vprašanje, 484,687.000 din, Tržič 111,257.0UU pa je komisija izracunala tudi saj cela dolina brez Zminca podim, Skofja Loka 42,273.000 din, bruto produkt in narodni do_ kriva komaj 38% svojih izdat Cerklje 19,120.000 din, Gorenja hodek p,Q k<)munah _ Kranj: Vas 14,821.000 din in Železniki Mo produkt v tisočih: 17.332.365, 23,869.000 din. Proračunski IZ- na prebivalca 472, narodni dodatki teh komun pa bi bili brez hodek 300.625, na prebivalca 48 investicij sledeči: Kranj 202 lg8 Tržič. 5,7x2.940, na prebi~ bilijona 241.000 din (z investi- valca 522, narodni doh. 2 251 103 Tržič meznika in se zato vedno pusti Trgovina ni upravičena ostvar- »za vsak slučaj« po nekaj mili- jati dobičke, vendar jih tudi le- jonov, tako da podjetje nikdar te izkazujejo. V tem primeru ničesar ne more izgubiti in iz- Trgovinska zbornica ni odigra- gubi vedno (in to največkrat ia tiste vloge, ki bi jo na vsak neupravičeno) potrošnik. nagin m0rala. Za znižanje cen V podjetjih se je razpasla ka- obstoje objektivni pogoji, zato pitalistično - komercialna misel- bi bilo nujn0( da proizvodna tr- nos*. To gre Kako daleč, da gOVska podjetja čim preje zni- imajo v podjetjih besedo ka- žajo cene Seveda tegii znižanja presegla letni plan dobička. Po pitaiistično misleči ljudje, ki su- ne bomo dose„u g administra- lzračunu na podlagi polletnega £eriraio kako nai v Dod1etiu «! 1 ^11 l aanu"lstra „i,„oX„„„ „ Kcrirajo, kako naj v poajeiju tivnim odlokom, ker za to ne obračuna bodo podjetja v kranj- đ , jo d bod malo dela Dozitiv„i gosnodarski in- h hm,u0kraJMZ7P0,^lMelni ostvarili visoke dobižke- I)anes tSSSJC v7ndarOSbPo°m„ k za- dobicka lS 147 odstotki, posa- pray zaradi takih ,n podobnih yestno akcijo znižanje dosegli> kov. Tudi nima posebnih izgledov za razvoj svoje skromne gla dobičke v naslednji višini: tiynih elementov za oceno de- ^varna mi,aw Kran1 545N/o' la direktorjev in delavskih sve-LIP Tržič 337%», »Roleta« Kranj 350%), »Tiskanima« Kranj 192%), »Zvezda« Kranj 1.279%, »Odeja« Skofja Loka 357%, »Standard« Kranj 314% itd. Ti izredno visoki dobički nam V. S. V kranjskem okraju bodo decentralizirali zdravstveno službo Na skupni seji obeh zborov zadnji številki. Podatki, ki jih OLO Kranj, dne 23. 10., so od- navaja Svet v svojem poročilu, industrije. Čevljarsko podjetje, kaiejo nezdrave razmere v na- ki sicer zaposluje večje število ših Podjetjih, kjer stremijo vse ljudi, pa zaradi nemehanizira- Preveč za dobičkom. Visoke ce- nega dela ne bo dalo pravih ne Pa vplivajo na standard de- borniki razpravljali o poročilu dokazujejo, da je zdravstvena cijiami 433,406.000 din), Tržič na prebivalca 205. Sk. Loka' dohodkov. Gorenja vas pa niti lovnega človeka, ki je pri tem Sveta za zdravstvo in socialno služba mnogo zaostala za raz-"72,892.000 din (140,592.000), Škof- 3085.039, na prebivalca 272. na- pri znižanju republiških obvez- najbolj prizadet. politiko okraja Kranj. Ze no vojem splošne socialistične iz-h Loka 58,890.000.— (99,164.000), rodni dcmodek 806.416, na pre- nosti na minimum ne pokrije V razpravi je prišlo do zani- eni pretteklih sej so odborniki gradnje in da so nekateri od-Cerklje 14,718.000— (24,546.000), bivaica 71, Cerklje: 250.774, na svojega proračuna. Boljši polo- mivih ugotovitev. Predstavniki OLO pokazali veliko zanimanje govorni ljudje, ki bi morali prav Gorenja vas 33,392.000 (61 miii- prebivalca 52, narodni dohodek žaj ie v Železnikih s teritorijem podjetij so se namreč soglasno za probleme v zdravstveni služ- tako čutiti odgovornost do zdrav-Jonov 582.000 din) in Železniki 186 375 na prebivalca 39. Go- Selške doline, ki z dohodki po- izgovarjali v prvi vrsti na ne- bi in zadolžili Svet za zdrav- stva, podcenjevali to področje. 30,041.000 din (45,886.000). renia vas; 789.001, na prebival- kriva svoje izdatke do 80%. jasen položaj na deviznem tr- stvo, da pripravi analizo do- Kljub vedno večjim dajatvam Iz teh podatkov je razvidno, ca 78, narodni doh. 315.635, na Zlasti močna gospodarska čini- gu. ki povzroča visoke cene. sedanjega stanja. Na današnjem za zdravstvo se^ stanje ni poprava bi komune ostvarile pri- prebivalca 31. Železniki: 654.151, telja sta Cašnjica s svojo lesne K besedi se je priglasil tudi zasedanju pa so še posebno ži- vilo in se vložena sredstva ne ^lanjkljaje oz. viške za izdat- na prebivalca 104, narodni do- industrijo in žagarskimi obrati predsednik OO SZDLS tovariš vahno razpravljali o poročilu obrestujejo v dovoljni meri. Sike administracije in investicij hodek 300.625. na prebivalca 48. in pa »Niko« v Železnikih, ki Vinko Hafner, ki Je med Sveta in problemih našega cer število bolnikov pada, na-v tejle višini: Kranj + 50 mi- Skupna vrednost bruto pro- ima močan vpliv na narodni drugim dejal naslednje: V naših zdravstva. Obširneje o poročilu rašča pa število izgubljenih dni. *Uonov 681.000 din, Tržič — 29 dukta na območju kranjskega dohodek. podjetjih so začeli ravno zaradi Sveta za zdravstvo in socialno Na podlagi obširne razprave bilijonov 305.000 din, Skofja okraja pa znaša 27,824.270. na S. nejasnega položaja na deviznem politiko smo pisali že v naši (Nadaljevanje na 2. strani) TEDEN DNI PO SVETU SPORAZUM O SUVERENOSTI ZAH. NEMČIJE Pretekli petek popoldne so ■unanji ministri okupacijskih sil v Zahodni Nemčiji potrdili sporazum z londonske konference in se docela sporazumeli o priznanju popolne suverenosti Zahodni Nemčiji. Angleški, ameriški in francoski okupacijski vojaški oddelki pa ostanejo v Nemčiji t okviru Atlantskega pakta. POMOČ EGIPTU Egiptovska vlada bo še pred 30. junijem 1955 prejela od ZDA na račun gospodarske pomoči 40 milijonov dolarjev. Egiptovski zunanji minister se je zaradi tega že sestal z ameriškim veleposlanikom v Kairu. DIPLOMATSKI INCIDENT V MOSKVI Angleški veleposlanik v Moskvi Havther in šest drugih releposlanikov zahod, dežel je demonstrativno zapustilo burmansko veleposlaništvo ob priliki večerje, ki so jo priredili v čast Molotovu. To so napravili v hipu, ko so jih hoteli povabiti k isti mizi, pri kateri sta sedela veleposlanika Kitajske in Vzh. Nemčije. NEHRU V PEKINGU Indijski ministrski predsednik Nehru se te dni mudi v Pekingu, kjer je vrnil obisk Ču En Laju. Kitajska vlada mu je priredila izredno svečan sprejem. Tudi časniki ne varčujejo s toplimi pozdravi. V Aziji prevladuje prepričanje, da se Nehru ne bo vrnil praznih rok in da bo njegov obisk bistveno prispeval k ublažitvi položaja v tem delu sveta. SUEŠKI SPORAZUM Egiptovska in angleška vlada sta podpisali sporazum o Suezu. S tem je bil odstranjen še en vir napetosti na bližnjem vzhodu. Sporazum je bil sklenjen za sedem let, angleške čete pa se bodo u-maknile v 20 mesecih s sueškega področja. V sporazumu Je zajamčena svobodna plovba po sueškem prekopu. UJETI VOJAKI Radio LR Kitajske je poročal, da se je 15 kuomintan-ških vojakov hotelo izkrcati na kitajski obali. Kitajska o-balna (straža je tri vojake ujela, ostali pa so pobegnili. 40 LJUDI UBITIH Ob volitvah v parlamentu v Amanu je prišlo do hudih neredov, v katerih je bVo ubitih 40 oseb. Demonstranti so razbili izložbe -imeriške čitalnice in zažgaii poslopje t katerem je ta ustanova. Policija je demonstrante raz-gnala in šele nato so lahko pož:;r pogasili. Vlada je za te nerede obdolžila pripadnike ilegalnih ekstremistič-nih Mrank- 5 seje Delavskega sveta v tovarni „Iskra" Proizvodom so znižali cene Tovarna »Iskra v Kranju je eno izmed redkih podjetij, ki mu ne moremo očitati, da je ob splošni psihozi dviganja cen »upravičeno« ali neupravičeno podražilo svoje proizvode. Iskri-ni izdelki imajo namreč že 3 leta stabilne cene, kar dokazuje dokaj solidno poslovanje podjetja. Pojavlja se tu seveda vprašanje, če je bilo to res zavestno ali morda samo komercialna nujnost. Upajmo, da zadnje ni pravi vzrok. vo strojev, temveč tudi za kreditiranje gradenj. Za sedaj imajo v načrtu zgraditev novega upravnega poslopja, povečanje orodjarne, skladišč in livarne. Stroški za to bodo znašali 186 milijonov dinarjev. Na zasedanju delavskega sveta, ki je bilo v petek, 22. okt., je bil med drugim sprejet tudi sklep, da se cene vrtalnim strojem EVS1, dinamom za kolesa in nekaterim drugim izdelkom, predvsem drobne potrošnje, znižajo za 10 odstotkov. Pregledali bodo še vse možnosti (rezerve in slično), ki bi lahko vplivale na znižanje cen. Člani delavskega sveta so nadalje sklenili, da bodo vnaprej vseskozi stremeli za tem, da • bodo čimbolj pocenili proizvode svojega podjetja. Nad-planskega dobička s prodajo ne bodo več ustvarjali, kar jgp bo vsekjakor ugodno od cenah. Delavski svet je mnenja, da ima ta sklep realno osnovo, zato njegova veljava ni samo prehodnega značaja. Tako je tudi prav. So namreč podjetja, ki mislijo, da so opravila svojo nalogo, če bodo pocenila blago le za teden ali mesec dni. Tako ravnanje pa je neresno, zato je potrebno, da ljudstvo in odgovorni organi vodijo točno kontrolo nad izvedbo sklepov o znižanju cen. kar ju bo ^ . ražalo na OTTOK K9 mercia Ini uspel Izdelki kranjske tovarne Iskre sd z uspehom utirajo pot na domače in svetovno tržišče, kar dokazuje, da so potrošniki zadovoljni z njihovo kvaliteto. Podjetje je v zadnjem času razstavljalo v Damasku, Celovcu, Trstu, na Dunaju, v Zagrebu in v nekaterih drugih jugoslovanskih mestih. Skupna vrednost zaključenih poslov na zagrebškem velesejmu znaša nekaj nad 288 milijonov dinarjev. — »Iskra« je v zadnjih letih precej povečala število svojih proizvodov, istočasno pa navezovala nove poslovne ~+iVe s Juji-mi državami. Predvsem se zanimajo za njene izdelke Turčija, Perzija, Burma, Avstrija, Bolgarija, Grčija, Madžarska, Egipt, (Sudan, Saudska Arabija, Palestina, Libanon, Cevlon, Ho- landija, Portugalska, Brazilija, Paraguav in Indonezija. Na tržišču ima torej »Iskra« prav lepe perspektive. Investicijske gradnje Pereč problem predstavlja za podjetje tudi obnova strojnega parka. Stare, Izrabljene stroje bo treba nadomestiti z novimi. Za razširitev proizvodnih kapacitet pa imajo v načrtu postopno nabavljanje novih strojev, v kolikor jim bodo to omogočale finančne možnosti. Da bi zmanjšali povprečno starost strojev, so napravili 4-letni načrt, po katerem bodo do konca 1. 1957 zamenjali 308 strojev. Podjetje išče možnosti ne samo za naba- rokovni tečaji Vzdrževanje in ravnanje s stroji je v »Iskri« še na precej nizki stopnji. Le malo je delavcev, ki stroje res z ljubeznijo upravljajo, ki se zavedajo, da je treba splošno ljudsko imovino prav tako čuvati kot lastno. Vzrok nepravilnemu ravnanju s stroji je predvsem pomanjkljiva izobrazba delavskega kadra. Prav gotovo več kot polovica delavcev ne ve, kako je treba s strojem postopati. Zato je delavski svet sklenil v sklopu industrijske šole od časa do časa organizirati posebne tečaje, v katerih se bodo delavci strokovno n^nosab-ljali. Društvo inženirjev in tehnikov pa bo priskočilo na pomoč pri sestavu programa. Delavcem bodo predvajali tudi različne strokovne filme, ki bodo spremljana z razlago. Uvedba omenjenih tečajev je prav gotovo koristna zamisel, saj je dolžnost vsakega podjetja, da skrbi za strokovni dvig svojih kadrov. J.O. Širom po naši domovini leže raztreseni Krobovi padlih junakov. Na Dan mrtvih se bomo poklonili njihovemu ■ pominu. V Bohinju pa kar počas . . . Določili so meje turističnim krajem POPRAVEK V zadnji številki našega lista se nam je v članku z naslovom »Komisija za ljudsko zdravstvo in socialno politiko« vrinila neljuba pomota, ki popolnoma spreminja vsebino stavka. Pravilno bi se stavek moral glasiti: Vsi domovi naj bi opravljali vso preventivno in kurativno službo, sredstva za preventivo naj bi črpali iz proračunov komun (ne iz okrajnega proračuna!). V bohinjskem kotu še do nedavnega ni bilo dosti zanimanja za ustanavljanje komun. Sedaj pa ugibajo, ali bi šli skupaj z Bledom ali bi bili samostojni. Skrbi jih, ali so sami gospodarsko dovolj močni ali ne. Toda če je to njihov največji problem, upamo, da ga bodo lahko rešili. Bolj je zamotano vprašanje dela bodoče komune in o tem bi morali govoriti z volivci. Odborniki trdijo, da ljudje premalo sodelujejo z oblastjo, oziroma z izvrševalci oblasti. Pa tudi v občinskem ljudskem odboru je dve tretjini ljudi, ki hodijo na sejo bolj kimat, ikot pa misliti z lastno glavo, »Ce ti tako trdiš, potem bo že prav«, odgovarjajo predsedniku. Iz tega sledi, da morajo predsednik in morda še nekateri bolj delavni tovariši misliti za ves odbor. To pa škodi nam vsem-Tako je marsikateremu odborniku večkrat vseeno, zakaj je hotel »Jezero« zaprt, da za Bel-levue premalo skrbijo, da so otroci vdirali v prostore in odnašali razne stvari. Takemu stanju je delno tudi krivo dotekanje sredstev v občinski proračun. Do konca preteklega meseca so od predvidenih sredstev 14,500.000 dinarjev dobili le 7,300.000 dinarjev, od predvidene udeležbe na dobičku gospodarskih organizacij, ki znaša 2,240.000 dinarjev, P3 so dobili šele 12.077 dinarjev-Tako so z denarjem lahko kri1* le administrativne stroške & plače uslužbencem, vse drug0 pa je ostalo nerešeno. V nadaljevanju zasedanja OLO Radovljica, ki je bilo 21. okt., je komisija Gospodarskega sveta obrazložila odlok o določitvi meja za mestne okoliše, klimatska zdravilišča in turistične kraje v zvezi z uredbo o dohodkih. Tej točki dnevnega reda je sledila živahna razprava, v kateri je večina govornikov nasprotovala predlaganemu odloku, po katerem bi v vseh navedenih krajih we bili oproščeni dajatve dohodkov od najemnine poslopij, ki so last kmietijskih gosjpodarstev. Ker so turistične sobe že tako obremenjene s talkso, so odborniki predlagali, da bi se odlok vsk'a-dil z dosedanjim odlokom o taksah. Izglasovan je bil prvotni predlog z nekaterimi spremembami in dopolnili. Potrjen je bil tudi odlok o izkoriščanju prodišč in obrežnih nasadov ob rekah in potokih ter sprejeto poročilo o upravljanju zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Posebna komisija, ki je ugotavljala možnosti za ustanovi- tev hotela Mojstrana, je ugotovila, da podjetje ne ustreza pogojem, ki so za začetek dela potrebni. Predlagala je, da se podjetju ne izda dovoljenja za poslovanje. Na glasovanju je bil predlog sprejet. V zvezi z ustanovitvijo podjetja »Kino Dovje - Mojstrana« je komisija predlagala spremembo ustanovnega akta, in sicer naj bi se to podjetje ustanovilo kot obrt »Gospodarska organizacija — kino Mojstrana«, a le pod pogojem, da podjetje pravočasno uredi še nekaj pomanjkljivosti. Sprejeli so tudi sanacijo Krojaškega podjetja v Boh. Bistrici, ki je imelo v preteklih treh letih 56 tisoč dinarjev izgube. Kljub temu pa ima podjetje zagotovljen obstoj, seveda pod sposobnim vodstvom, zlasti še, ker je to edina krojaška delavnica v Boh. Bistrici. Sprejet je bil še predlog o dopolnilni dohodnini družbenega plana, potrjen predračun dohodkov in izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje in še nekateri drugi sklepi. Stanovanjski problem v Radovljici pred rešitvijo? Razvoj industrije in obrti v okolici in mestu samem, preselitev OLO in drugih uradov z Jesenic, naselitev delavcev, u-službencev in upokojencev iz raznih krajev, vse to je povzročilo v lepem gorenjskem mestecu Radovljici hudo stanovanjsko stisko. Prizadeti, ki so jim dopuščale razmere, so začeli že pred let* graditi v okolici mesta dvosta-novanjske hiše. V nekatere so se lastniki že vselili, v druge pa se bodo verjetno že prihodnje leto. Pri gradnji h hišic je bilo opaziti posnemanja vredno dejstvo, da so graditeljem pomagali pri terenskih delih, polaganju železobeton-skih plošč ipd. prijatelji, znanci ali sorodniki. Skupno z njimi so krepko prijeli za delo in tako so bila marsikatera dela neverjetno hitro dokončana. Pred dobrim letom pa se je gradnje stanovanjskih hiš z vso vnemo lotil tudi OLO med Gorenjsko in Kopališko cesto. Pred kratkim pa so se že vselile v te dvostanovanjske hiše z lepim, prostornim in svetlim stanovanjem, prve družine. Ni še dolgo odkar je OLO pričel graditi prvih 6 dvo- in štirinadstropnih stanovanjskih hiš zapadno od Oble gorice v bližini Olčevega hriba. Skupno bo v teku enega leta v surovem stanju dograjenih 16 takih hiš, v katerih bo okoli 40 stanovanj z dvema, tremi in več sobami. Vzporedno z gradnjo hiš gradijo tudi ceste, urejajo športno igrišče ter park med Gorenjsko cesto in Oblo gorico. Tako bo v tej okolici nastal v najkrajšem času najlepši del mesta. Za eno nadstropje so dvignili tu^ tovarno »Pletenina«, ker dose' danji prostori niso zadoščali na' raščajočim potrebam. Dela pri gradnji hiš in cestr urejevanju telovadišča, igrišča in parka, zelo hitro napredujejo. Povsod se opaža dobra organizacija dela, zato tudi delavcem ne manjka potrebnega delovnega poleta. Ko bodo vsa projektivna dela v tem okolišu izvršena, bo poleg starega fevdalnega mesteca nastal novi del mesta, ki bo imel povsem sodobno lice. Doklej tako? Pospešimo gradnjo stanovanjskih hišic Tako družbena skupnost kot zasebniki so po osvoboditvi zgradili ogromno novih stanovanj, kar pa še ne zadošča, saj prebivalstvo posebno v mestih in industrijskih središčih hitro narašča. Gospodarske organizacije nimajo dovolj sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda, zato se pogosto pri" meri, da že začetih stanovanjskih hiš industrijskih podjetij ne morejo graditi naprej. Naše občine so pretežni del svojih sredstev trošile za gradnjo stanovanj, vsled česar so zanemarjale gradnjo šolskih in prosvetnih, zdravstvenih in socialnih ter komunalnih naprav. Tako stanje bi moglo trajati še desetletja in desetletja in je zato nujno, da poiščemo možnosti za pospešitev gradnje stanovanj. Ljudski odbor mestne občine Tržič odnosno njegov Svet za gospodarstvo se že dalj risa ba-vita z osnutkom Odloka o dajanju kreditov za gradnjo zasebnih stanovan jsk!h hišic, Tržič ima že nekaj let poseben mestni fond, iz katerega daje kredite gospodarskim organizacijam za gradnjo in opremo go- spodarskih naprav. Iz tega fonda je lani in letos izplačal milijonske vsote. LOMO Tržič je mnenja, da bi zasebnik gradil mnogo hitreje kot družbeni sektor, ker bi večino del opravil zasebnik sam v prostem času. Zasebnik pa se težko odloči za gradnjo hiše, ker pač nima potrebnih sredstev, četudi verjetno sleherni človek želi priti do lastnega doma. LOMO Tržič je mnenja, da bi dal okoli 800 tisoč do 1 milijon dinarjev kredita zasebniku, ki želi zidati, poleg tega bi mu drdelil stav-bišče in dal na razpolago Izbiro gradbenih načrtov. Pri tem ne bi bilo važno, ali Ima zasebnik kaj lastnih sredstev ali nič. Mnogi temu ugovarjajo in zahtevajo, da ima tisti, ki začne zidatli,. vsaj že 40 odstotkov sredstev za gradnjo. Po mnenju drugih pa je to /motno stališče, kajti gi tem, da lomo kreditira gradnjo nove hišice, ne tvega prav ničes ir. lomo bi Izplačeval obroke dovoljenega kredita neposredno delavcem, ki delajo in neposredno bi plačeval račune za material. Kredit bi dobil le delavec ali uslužbenec, ki sme graditi le na območju, ki ga obsega regulacij- ski načrt mesta. LOMO ;e za izplačani kredit vknjiži na prvo mesto nove zasebnikove hiše v zemljiški knjigi. Zasebnik lahko hišico proda, toda v tem slučaju mora biti iz kupnine krit naprej kredit, ki ga je dal LOMO. Pri prodaji hišice se zasebnik s prodajo ne sme okoristiti. Zelo zanimiv je načrt ljudskega odbora mestne občine Tržič, ki ima več variant, in sicer: ali naj se zasebniku, ki gradi hišo zaradi stimulacije da posebna subvencija ali pa odpiše del dolga. Morda bi kdo trdil, da LOMO s tem zapravlja denar, zato želim takoj dokazati nasprotno: — Zasebnik prejme milijon dinarjev kredita po 1% obresti za dobo 30 do 35 let proti odplačilu v četrtletnih ali mesečnih anuitetah. LOMO bi mu odpisal del dolga, ali pa mu dal samo 800.000 din posojila in 200.000 din subvencije. Tako subvencijo bi prejemnik kredita v 30 odplačilnih letih odplačal z obrestmi vred in bi mu dejansko občina ničesar ne darovala. Vendar bi ga podelitev subvencije vzpodbudila, da bi pohitel z gradnjo hiše. In tveganje mestne občine? Ce bi LOMO dal zasebnikom n. pr. 15 milijonov din kredita, vsakomur po 1 milijon, potem bi zasebniki zgradili s 15 milijoni vsaj 15, verjetno pa celo nad 20 stanovanj, medtem ko stane eno stanovanje, ki ga običajno gra- di družbena skupnost, po 2 milijona dinarjev. Ce gradi družbena skupnost, potem je hiša last splošnega ljudskega premoženja, treba jo je vzdrževati, kar tudi stane precej denarja, ki se investitorju nikdar ne vrača. Prav nasprotno pa je, če se da kredit zasebniku, kajti ta bo moral plačevati obresti, ki bodo krile eventualni odpis dolga ali pa subvencijo. Razen tega bo zasebnik leto za letom vračal podeljeni kredit, ki bo na ta način v celoti vrnjen mestni občini, LOMO bo na ta način imel spet sredstva za dajanje kreditov novim interesentom, obenem pa bo mestni občini odpadla tudi skrb za vzdrževanje stavbe. S takim osnutkom odloka se sedaj bavi ljudski odbor mestne občine Tržič. Problem še ni zrel, vendar je osnutek odloka že dobil precej jasne obrise. Ni dvoma, da je ta osnutek nadvse zanimiv in daje največjo možnost za omiljenje stanovanjske stiske. Ce bi se v naših mestih vsako leto omogočilo delavcem graditi lastne hišice z dajanjem kredita in subvencije, potem bi v nekaj letih zraslo veliko število malih delavskih hišic in delavci se bodo počutili gotovo bolje pod lastno streho kot v najetem stanovanju. Obliko hišic pa bo LOMO glede na regulacijski in urbanistični načrt lahko uravnaval. J. V. Pravzaprav gre le za droben dogodek ali bolje izjavo, ki pa nam bogato ilustrira, kako v nekaterih naših podjetjih gledajo na članke o gospodarskem kriminalu ali finančnih prekrških, ki jih med drugim objavlja tudi naš list. Članki s tako ali podobno vsebino prav gotovo nimajo namena kogarkoli izpostaviti ali morda »denuncirati«, pač pa imajo namen, da se napake tega ali onega podjetja ali državljana javno povedo in z družbeno krivbiko v prihodnjo preprečijo v korist naši skupnosti. Tak namen je imel tudi članek z naslovom: »Za drag denar na izlet«, ki ga je naš list objavil v letošnji 41. številki. V njem pišemo, da je podjetje LIP iz Škofje Loke v avgustu letos priredilo izlet na otok Rab, in da se nikakor ni moglo ugotoviti, kdo izlet prireja oz. plača. Sindikat podjetja za izlet namreč ni imel denarja. Končno je bilo ugotovljeno, da so pred izletom prodali strojno litino »Odpadu« Kranj, za kar so Decrntraliznci*a zdruvstrene službe (Nadaljevanje s 1. strani) so odborniki sprejeli vrsto sklepov, med katerimi sta najpomembnejša ta, da bodo zdravstveno službo v okraju decentralizirali in da bodo pri pripravah družbenega plana upoštevali samo najnujnejše investicije za zdravstveno službo. prejeli 57.120 dinarjev. Ta denar so porabili za izlet, s kakšnim denarjem pa so [pokrili razliko stroškov izleta pa menda še ni ugotovljeno. Ker je* bil storjen finančni prekršek, ki so v naših podjetjih kaj pogosti, smo to tudi objavili iz razlogov, ki smo jih že zgoraj navedli. Morda bi šlo vse skupaj v pozabo, če ne bi neka uradnica tega podjetja v nekem razgovoru zatrjevala, »da je pač vseeno, če smo enkrat v časopisih. Drugo leto "na /bomo ravno tako šli na izlet«H- Kaj nam pove taka neodgovorna izjava. Nič drugega, kot to, da naši časopisi pišejo o si i enih stvareh zato, da nekaj pišejo; v podjetjih pa, ki so pri tem prizadeti, pa si mislijo svoje in nadaljujejo is politiko finančnih prekrškov. Tak načir* obravnavanja člankov s to ali ono vsebino nam nazorno kaže-da se nekatera socialistična(!) podjetja kaj malo menijo t* svoje napake. Ce store prekršek plačajo pač penale, nato P3 po starem naprej. Taka pot P3 ne pelje daleč. Gotovo je, da se pri ljudeh ne da neke zavesti, toa naj h° to socialistična ali kakšna druga, vzbuditi z administrativni'1"1 postopkom. Vendar živimo v socialistični državi, zato naj bl bila tudi naša zavest prav tak8j Zlasti zahtevamo to od ljudi, ki delajo v naših podjetjih, k?1 tedaj bi bilo tudi manj slični" prigod, kot je zgornja. Delavska prosvetna društva „Svobode'4 stopajo v novo obdobje i je novega v stražiški „ Svobodi" Kaj Založba Mladinska knjiga je izdala Veliko zanimanje je v Stra-žišču tudi za šahovsko sekcijo, v kateri se udejstvujejo predvsem mladinci. Potrebovali pa bi višje kvalificiranega šahista *ec Narodopisnega instituta v Ljubljani, sceno pa je prispe valo Prešernovo gledališče. Ob pevskom zboru, za katerega pa spodarstva, kmetijstva ipd., h katerim bodo vabljeni predvsem ljudje, ki delajo in se zanimajo »POTOVANJA MARKA PO- in tvegan podvig, a raziskova-za neko določeno stroko. LA« v prevodu dr. Vlndimirja lec Magellan je uspel. S to knji-Tako je torej zaorala ledino Brezovnika. To so zanimivi po- go, ki je opremljena z več po-kranjska »Svoboda«. Delovni potni zapiski in tudi danes, po snetki podob iz takratne zgo-kolektivi so pokazali za njene tolikih letih, bodo bralci z ve- dovine in z zemljevidom Ma-potrebe veliko razumevanje in seljem prebirali popise daljnih gellanovega potovanja, smo doji pomagali premagati začetne vzhodnih dežel in njihovin ljud- bili nov prispevek iz Zweigo-težave. Sedaj je vključenih va- stev, ki spominjajo na pravljic- ve zbirke zgodovinskih roma-njo 373 aktivnih članov in vsak ni svet iz »Tisoč in ene noči«, nov, ki ga je prevedel Pavle za pouk teorije. Letos imajo na dgn se prijavljajo novL Tako Knjig0 je opremil Uroš Vagaja. Flere. je tudi prav. IZ vključevanjem V naslednji knjigi KAREL J. ERBEN: »ČEŠKE v »Svobode« dokazujejo delavci ŠTEFAN ZWEIG: »MAGEL- PRAVLJICE« je knjiga, ki pri-visoko socialistično zavest in LAN« nam je pisatelj Zweig naša mladim bralcem izbor naj-V okviru »Svobode« deluje še dajejo tem društvom resnično predstavil drugega velikega pot- lepših čeških pravljic, znanih knjižnica, katere duša je Za- delavski pečat, obenem pa u- nika, portugalskega pomorščaka širom po svetu. Tako je na pr-Marljivo deluje tudi pevska vrl Karel, ki zelo vzorno skrbi stvarjajo temelje novi kulturi. Magellana, ki je objadral svet. vem mestu pravljica o Dolgem, O. J. To je bil za tisto dobo drzen Širokem in Bistroumnem, pravljica o Živi vodi, o Zlatih laseh, Dedu Vsevedu, o Zlatih vilah, Divjih ženah in še vrsta pripovedi, ki nam pričajo o človeških sanjah in željah po Pevski odsek Svobode Jeseni- doče z (veseljem odzval. Nuditi iepem življenju, kot so ga obče, v okviru katerega delujeta borbeno, delavsko, umetno in likovali po imenu pozabljeni moški in mešani pevski zbor, narodno pesem tistemu občin- ]judskj pesniki Pravljice je Od petih sekcij, kolikor jih tu že nek problem — kje do- delo njegove sekcije kar naj- Steje »Svoboda« Stražišču, je biti denar za kvalitetno sceno, bolj plodno in živahno, aajbolj delavna dramatska, ki ki jo današnji človek zahteva, letos tudi v poletnih mesecih ni Stražiška »Svoboda« bi vseka- »rirovala. Lepo se je pripravila kor potrebovala večje subven- na občinski praznik mesta Kra- cije za ureditev svojih prosto- aja, 1. avgust. Sedaj z uspehom rov (električna napeljava, ple- uprizarjajo »Miklovo Zalo« v skanje oken, oprema). Za izpo- fežiji Borivoja Svetela, absol- sojevalnino oblek ipH nramski programu dvoboje in teoretični ven ta Akademije za igralsko sekciji nudi zdaj vso pomoč študij, da se bodo usposobili za Umetnost. To delo so izbrali Prešernovo gledališče v Kra- zahtevnejša tekmovanja. Predvsem zato, ker zahteva nju, za kar so mu igralci zelo množične scene, v katere so hvaležni, vključili zlasti veliko število »iladine. Mnogo mladih igral- sekci]a"Z za sedaj samo mo- zanjo Knjižnica je za sedaj še cev je to pot prvič nastopalo gk, zbo^ w ga vQdi toy Edo y privatni hiži in treba bo naj_ *a odrskih deskah in režiser s ošabnik. Vanj go vključeni sa- ti zanjo primeren prostor in ga tem ncvigranim kolektivom m mi mladi fantje in treba b- ga estetsko opremiti. Unel lahkega dela. Ples je na- >. ... 7pli„ »Svobode« Študiral Marijan Kralj, sodela- Sf^™?z^Tn6X Najmanj USPGha P* im3 -Stra" je, da bi pristopili zraven turu žigka »Svoboda« pri izobraževa-starejši pevci. Velika potreba fi je to nj€n Uspeli gostovanji se čuti v Stražišču po ženskem namen> pa tudi ena najtežjih f,Ud,iJU ^fev ?°« ?OVl^ bo^Sprertrebl natff^*- Sve^oredlvanjf vendarj Te" bU kaže> da bo tudi v letošnii se" stvU' ki je te najbolj P°treben> pred" fttejfaTtte letfzbVal in "ih alttov kar Cav "ako" VOdj°- Svobode tov- t£**Sk"S»S 4™, da ^oni od vseh odsekov najdelav- se pravi opravljati resnično po- zapisal Karel j. Erben> sloven_ talentov^ kar prav tako Bavdek upa< da bodo tudi za « ^ jJ&L«te arv^m- ne^šl- Zbora sta P^edila v mi- slanstvo delavskega pevsKega ski prevod pa j€ oskrbel prof Predstavlja velik uspeh za dra •fiatsko sekcijo. Tudi za "naprej se »Svoboda« navdušuje za Podobno odrsko delo, ki bi zajelo čimvečje število igralcev. to našli Drimerno rešitev tako ,. ,T .. . , nuli sezoni vrsto gostovanj po zbora, to nasu primerno jesnev ljanQ g fl]mom_ v nacrtu imajo ««aUm«jwJ! ^«4- £_ da bo ženski zbor že v tej zimi trimesečno gospodinjsko šolo za ustanovljen. žene in dekletai ki se bo pri_ krajih radovljiškega okraja, letos pa nameravata obiskati tu- Vso pohvalo zasluži nadalje čela z januarjem. Eden glavnih d| v°+stale <*™Je. fešani zbor ki šteje okoli 70 članov, je bil Prve dni v novembru bo^o imri- še tamburaška sekcija, ki je vzrokov za pritegnitev širšega »orili »Dobrega vojaka Švejka«, prav tako kot zbor že priredila kroga ljudi v »Svobodo« je prav ™ radovlii »a Novoletno jelko pa pravljic- samostojen koncert in sodeluje gotovo tudi pomanjkanje pro- proslavi na Ostrožnem »to igro »Mogočni prstan«. Tudi tudi na raznih proslavah. Vodja štorov, zato bo treba čimprej Na ■* bjl Koncertne direkci" *ied Cankarjevimi deli bodo Tone Ambrož je zelo požrtvo- dozidati stranski trakt Doma . jj;______.._ fcekaj izbrali. Vendar nastaja valen in se trudi, da bi bilo »Svobode«. tudi edini zastopnik pevskih je Slovenije je priredil minulo Na Hrušici obnavljajo kulturni dom Fran Bradač. Ilustrator Janez Vidic je narisal 12 celostranskih podob, ki bodo mladim bralcem nedvomno še bolj priljubile knjigo. Mladinska knjiga je pripravila še delo srbskega pisatelja JANKA VESELINOVICA — »HAJDUK STANKO«, v kate-Hruščani so že poznani kot rem zaživi /pred nami doba nedeljo prvo gostovanje letošnj6 dobri organizatorji pa tudi kot okoli leta 1804, ko je Srbija sezone. Koncentriral je v Do- dobri kulturni delavci. Takoj ječala pod turškim nasiljem, lenjskih Toplicah in v Zužem- po osvoboditvi so si iz razpada- Naj odločnejši mladi ljudje so berku. Oba koncerta sta bila jočega železniškega skladišča tik odšli v planine in postali upor-lepo obiskana in so bili naste- ob vhodu v Karavanški predor niki — hajduki. 1804. leta je lu bo sledila »Rdeča kapica« za meta. Posebno v »Pletenini« so pajoči deležni izrednega navdu- uredili skromno dvorano, ki je izbruhnila velika srbska vstaja, najmlajše, tudi spevoigra. Na- se v velikem številu odzvali, šenja med poslušalci. Pevski služila za študij in istočasno za k| je trajala 7 let in je močno začetek nove sezone obeta prav dalje bodo naštudirali še tri Upajmo, da bodo tudi v dru- zbor Svobode Jesenice je hva- vse kulturne prireditve. To omajala turško oblast. L. 1306 *Wahno delovanje. Skoraj vse partizanske enodejanke. gih delovnih kolektivih posne- ležen Koncertni direkciji Slove- skladišče pa so pred dvema le- je vzplamtel upor tudi v Ba- 'fckcije so že pričele z delom Tudi kranjski glasbeniki, ki mali njihov vzgled. Izobražie- nije, da je omogočila gostova- toma preuredili v ličen kultur- čvi, kjer se odigrava Veselino-^ isprejeti program po svojih so že dalj časa čutili potrebo valna sekcija bo nadalje prire- nje v Dolenjskih Toplicah in ni domek z lepo urejenim maj- vičeva povest. Prevedla jo je ''tožnostih uriee.\aičuiJeijo. Celo po enotnem glasbenem telesu, jala zanimive predavanja in »il- predvsem v Žužemberku in se hnim odborom. Potrebam da- Marija Kmetova, risbe pa so sanjski pionirji in cicibani ve- so letos ustanovili svoj orke- me iz zdravstva, prosvete, go- bo podobnemu vabilu tudi v bo- našnje kulturne dejavnosti na delo mladega in talentiranega „ Svoboda" Kranj uspešno o rje ledino O načrtih kranjske »Svobode < >ftio v našem listu že pisali. za nj jihovo aktivnost. Kino ster, ki šteje 26 članov. Prvi- KUD Visoko ima vse Hrušici pa ta dom ne ustreza srbskega mladinskega ilustra-več. Domačini so brez obotav- toria Save Nikoliča. Ijanja prijeli za delo in z last- BOGOMIR MAGAJNA: »RAC-nimi sredstvi ter prispevki Ljud- KO IN LIJA« je naslov znane ■ w ■ skega odbora mestne občine Je- zbirke resničnih zgodbic, o deč- pogoje za uspešen razvoj senice in Ljudskega odbora o- ku Račku in deklici Liji, dveh kraja Radovljica, pričeli obnav- otrocih, ki doživljata vse moje dokončno opremo prostorov v ljati sedanji kulturni dom, iz goče dogodivščine, vesele in ža- katerega bo sredi prihodnjega lostne. Ta kniiga govori prav- •dsek namreč redno vsako so- krat bodo nastopili 29. novem- boto in nedeljo prireja mla- bra. »Svoboda« bo še letos finske kino predstave v zgor- ustanovila delavski pevski zbor dvorani Sindilkalnega do- (mešani), ker želi ustreči vsem *»a, ki jih otroci z največjim delovnim ljudem, ki čutijo ve- Weljeim obiskujejo in iso hva- selje do petja, pa nimajo še *ežni društvu za tolikšno skrb- tiste glasbene osnove kot jo V nedeljo, 24. oktobra **>st. Na sporedu so risanke, zahteva n. pr. pristop k »Pre- Kulturno-umetoiško društvo Zadružnem domu ^T^vljični, kulturni in potopisni šernovem zboru«. Naši delav- Visoko podalo obračun dela v KUD Visoko ima Vse pogoje leta zrasel moderno urejen kul- zaprav o naših otrocih, ki jo ^i, ki jih dopolnjuje z raz- ci bodo v njem oživljali stare, pretekli sezoni. Društvo nima za uspešen razvoj, predvsem, turno-prosvetni dom. Podjetnost bodo zaradi njene zabavne in *a8o ' predsednik »Svobode« to- napredne in svetle tradicije veliko članov, komaj 58 jih je, ker so vključeni vanj pretežno Hrušičanov je bila v marsika- prisrčne vsebine z navdušeniem Vartš Štok. Izbira je kaj pe- predvojnih »Svobod«, zato bi vendar zelo požrtvovalnih. Po- mladi člani in pa, ker je že ču- terem oziru lahko tza vzgled tudi prebirali. — Knjigo je izdala stl>a, od vseh pa se otroci naj- bilo želeti, da se prijavijo v ročilo je zajelo delovanje od titi skupno hotenje delavskega ostalim krajem, ki čakajo le na knjižnica Sinjega galeba, mične °olj navdušujejo za barvne fil- čimvečjem številu. 28. januarja dalje, ker so šele in kmečkega razreda po kultur- pomoč, sami pa se ne lotijo ilustracije pa je prispeval Uroš "tei, ki še posebno bogatijo V kratkem bo pričel delati tedaj začeli z delom. Društvo nem delu. dela. Vagaja. Njihovo otroško fantazijo. tudi krožek za politične in go- se bori namreč še z vsemi za- V dramsko sekcijo »Svoboden spodarske vede, na katerem se cetnimi težavami in mora tako ^ do sedaj vključenih 36 mla- bodo delavci lahko seznanili i rekoč ustvariti nekaj iz nič. Ima- *ih ljubiteljev gledališke urno t- vsemi problemi današnje dru- j0 sicer zadružni dom z gledališko Jošti, pogrešajo pa tudi sodelo- žbene stvarnosti. Položaj, ki so dvorano> kier ima možnosti za Janja starejših tovarišev. Za si ga priborili v novi Jugosla- delo gledajiška sekcija. Deluje november bodo naštudirali viji. zahteva od njih, da hitro ^lom« Toneta Cufarja in s in temeljito širijo svoje znanje ^fn počastili spomin pisatelja in izobrazbo. Odgovorne funk- ?** revolucionarja, ki je vznik- cije v delavskih svetih, uprav- ^il iz delavskih vrst. Režijo je nih odborih in raznih organi- ^evzel tovariš Klavora. Dram- zacijah jih same silijo k uče- 8ka sekcija ima v načrtu še nju. Da delovni ljudje mesta %>it7.erjevo spevoigro »Nmau Kranja čutijo potrebo tudi :>o *ez izaro«, ki so jo izbrali pred- obvladanju slovenskega in sr- zato, da bodo zajeli igral- bohrvaškega jezika, dokazujejo J^1™ *e čimbolj množično. Temu de- prijave v tečaj za ta dva pred- Pregledali so dosedanje delo V četrtek, 21. člani Svobode Primskovo zbra tudi knjižnica, a tu se pojavlja- jj v zgornji dvorani Zadružne jo zopet razne težave. Letos _ bodo ustanovili še izobraževalno sekcijo, ki bo organizirala predavanja in nekajdnevne tečaje za ikmečko moško in žensko mladino. Strokovnjaki O-krajne zadružne zveze v Kra- Nastop neznanih talentov t. m., so ise ga doma, da pregledajo svoje spešno delovala dramatska sek- dosedanje delo lin uspehe. V cija. Naštudirala je tri odrska imenu Zveze Svobod Slovenije dela in' organizirala gostovanja, je navzoče pozdravil tov. Vidic. Tudi tamburaši, pevci in fol- Za njim jih je pozdravil še klorna skupina so s svojim de- predesednik Okr. odbora Ljud- lom povsem zadovoljili. Poroči- ske prosvete in predsednik Svo- lom predsednika je sledila po- Zveza kulturno - prosv društev radovljiškega okraja želi razgibati in zainteresirati za svetnih bode Stražišče tovariš Bavdek. ročilo blagajnika, ki je marsi-Predsednik domače Svobode je koga razveselilo. Svoboda je z v svojem govoru nakazal uspeh denarjem pravilno gospodarila svoje pomoči. Gledališka sekcija je v letošnji pomladi uprizarjala Nušiče-vo komedijo »Sumljiva oseba« pred tem pa so naštudirali tudi »Miklovo Zalo«. Društvu pov- kulturno-prosvetno dejavnost. 4n del° vseh. sekcij' M so zdru_ in ima cel° neka^ dobička, ki Odgovor na anketo o sporne-hiku padlim borcem v Kranju M zročata skrbi predvsem dva zanimajo številni poslušalci ra- Prirpfpk" "nOnKTT TiCT r>CT IP tni QOll ^Ni prav, da je za spomenik skale, in sicer toliko, kolikor problema: kako pritegniti čim- dia Ljubljana, ki jim je oddaja ^uu1\U j.x^t ^^i-Cini OUU im borcem, ki ga namera- borcev je padlo v Kranju. O- več mladine in kako \urediti pod naslovom »nastopajo ne- tudi tiste kulturnike radovljiškega okraja, ki v društva še niso vključeni. Razpisala je nastop neznanih talentov, ki bo v decembru v Mestnem gledališču na Jesenicah. Za razpis se žene v društvu. Strelci 'so so- ga bodo takoj uporabili. Precej delovali na" treh tekmovanjih, bo treba prispevati za novo na katerih so zasedli prvo in ustanovljeno lutkarsko sekcijo, drugo mesto. Prav tako je U- ki je pravkar pričela z vajami. znani talenti« še posebno pri srcu. Vsem, ki bodo na jeseniškem nastopu neznanih talen- v*Jo postaviti v Kranju, tako menjeni svetilnik naj bi stal na knjižnico. Prostori zanjo so si ^aio zanimanja med pifcDival- štirih masivnih podstavkih in oer predvideni v Zadružnem tvom. Predvsem ljudje s šir- v notranjosti teh podstavkov domu, vendar niso še izdelani. vpogledom v arhitekturo in bi bila grobnica. Ti podstavki Kmetijska zadruga Visoko je tov nastopali, bodo povrnjeni potni stroški, desetim, ki jih bo občinstvo izbralo kot najboljše, pa bodo izplačane tudi denarne ^>doči razvoj samega Kranja bi se vezali v obliki oboka, na obljubila društvu 32.000 dinar V{* premalo sodelujejo v tej vrhu tega oboka (v višini 6 m) jev podpore. Tudi Okrajna zve )avni razpravi, zato se oglaša- pa naj bi stal bronast kip. Šele za ljudsko prosvetnih dru&tei pač le laiki in prispevamo nad njim bi se ti podstavki v bo prispevala nekaj denarja za nagrade. 8v°je lastne predloge k disku- primerni višini zlili v celoto in o obliki in lokaciji bodoče- zakipeli proti nebu. Ta svetil- ^ ^spomenika. nik bi torej predstavljal svo- P CJTIA \y Qp1f» Iti (iHrPtllP Vsekakor je treba najprej po- bodo, skale bi spominjale nn * I0I11W IL, UtIL 111 V_JWltIIJC Vdol ^'sliti, kaj pomeni mesto Kranj padle borce in bronasti kip na Gorenjsko in upoštevati tudi stražarja in čuvarja svobode in _ V Selcih so na zadnjem ob- izobrazbe. Organizirali bodo tu- ^jstvo, da leži ta gorenjska naših meja. činskem posvetovanju Sociali- di razna zanimiva predavanja bodo obveščeni o trajanju po- klorna skupina, v katero naj ^stolnica v neposredni bliži- Sedaj pa še o mestu, kjer naj stične zveze mnogo razpravljali iz gospodarstva, kmetijstva in uka, tako da bodo lahko nad- bi se predvsem delavci prija- (1' državne meje. Drugič se mo- bi spomenik stal. Vsekakor ri ° kulturnih vprašanjih. Navzo- drugih področij. zorovali svoje otroke, če se vili v čim večjem številu. J*»no zavedati," da je mesto do- ne morem misliti ustreznejšega či so bili predvsem kulturni de- Tudi v Gorenji vasi so člani KEt.1 starinsko in da mu kak kraja, kot je vrt Rosove hiše Javci, 'ki so obravnavali v glav- SZDL na svoji konferenci tiar .elo moderen spomenik ne bi (Koroška cesta 1) na vrhu Je- nem stanje naših knjižnic in pa pravljaiji o potrebi tečajev in drezal. Tretjič pa se moramo lenovega klanca. To zgradbo bo organizacijo tečajev. Knjižnico knjjžnic, ki v nekaterih vaseh gtoaSati, kje so v Kranju pvav- treba tako slej ali prej podreti, imajo zaenkrat samo v Selcih -e' 0bstojjjo pereče je tudi V petek, 5. novembra, začne pravočasno vračajo domov. Tu- s poukom Baletna šola v Kra- di šole bodo vodile nadzorstvo nju, ki bo delovala v okviru nad gojenci Baletne šole, kajti. »Svobode«. Do sedaj se je pri- če bodo ti pokazali slabe uspe- javilo vanjo 148 mladih ljubi- he, bodo morali balet opustiti, teljev Ipiesne umetnosti. Raz- Folklorna skupina bo imela deljeni so v 3 grupe, od 8.—10. redne vaje ob torkih v Sindi- leta v prvo, od 11.-14. v dru- kalni dvorani tovarne »Sava« go, od 14.—20. leta |pa v tret- v Kranju. Ta grupa šteje 22 jo. Vaje bodo v garderobi te- parov in jo sestavljajo bivši lovadnice na II. gimnazije. Prva učenci Gumarske šole, ki imajo grupa naj se javi tam 5. no- naštudiranih že lepo število vembra ob l'4.15 uri. druga ob ljudskih plesov. Sedaj bo u-- 15.. tretja pa ob 16. uri. Starš: stanovljena še izačetniška fol- Z'mski program Ljudske univerze ^Prav mesta, kjer bi lahko Dohod do spomenika pa bi lah- in Bukovici, v Bukovščici pa ^ veličasten spsmenik, s ka- ko napravili tudi z Ljubljanske jo bodo šele ustnaovili. Okrajem bi se Kranjčani oddolžili oziroma Struževske ceste (t. j. na zveza ljudsko prosvetnih dru- eni padlim borcem. Ta spo- ovinek poleg Lenardičeve hišo) štev v Kranju jim je že dode- eriik bo moral rteiičino našega boja za svobo izražati vso v obliki stopnišča. lila potrebno pomoč. V ISelcih Jasno pa je, da je poleg te in Bukovici so dekleta vsa obstojijo. Pereče j< vprašanje gledaliških odrov in dvoran. Ti so povečini neopremljeni in neprimerni za uprizarjanje raznih iger. V Ho-tavljah imajo lep zadružni Ljudska univerza v Radovlji- govorili o filmih, reaktivnih leci je izdelala načrt za novo se- talih, planinski flori in drugih zono. Organizirala bo vrsto pre- zanimivostih. O pravilni predavanj politične, kulturne in hrani otrok je doslei že .preda. znanstvene vsebine. Med njimi in njegov pomen bo moral variante še nebroj drugih, o prejšnja leta obiskovala tečaj d'0.m' že Prec^ opremljen, do i"' razumljiv tudi bodočim ro ^vom. J katerih naj bi organizacije ali za ročna in gospodinjska dela. pa posamezniki spregovorili in Te tradicije tudi letos ne na- bili pa so tudi pomoč za ureditev dvorane. V Gorenji /vasi bodo tudi predavanja aktualnega značaja, ki bodo obravnavala probleme delavskega samoupravljanja, naš gospodarski si- l>''a?. si n. pr. zamišljam, da bi dali svoje predloge, in to *im- meravajo opustiti. Posebno pa-'rjmju ustrezal spomenik v prej, da se ne bi stvar zavlekla žnjo bodo tokrat posvetili !■■- riziki svetilnika, ki Seči adaptirajo dom Partizana, na stem, izunanje politična vpraša-Trebiji pa bodo prav tako m> ija i. pd. Znanstvena predava- val dr. Anton Slivnik, O pomenu Dneva združenih narodov pa dr. Anton Zun. Zal sta bili obe predavanji kaj slabo obiskani. Na zadnjem smo predvsem pogrešali mladino, da bi 1» "cci višino kranjskih zvoni s^v. Zgrajen naj bi bil iz žele fotona ' bi moral v nedogled, kajti zavedati se čaju za polpismeno mladino, t.j. rali preurediti gasilski dom, v nja bodo pojasnjevala nastanek ^ seznanila z naiogami uain, moramo!" da' bomo že prihodnje za tiste mladince in .mladinke, katerem imajo tudi (gledališko življenja in razvoj živih bitij, w sl Prizadeva za mirno so- leto praznovali 10-letnico osvo-/ zunanje stene naj boditve. ki so obiskovali šolo med o-kupacijo in zato niso imeli dvorano, ki pa je mnogo pre- znanost in praznoverje, zgodo- žitje med narodi in nudi pomoč majhna in ne ustreza današnjim vino umetnosti, zdravstvo, zo- gospodarsko manj razvitim dr- bile vdelane grobe gnanitne Krištof možnosti za pridobitev potrebne zahtevam. pet drugi predavatelji pa bodo žavam. GospođavsUe novice is v*e države TRETJI MEDNARODNI TEDEN USNJA IN UBUTVE V Zagrebu bo od 7. do 14. novembra v prostorih zagrebškega velesejma tretji mednarodni teden usnja in obutve. Razstavljalo bo svoje proizvode 88 domačih raz-stavljalcev in 11 inozemskih. Kakor prejšnja leta bo tudi letos ocenjena kakovost najboljših proivodov, ki bodo dobili zlate in srebrne kolajne. Ker se bo v tednu usnja in obutve zbralo v Zagrebu veliko število usnjarjev in izdelovalcev obutve, bo društvo usnjarjev priredilo večje število strokovnih predavanj. Predavali bodo znani domači in inozemski strokovnjaki. DOSLEJ 2 IN POL MILIJONA KG BOMBAŽA Po podatkih podjetja »Ma-koteks« v Skoplju je letošnja žetev bombaža v Makedoniji v primeri z lanskim letom večja za okrog 30 odstotkov. Bombaž je tudi po kakovosti boljši. Doslej jte to podjetje odkupilo okrog 2 in pol milijona kg, do konca odkupne sezone pa bodo po vsej verjetnosti odkupili še okrog 2 milijona kg bombaža, to se pravi dvakrat več, kot lani. JAPONSKA UVAJA NOVO LINIJO ZA JUGOSLAVIJO »Jugopres« poroča, da bo japonsko pomorsko društvo »Nipon Yusan Co« v kratkem uvedlo redno linijo za Jugoslavijo. Do sedaj vzdržuje edino linijo z Jugoslavijo in Dalnjim Vzhodom Jugoslovanska linijska plovba. Parnik »Akagi Maru» (10.170 ton) bo odplul iz japonskih luk verjetno konec oktobra in bo izkrcal tovor v Pireju, Solunu in na Reki. »SLOBODA« BO POVEČALA PROIZVODNJO CEMENTA V zagrebški tovarni cementa »Sloboda« je začela obratovati velika nova rotacijska peč. Z novo pečjo bo tovarna povečala proizvodnjo cementa za nadaljnjih 100.000 ton letno. »Izredno okusno in impresiv- štorih Kazine in Zdraviliškega no število razstavljalcev 49 (sa-no razstavo zapušča človek s doma in zaključena pa 3. okt o- mo iz Slovenije) z letošnjimi iz polnim srcem volje za nove na- bra 1954. leta. , vse države, dobimo šele pravo pore in delo pri razvijanju pro- Na razstavi je sodelovalo 107 sliko o razvoju te velike vsa-izvodnih moči naše domovine!« podjetij, in to 84 iz LR Slove- koletne razstave na Bledu. Od je nekdo izmed 150.500 obisko- nije, 10 iz LR Hrvatske, 9 iz LR skupnjeiga števila obiskovalcev valcev gospodarske razstave Srbije, 2 iz LR Bosne in Her- odpade 65 odstotkov na inozem-»Bled Commerce« zapisal v cegovine, po eno iz Makedonije ske goste. Njihovi zapiski v knjigo vpisov. Razstava je bila in avtonomne pokrajine Vojvo- knjigi obiskovalcev izražajo po-odprta dne 1. maja v pro- dine. Ce primerjamo lanskolet- hvale in priznanja naši mladi ___ industriji, domači obrti in sploh vsej naši lepi domovini. Seveda ne manjka tudi pohval in priznanj iz vrst naših obiskovalcev. Razstavo je obiskal takoj po otvoritvi tudi predsednik republike maršal Tito, ki se je o razstavi zelo pohvalno izrazil in se tudi vpisal v knjigo ' ) ^pesnega gosk)v Neštete delegacije in skupine, ki so obiskale Bled, Kmetijski svetovalec Prašičja kuga V nekaterih občinah (Kranj, skrajne previdnosti, da se s tem Šenčur, Predoslje, Naklo, Pred- mesom bolezen ne siri. Proti ljiva bolezen prašičev — pra- sredstva kot proti rdečici. Cep-šičja kuga. Ta bolezen se je do- ljenje proti kugi je uspešno le slej pri nas pojavljala le redko pri onih živalih, ki so popol- SO S1 L ""tffJi in v posameznih slučajih, to- noma zdrave, še rade žro, ter K^^L^Jffi1^^!.^" krat pa v takem obsegu, da res- nimajo povišane telesne toplo-no ogroža našo prašič j ere jo. te. Iz tega vidimo, kako važno Za to boleznijo obolijo praši- je, da živinorejec vsako sum-či vseh starosti. Vzrok obolenja ljivo obolenje takoj prijavi prije kužilo —i virus, ki kroži po stojnemu veterinarju Zadnje toplo sonce prijetno boža razkuštrane glavice pastirčkov na jesenski paši Zadružniki sprejemajo nova pravila Na občnih zborih kmetijskih drug uspešno zaključila leto, gim lahko v knjigi obiskovalcev tudi beremo: »Vsa pohvala razstavijalcem, organizatorjem in vsem sodelavcem z željo, da Bled ne bi bil le paša občudo- zadrug radovljiškega in kranj- vendar ne s takimi dobički kot krvi in izzove splošno zastrup- Trupla poginjenih živali ter valcem z vsega sveta, temveč skega okraja isprejemajo zadruž- lani. ljenje telesa. Temu se pridruži vsi odpadki prisilno zaklanih *xkratji }^di močan posredova- niki nova zadružna pravila in Zadružniki so mislili tudi na še vnetje črevesja in pljuč. — prašičev se morajo tako zako- *ec naših izdelkov na poti v razpravljajo o drugih gospodar- ostaie panoge gospodarstva, kjer Okuženje povzroči skoraj iz- pati, da je onemogočeno vsako širokl sveU skih vprašanjih. Za kmečke za- bi lahko dvigniii dohodek. Pri ključno le hrana. Strup — ku- širjenje bolezni. Gnoj in steljo Nešteto priznanj, pohval in druge kranjskega okraja je pri- iem SQ vriSii do zaključka, da žilo se razširi s krvnim obto- iz okuženih hlevov je treba od- izrazov simpatije letošnjih tujih pravila enotna pravila OZZ, ki fc. g. lahko mnogo pomagali z kom po vsem telesu in ga vse- peljati na njivo ter podorati. obiskovalcev je dokaz, da je ta so jih zadružniki tudi sprejeli. živinorej0 kajti v radovljiškem. bujejo vse izločine, predvsem Gnojišče, kanale ter gnojno ja- gospodarska manifestacija do- V seč — scalina. Razumljivo je, mo je treba večkrat politi z segla svoj namen, to je, prika- radovljiškem okraju pa so ila pripravili v vsaki za- pa tudi v (kranjskem okraju ]e 'revna pripravili v vsaki za- ^ o-i« velik na redek Razen kako lahko so prašiči okužijo, apneno vodo. Vsi lesJeni deli, ki Zaifi tujim turistom, ki po ve- drugI posebej. V zadnjih tednih f?*? _ T! »borih^ovordli Tudi Kužilo, ki ga izločaio vse bol- so slabi, naj se sežgejo. Korita, čini izhajajo iz vrst delovnih 'j nekaj zadrug že imelo občne s ' * ° ne živali, ostane živo še dolgo stene, pod, posode za krmlje- ljudi, storilnost in napredek na- »fcore in sprejelo svoja pravila, o pripravan za pomladansko s časa v suhem blatu, ter se nje ter vse kar je prišlo v stik še socialistične ureditve. Ogrom- druge zadruge pa jih bodo pri- Jev>.° načinu gnojenja, S*fpP zdravi prašiči, ki pridejo na to z obolelimi prašiči, je treba na večina tujih gostov, ki pri- pravile do konca novembra. Uenja sadnega drevja itd. &k mesto, redno okužijo. Bolezen oprati — poribati z vročim lu- haja prvič v našo državo, se Na občnih zborih so zadružni- raj popolnoma pa je ^■osX^ se zlasti širi po rezarjih, naku- gom Na 40 litrov vroče vode ne more načuditi izdelkom na- ki razpravljali tudi o gospodar- diskusija o davkih, kar da siu- povalcih ter vseh onih osebah, damo 1 kg lužnega kamna. Tu- še industrije in domače obrti, stvu in uspehu kmetijskih za- titi, da (so kmetje bolj zadovolr ki hodijo od hiše do hiše in pri- di obleko in obutev zaposlenih S (bo razstavo je bil dosežen drug v prvem poletju. Po nji- ni z novim načinom obdavčeva- dejo v stik s prašiči. Najbolj ljudi je treba razkužiti. Tako tudi zaželeni komercialni uspeh, hovih ugotovitvah bo večina za- nja. pa se bolezen Širi z mesom za- razkUŽitev je potrebno ponoviti ^ml^^^^đmm^^^mmmđm,^^m^^mm^mm^^mmm^m^^mm^i^mm^mm^mmm^mmmmmmmmmmma^mmmm^^^mmm^ silno zaklanih prašičev. Pomije, trikrat, in sicer vsakih 5 dni. ki izvirajo iz krajev, kjer se Končno je potrebno vse stene uporablja to meso, so stalna ne- in pod prebeliti s sveže pri-varnost za okužbo. pravljenim apnenim beležem, Prašiči obole navadno po dveh, kateremu primešamo 3% kreo-največkrat po osmih dneh ali lina. Tako razkužen hlev naj pa celo po 21 dnevih po oku- ostane prazen 3 tedne. Le v tak ženju. Živali slabo jedo, raje hlev lahko brez skrbi postavi-pijejo ter se zapletajo z zadnjim mo nove živali, koncem. Blato je najprej zape- Ta bolezen je torej zelo na-čeno, posebno v začetku bolez- lezljiva, zato je bila odrejena ni. Bolezen se lahko razvije hi- začasna zapora tedenskega sej šport * šport Uspešen nastop šport v Subotici Pretekli teden so igralke in Beograd 5 : 4, Hlebš je premagal povpreček ostalih ekip 57, in *■ igralci kranjskega Projektorja Mihajloviča, Ahačič Mihajlovi- samo s tremi igralci, lahko Im m. đi/ickcu se 1a.11n.1j iti^vijc in- začasna zapura usiBnasega sej- " *'b"*t^^ j ' j ' • 'J,, * , ., , cihn- tro in živali poginejo po nekaj ma v Kranju kakor tudi orne- preživeli v Subotici. Tam je bi- ča, vsi trije pa Veselinoviča čemo, da je bU nastop v SuDo dneh, navadno pa se bolezen jen promet' s prašiči iz okuže- lo namreč od petka do nedelje Naslednjo zmago so Kranjčani tiči uspešen .in da je kranjs* vleče nekaj tednov ter živali nih in ogroženih krajev. Vse državno ekipno prvenstvo za beležili proti Slobodi iz Zagre- ekipa dovolj močna, da lah* da ysa ženske in mladinke in prvi del ba 5:3. Ahačič je dobil vse tri napravi neprijetno presenečeni zvezne lige za moške. V vseh točke: Krasič Vinko, N. Kraslč tudi vsakemu izmed prvih sti' shirajo. Zdravljenje že obolelih praši- zivinorejce opozarjamo, sumljiva obolenja prašičev čim čev ni uspešno, zato je treba prej prijavijo pristojnemu ve disciplinah so nastopili tudi in Franjič, Rebolj pa proti N. rih ekip. take živali poklati. Meso je na- terinarju ter vestno vadno užitno, vendar je treba vsa njegova navodila. izvajajo NEKAJ ZA NASE ZBNB Tudi kultura mimike je važna Projektor odpoiui* pm Evropi Danes zjutraj odpotujejo na Kranjčani in dosegli naslednje Krasiču in Franjiču. uspehe: mladinke v postavi Te- Proti Spartaku, so izgubili ran in Dolenc sta zasedli tretje 1 : 5. Ahačič je premagal Kova-mesto za Spartakom in Opatijo ča, proti Vojvodini pa 3:5, in pred Metalcem iz Kraljeva. Ahačič je dobil igri proti Taka- To je za mladi igralki, ki nasto- čiju I. in Kovaču, Rebolj pa daljšo turnejo po Zapadni Evro-pata komaj leto dni precej lep proti Takačiju I. Dvoboj je Je- pi igralci kranjskega Projektor uspeh. Se boljše pa sta se jsti senlcami, Jki je bil zadnji na ja. Potem, ko ibodo sodedovaJ igralki odrezali v konkurenci sporedu, so Kranjčani dobili na mednarodnem prvenstvu A v ženskih ekip. Zasedli sta nam- 5:4 Vsi trije so premagali Zle- stri je na Dunaju, bodo KranJ' reč 5 — 6 mesto in v predlek- birja, Ahačič Jerama in Hlebš čani nastopili še v Linzu, AUS' movanju celo premagali ekipo Štrumbla, dve točki pa so bachu, Vierheimu, Saarbrucke' Ohranitev lepih, pravilnih so posledica preizrazite mirni- res obvlada. Nadalje moramo opatije s 3:1, to je isto ekipo, Kranjčani zaradi pomanjkanja nu, Luxembourgu, Tuieru, Kob' potez obraza je važna na- ke. Seveda s tem ni rečeno, naj paziti, da ne deformiramo ob- ki je pri mladinkah bila druga! časa in utrujenosti prepustili lenzu in Liege. Kranjsko ekip0' loga vsake žene, ki se je reagiramo na razne dogodke raza pri šminkanju, pudranju Vrstni red ipri ženskah je bil: Jeseničanom. ki potuje pod vodstvom pred' žal le redko katera zaveda. popolnoma brezizrazno in toplo. ipd. Isto velja za odstranjeva- partizan, Grafičar Spartak Vsakemu obrazu dajejo obliko Tudi *u moramo poznati neko nje šminke. Tega nikdar ne de- Metaiac-Sisak, Projektor in Dr-kosti, mišice in koža. Posebno pravilno mejo. lamo nasilno ali s premalo kre- vodeijec-Osijek Opatija in Voj- pomembno vlogo igrajo mišice, Tako imenovane progaste mi- ™e miroma emulzije. Suha va- vodina m ki »o prav na obrazu najbolj žice reagirajo na ukaz naše vo- ta izvleče kozo in ee postopek Mo§ka ekipa v postavi Aha-skoncentrirane. Obraz je me- lje. Ce smo zdravi, po mili vo- 1Z dne.va v «an ponavljamo, je čič) Hlebš in Rebolj je zasedla sto, kjer so zbrana najvažnejša qJjj lahko gibljemo z obrvmi, razumUivo da bo koza na li- v L delu žesto mesto. Vrstni čutila, s katerimi vzdržujemo ustnicami ali pa gubamo čelo, °T razvle<\ena m mlahava. Tu- red je takle. gpartaki Grafičar, di prezgodnje gube napravijo Partizan, Opatija, Tesla, Projek-najlepši obraz grd in le težko, toi% sloga) Slo,boda) Vojvodina težko jih ibomo odstranile. Več in jesenice V posameznih srečanjih zvezo z zunanjim svetom (vid, kar deiamo pogosto tudi brez sluh, vonj in tip). IMišice so ti- naše vednosti, iz igole navade, ste, ki dajejo obrazu prožnost, Naši občutki se odražajo na ob hkrati pa ga\ lahko tudi defor Ob popolni ocenitvi vseh po- sednika kluba Faturja, sestav javov, v -katerih je bilo tekmo- ljajo: Hlebš, Petrovič, Ahačič in vanje so Kranjčani odigrali Rebolj. Na Dunaj pa potujeta največ iger, 70, dočim je bil še mladinca Teran in Česen. Gimnazija Kranj : Gimnazija Reka mirajo. Ce je neka mišica preveč aktivna, povzroči na koži . .r, . možnosti pa imamo, da jih pre-razu ze za najmaniši vzrok. Pri », , ' ,.J prečimo, če se odvadimo ne- vsem tem pa je treba najti način, )s katerim ,bi ohranile mi- sledove. Zato se raje izognimo šicam prožnost, to se pravi, da preživahnim gibom mišic, ki jih jih ne obtožujemo s prekomer prestanega guban j a čela, ki ni prav nič estetsko. Obraz (masiramo z lahnim udarjanjem pr- Projektor zabeležil naslednje V nedeljo sta se zbrali ,na dijaki Tekstilnega tehnikuma. H ^e igrišču Korotana športni vrsti nadmočno zmago v atletiki s° ^e dijakov gimnazij iz Kranja in Kranjčani tzmagali tudi v koH' rezultate: proti Grafičarju 2:5, Rekei izven konkurence pa še čnem dvoboju. Domačini #« Ahačič in Rebolj sta premagala _ bili igre v namiznem tenisu 5 Cukliča, proti Tesli-Rijeka 4:5, " 5:1, žensjka ekipa v odboji ponavljamo morda stokrat na nim delom, prečestim! gibi, ker f°V rabl™> ^ Popravilo sita. Sta- sebnih igralcev, ki niti v naj- re dovolj, jih razdelimo po bar- re moške in f u^e debelejše bolj zrelih priložnostih niso vi in kvaliteti. Nato jih razre- n°gav?ce -razrežemo na enake znali poriniti usnja v mrežo, žemo na trakove, široke 1 cm. krpe an 'napravimo iz njih bn- Rezultat ne ustreza poteku igre. Iz njih bomo z debelimi iglami sače za Prah-- krPe za čiščenje Vsekakor bi domače moštvo za- za pletenje ali kvačkanje na- Parketa, kljuk ipd. Nogavice, ki služilo vsaj neodločen rezultat, pravile iične predpostel|jnike, iih več ne nosimo, so tudi do- Poraza je v veliki meri kriv krpe za prijemanje vročih Ion- Dr<) zaščitno sredstvo za čevlje, vratar, ki je žogo po nepotreb- cev, copate za (otroke ipd. Pred- Čevlje, ki jih nameravamo shra- nem boksal ter se je zaradi te- ....... , ..... ............ , postelj nike delamo navadno iz niti za daljšo dobo, preko zi- ga sama skotaliia tv mrežo. Pri V Kranju igrišče Korotana ob gotovi jo, da se v bodoče svilenih nogavic v dveh barvah, me ali poletja, natrpamo s časo- domačih je najbolj ugajala 13> uri Korotan : Bled, služ- podobnega no bo več primeri1^ predpražnike pa iz debelejših pisnim papirjem ali jih denemo obramba in v napadu Campa, bujoči Štromajer. Hrušičani pa naj prihodu^ Lep zimski plašč iz svetlega moških nogavic. Krpe za prije- na kopito, čeznje pa oblečemo pri gostih pa je bilo najboljše V Šenčurju ob 14. uri Svoboda : poskrbijo zđ pravilno reditelji velurja z okroglim ovratnikom manje loncev bodo najokusnej- nogavice, ki jih varujejo pred desno krilo. Sodil je dobro Ste- Tržič, službujočega določi sko Islužbo, ki je na tej tefci^ in nizko všitimi rokavi še, če jih spletemo iz belih no- vlago in prahom. panovič iz Ljubljane. Svoboda. sploh ni bilo. krčmarja. Sicer bi Korotan lah- Kamnik, 4:15,8; 3. Peter Mam, ko zmagal, če ne bi v napadu »Ljubljana«, 4:20. Spoved nogomeinih iehem Gorenithe za nedeljo, 7. novembra 1954 V Škof j i Loki ob 14. uri Ločan : Prešeren, službujoči Bavdaš. Na Hrušici ob 14. turi Hrušica : Jesenice, službujoči Palčič. ko drugačen, če se domačini 0 bi vedli skrajno nešportno. Ta ko igralci kot gledalci so up^ rahljali razne psovke ter graZli gostom in sodniku. Po končaj tekmi je nekdo celo fizično o3^ padel sodnika, drugi vr°^L krvneži pa iso s kamenjem °® metavali kamion, s katerim 5 se peljali gostje. Potrebno je, da odgovorni rumi z energičnimi ukrepi 16 —... < Agent postati je težko. To morajo biti fizično spo-sobni, zelo hrabri ljudje, vzdržljivi, da lahko več Mesecev pa tudi ver let *ive sami zase, kajti pri takih po-slih je lahko največji prijatelj kaj kmalu sovražnik. Poleg te-8a mora imeti tajni agent popolnoma v oblasti svoje |živce, 'zraz obraza, govora in misli, d& se ne bi niti v sanjah izdal. Mnogi domoljubi, iki so živeli ^ed drugo svetovno vojno v Angliji, so s težkim srcem gledali na zločine, ki so jih delali ftemci. Ti so komaj čakali, med njimi zlasti Nizozemci, da se Pridružijo borbi svojih zaveznikov. Ze leta 1941 je bilo več Prostovoljcev v specialnih teča-lih, ki so se nato kot špijoni s padali spustili v nemško ozad-in tam opravljali sabotaže ali Pošiljali državnie {skrivnosti v Anglijo. Ravno na ta dogodek Pa je vezana največja zmp^a ^mške obveščevalne službe in angieški najsramotnejši poraz. 1"o je bilo takole: DVOSTRANSKI AGENTI V času med 8. nov. 1941. in 2l. aprilom 1943. leta je bilo na ^olandsko spuščenih 51 tajnih agentov, od katerih se je samo eden uspešno izkrcal na holand-sko obalo. Vsakemu teh agensov so bili Nemci hitro na sledi- 47 je bilo ustreljenih, 5 pa 80 jih pustili kot vabo za slepce agente. Hitremu polomu te ^°hunske organizacije pa je ^moval samo en dvostranski aSent! Se pri (tolikšnih preiska-v,ah jim slednjega ni uspelo naj-Sef nemške obveščevalne slUžbe v Holandiji »Herr Schrei-^er« je imenoval ta dogodek Angleška igra«, ki je za njega ^sda bila, a za Angleže težak Poraz. Drugi dogodek, ki je v brionskih analih napisan pod na-sWom »Operacija Kengur<- in v katerega je prav tako vmešan nek dvostranski agent, pa Se je odvijala takole: začetku leta 1940 je v An-■"''Jo zbežal nek Ceh. Toda vse 1 bilo v redu, če Ui vr' *~ sa-beg, kajti v tistem času to ni bila redkost. Ta pa je šel ta- DVA ZANIMIVA SLUČAJA IZ BOGATE PRAKSE ANGLEŠKEGA STROKOVNJAKA ZA KONTRAŠPIJONAZO — POLKOVNIKA OREST PEENTA, STA DOKAZ HUDIH POSLEDIC DVOSTRANSKIH AGENTOV. KAKO STA V ZADNJI SVETOVNI VOJNI ANGLEŠKA IN NEMŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA IZIGF.ALI ENA DRUGO. koj naravnost v Inteligence Service in se prijavil kot nemški vohun. V nemško agentsko službo je stopil zato, ker ni našel drugega načina, kako naj pobegne iz Cehoslovaške in se pridruži zaveznikom. »Kengur« — je bilo njegovo tajno ime — Angležem pa je povedal nekaj tajnih podatkov. Povedal jim je vse tajne naslove v Lisboni, kamor je moral pošiljati svoje vesti. Obvestil jih je, da mora ena lisbonskih bank na njegov naslov poslati mesečno 50 funtov. Njegova naloga je bila, da se kot rezervni oficir češke vojske vrine v vrste »Svobodnih francoskih sil«, kjer bi dobil vpogled v vojne tajne. Končno pa je povedal še skrivnost nevidljive pisave. Ali je bilo mogoče »Ken^"-ru« vse to verjeti? Zaradi varnosti so bili odrejeni trije, da zasledujejo njegovo delo. Po treh tednih so ti prišli do zaključka, da »Kengur« pripoveduje resnico. Zdaj so angleži stopili v akcijo. »Kengur« je napisal prvo pismo v Lizbono. Vsebina v pismu je bila povsem vsakdanja. Med drugim pa je vsebovalo prav isto pismo tudi tekst, katerega pisanje je bilo vidno šele po kemičnem postopku. Angleži so poslali nekaj »tajnih« informacij — v resnici še vedno državne tajne, za katere pa so računali, da so Nemcem že znane. Na koncu pisma je »Kengur« prosil še za nadaljnje naloge. Ker so »Kenguru« prej vzeli spisek tajnih naslovov, je ekspedicijo pisem opravljal osebno načelnik angleške obveščevalne službe. Odgovor je prispel kaj hitro. Z nevidljivo pisavo je bilo napisano, da je treba zbrati podatke o številu umrlih zaradi nemških zračnih napadov, razporeditvi in moči mornarice, postojankah vojaških enot na jugu Anglije in o proizvodnji letal-lovcev. Dva dni kasneje je prispel ček za 50 funtov. To je pomenilo, da delo teče ko po maslu. Malo so počakali in poslali drugo pismo. Dali so nekaj resnič- nih podatkov, druge pa obrnjene za 180 stopinj od resničnosti. CE BI PRIŠLO DO INVAZIJE . . . Tako je zdaj začela vesela igra. — Angleži so Nemce vlekli za nos! Največje zadovoljstvo zanje pa je bilo, ko so na zahtevo nemške vrh. komande, ki je takrat pripravljala »Operacijo morski lev« (invazija Anglije), poslali skico minskih polj, ki so varovale luko Portmouth, z napačnimi podatki. Tam, kjer so bili ozki prehodi, so označili gosta minska polja, a prehode so označili na mestih, kjer bi nemške ladje fcletele v zrak. Toda žal Nemci nikoli niso izvršili invazije, pri žemer bi se prav gotovo poslužili informacij, ki jih je poslal »Kengur« in sledil bi polom . . . Veselje Angležev pa ni trajalo dolgo. Več kot eno leto so Nemce zapeljevali in bili pre pričani, da so skozi to imeli velike izgube. Kar na lepem pa ni bilo iz Lisbone nobenega pisma več. Verjetno se Nemci slutili, da nekaj ni v redu, ali pa jim je mogoče kak njihov ageni odkril, kako je z vso to stvarjo. »Operacija Kengur« je bila s tem končana", a Angleži so bih kljub temu zadovoljni, ker so s pomočjo »nemškega« špijona potegnili Nemce za nos in se jim maščevali za prejšnji poraz. NENAVADNI POKLICI Za kratek čas Nagrobni napis Pariška opat De la Rivier je ^Pustil v oporoki 5000 frankov ■jstemu, ki bi mu sestavil najboljši nagrobni napis. Pred vojno je pomenila ta vsota ogromno bogastvo, zato je razumljivo, da so začeli mnogi pesniki pi-Sa*i nagrobne napise. Nagrado ^ je dobil nekdo, ki je svoj Nagrobni napis, poln hvale do-Pfemu opatu, zaključil z besedami: »Niti besede ne napišem ^ o njem. Za 5000 frankov je "Vale že tako preveč.« „Pediker" slonov AMERIŠKE ZOOLOŠKE VRTOVE redno obiskuje človek, ki ima vsekakor enega najbolj nenavadnih poklicev na svetu. On je namreč »strokovnjak« za rezanje slonovih nohtov. Ta poklic ni lahek, saj se morajo nohti slonom rezati z žago in dletom. Dokler živali živijo v prostosti, narava sama skrbi, da jim nohti preveč ne zrastejo. Od neprestane hoje in teka.se sami sproti brusijo, v zooloških vrtovih pa se sloni malo gibljejo. Nohti se ne »obrabijo« in treba jih je skrajšati. »Pediker« slonov je dobro plačan. Mora pa biti neprestano pazljiv, kar bi se lahko zgodilo, da bi nepočakana »stranka«, utrujena od dolgega olepšava-nja, stopila z nogo nanj. Poklicno „postavljanje" AVTOMOBILSKI KRALJ H. Ford se je nekoč poslavljal v newyorškem pristanišču od svoje hčere, ki je potovala v Evropo. V Ameriki se držijo obi- čaja, da tisti, ki so spremili svoje prijatelje in (sorodnike na ladjo, stojijo na obali in jim mahajo, dokler se parnik ne izgubi v dalji. Ford, ki se ni nikoli odlikoval s posebno veliko sentimentalnostjo, se je kmalu naveličal stati na bregu. Ko se je parnik odmaknil za nekaj desiet metrov, je Ford stopil k nekemu človeku v množici, po rasti in obleki podobnemu milijonarju, mu stisnil v roko deset dolarjev in ga zaprosil, naj maha hčeri namesto njega. Ta dogodek je odločil usodo in poklic Bobu Kellvju, ker je od tega dne postal poklicni »po-slavljač« iz newyorškega pristanišča. Za določeno nagrado se »poslavlja« od potnikov brez svojcev fin znancev ali zamenjuje »ljubeznive« sorodnike, ki se jim zdi dolgočasno stati dolgo na bregu. Plačano prižiganje vžigalic SEZNAM NEOBIČAJNIH POKLICEV je zelo dolg. V tovar- nah vžigalic so zaposleni ljudje, ki določajo procent vnetljivosti in dan za dnem prižigajo vžigalice. Sem spadajo tudi tisti, ki se osem ur na dan zibljejo po žimnicah, da bi preskusili prožnost vzmeti in nosijo nove čevlje, da bi tovarna videla, koliko se njeni izdelki obrabijo. Šola za stare matere in očete V SEVERNONIZOZEMSKEM MESTECU Purnererd so odprli edinstveno šolo ma svetu: »Šolo za stare matere in stare očete«. Zaradi večnih nasprotovanj med mladimi in starimi v družinah, so se mestni očetje odločili za ustanovitev omenjene nedeljske šole, ki sprejema vse babice in dedke, nad šestdeset let stare. Kvalificirani učitelji jih poučujejo o modernih pogledih na ljubezen, na vzgojo otrok, o enakih pravicah za oba spola in o vlogi športa v današnjem življenju; tako se bodo stare matere in očetje naučili svoje vnuke bolje razumevati. ČLOVEKA REŠIL S TRNKOM Ira Buteher, ribič - amater iz Sarasote v Ameriki, je rešil smrti utapljajočega človeka s svojo ribiško palico. Ko je nekega dne lovil ribe, je zagledal sredi reke mladeniča, ki se je potapljal. Ker Buteher ne zna plavati, je skušal utapljajočemu pomagati tako, da mu je vrgel svojo ribiško vrvico, spleteno iz močnega nylona. Ponesrečenec je v ž.adnjem trenutku zgrabil zanjo in ribič ga je kot velikega soma privlekel iz vode. LETALO UBILO 300 GALEBOV Britanski potniški avion, ki se je spuščal na aerodrom Remphry na Škotskem, je naletel na jato galebov. Pri tem je pilot izgubil kontrolo nad svojim dvomotornim letalom, ker se je več trupel ujelo v motor. Letalo je pobilo okrog 300 galebov, vendar je pilotu uspelo varno pristati. ŽEPNI RENTGEN Pred kratkim so iznašli žepni rentgenski aparat, ki ne rabi niti cevi niti toka. Na zunaj je to majhna svinčena škatla, težka samo tri kilograme. Rentgenske žarke izžareva drobec radioaktivnega elementa tulija s premerom 1,75 mm. S tem rentgenom se dobi uporabno sliko, Čeprav ni tako jasna kot posnetki velikih aparatov. Sam košček tulija stane 68.000 frankov, zato je žepni rentgen za sedaj še precej drag. NENADKRILJIVA PLESALKA Neka učenka dekliške šole iz kenijskega mesta Turboa je plesala na plemenski svečanosti 11 ur in pri tem držala na glavi odprto steklenico, polno vode. Iz steklenice ni iztekla niti kaplja vode. KRISTALNA PALACA V LONDONU Znamenita kristalna palača v Londonu je zgrajena iz jekla in stekla. Dolga je 540 metrov. Streha je steklena in pokrita s 25 akrov šip. Za to stavbo je izdelal načrt arhitekt Joseph Paxton in je bila izgotovljena leta 1851. V prostorih te impozantne stavbe prirejajo množične sestanke, velike koncerte in slično. So pa tudi prostori, v katerih imajo velika podjetja svoje stalne razstave. Raztezni prostori okrog jpalače nudijo športnikom idealna igrišča. Druga svetovna vojna ji ni prizanesla, vendar služi danes ponovno svojemu namenu. NAJVEČJI ELEKTRONSKI MOŽGANI NA SVETU V Fernborou so pred kratkim začeli delovati največji elektronski možgani na svetu, ki iso sposobni misliti »trodimenzionalno«. Ta novi izum je velik kot šest pritličnih hiš, Iki, imajo 5 sob, a namenjen proučevanju in kontroliranju poletov teledirigiranih projekt ilov, ki imajo nadzvočno hitrost. Novi elektronski možgani razvijajo energijo 850 konjskih sil in opravljajo delo za 10.000 računskih strojev. V ŠTIRIH LETIH M SMRTNIH SLUČAJEV Ameriški rugby — športna igra — spada imed najnevarnejše športe na svetu. Po statističnih podatkih ameriške zavarovalne službe je bilo od leta 1949 do leta 1953 v ZDA pri rugbyju 65 smrtnih slučajev in 492 težje poškodovanih, V gimnaziji so umrli štirje dijaki, na fakultetah 37 študentov, med profesiononalci pa 15 mož. Zaradi vnetja pljuč in drugih bolezni, povzročenih pri tej surovi igri, je izgubilo življenje še 39 ljudi. , PO OLAFU ASLAGSSONU PP/PEDIL V. DPŽAJr 93 • Čas počitnic je bil. Znanstveniki so v zadnjih et>h kaj radi prihajali na zapad. Tudi narovo-S'°vci so bili med njimi. Gospod W. J. Gordon je bil eden od njih. i krati je bil tudi izvrsten in strasten lovec. *redno se je zanimal za Šepavca, ko je poleti °siu§al razne zgodbe o njem. »Jeseni se vrnem \ Prijateljem«, je govoril Franku. »Prijatelj * ravnatelj živalskega vrta. Strokovnjak je ?* volčja vprašanja, Ce ga ta ne odpravi, ga ne °° nihče!« 94 Gordon je bil mož beseda. Vrnil se je s prijateljem, ki so ga klicali za Nelsona. Oba tujca sta prosila za dovoljenje, da taborita ob najinem stanu. Ugodila sva prošnji, ker sta bila tujca prijetna človeka in pa, ker zemljiše nI bilo najina last Stara podrtina, ki je stala kraj najinega stana, je bila pravzaprav brez gospodarja. /Kdor te je torej hotel polastiti Šepavca, je tu našel najprimernejši prostor. 95 Vsa oprema Gordona in Nelsona je obstojala iz dveh konj in nekaj pušk. Psa nista imela. Dan za dnem sta že zgodaj zjutraj odjezdila in se šele zvečer vračala... Znanstvenika sta v tem času videla volkova ob vseh dnevnih časih in vsepovsod. Nista ju zalezovala, še manj pa streljala. Jezdila sta brezbrižno dalje, kadar sta imela srečati žival. Nikoli nista napadala. 96 V zgodnji jeseni, ko je šepavec prvič videl tujca, ki nikomur nista storila zla, je imel samo enega spremljevalca. Spremljala ga je ljubljenka, tista volkulja, ki je v žaloigri minulo zimo igrala vodilno vlogo. Mala samičica je bila zelo bojevita in vsiljiva — pravcati nepridiprav! Sleherni volk se je je izogibal, veliki mojster pa jo je nadvse čislal. Zaradi tega je postala ohola in gospodar jo je moral često karati, včasih celo zelo ostro nastopati. OI.AJi GORENJ KRM Iz sodnih dvoran Gibanje prebivalstva Umrli so: Janez Silar, roj. 9. Ker je žalil FLRJ in kradel NA JESENICAH Rojenih je bilo od 11. do 18. 5. 1872 iz Kranja, Smarjeitn« oktobra 27 otrok. gora 24, upokojenec, umrl dne Poročili so se: Karol Jako- 23. 10. 1954. pič, tov. delavec in Blandina Poročili so se: Mihael Kra- Skrt, gosp. pomočnica; Jožef mar, finomehanik in Ivana Na- Iglič, delavec in Nika Dolžan, dižar, šivilja; Viktor Zaman, da bi se izognil kazenski od-in 1953 je preprodal ali zame-govornosti. Najprej se je ogla-njal 5 avtomobilov in pri tem Na Okrožnem sodišču v Ljub- V noči od 1. na 2. september sil na Tajništvu za notranje za-zaslužil, brez vednosti uprave ljani se je te dni pred veli- 1.1. si je neupravičeno prilastil deve. kJer Je deJal. da Je res-za dohodke, lepe denarce. Takim senatom 5 sodnikov zago- v Cufarjevi ulici v Ljubljani jičnp vzel samo 7 kolobarjev ko je pri nekem osebnem avto- ^^2^^^^ str. telefonist in Viktorija Pavšič. varjal 30-letni brezposelni de- moško dvokolo, last Arsenija "ce in o ne u potrebe, am- mobilu ki ga je prodal Man- ključavničar in Marija Kos, de- tov. delavka; Alojzij Jelovčan, lavec Štefan Kajzer, doma iz Kureta, znamke »Primes«, za salo Zato naj prijave janu Mraku, zasluzil 40.000 din, ^ Je yQ_ ^ delavec |n Iyana Mohori5, Dvora nad Šentvidom. Bil je vredno 25.000 dinarjev. Obtože- Železarne nikar ne jemljejo pri osebnem avtomobilu znam- jla in Bogomira Znidar- tov. delavka; Geza Lajnšček, že prej kaznovan na 1 leto in 2 nec je bil tedaj tudi vinjen in resno. Zavarovati se je skušal ke »Ford« ki ga je prodal pod- ' delavka; Matevž Med- gradbeni delavec in Silvestra meseca zapora in na 5 mesecev se je zagovarjal, da je kolo celo na Javnem tožilstvu, kjer jetju »Medjimurska tnkotaza« v ključavničar in Er- Grilc, tovarniška delavka; Ma- nevzdržane kazni. ukradel zato, ker je bilo tudi Je moledoval v istem smislu, Čakovcu, pa kar 1,084.000 dm. J ' u Dernič . ... . njemu pred kratkim ukradeno dodal Pa ie. da Je pripravljen Za te dohodke seveda ni pia- zastopnik javnega tožilstva ga ^0i0 Železarni škodo takoj povrnili, čal nobene dohodnine in je po- je obtožil dveh kaznivih dejanj krojačica. rijan Kocjan, električar in Ljudska milica je imela v ne- Ker organi, katerih dolžnost je trebno, da ga Uprava za do- Dne 16. 4. 1954 je obtoženi kaj urah tatu v roki, kolo pa preganjati in odkrivati krimi- hodke LOMO Jesenice sedaj močno pijan zabavljal in grdil je našla v prtljažnem skladišču naJ> že spričo javnega mnenja primerno obdavči, naše državne predstavnike in na kolodvoru v Ljubljani. So- Jeseničanov niso mogli verjeti j^er se je Tone Razinger pri našo socialistično ureditev v dišče je po kratkem posvetova- njegovi zgodbi, so ga ne glede vsen tatvinah poslužil tovorne- gostilni »Jelen« v Šentvidu. Go- nju spoznalo obtoženca za kri- na njegove zmožnosti podkupo- ga avtomobila, je javni tožilec spodinja iz Kranja, Stritarj stu, ki je bil v gostilni, je bilo vega v obeh slučajih in ga kaz- vanja in široko poznanstvo v ODtožbi predlagal tudi med u] 4 rocjiia deklico; Franci to preveč in ga je kot zaveden novalo za prvo dejanje na 7 vtaknili v zapor. drugimi, naj mu sodišče odvza- gkrget, gospodinja iz Ki državljan prijavil Ljudski mi- mesecev strogega zapora, za v poizvedbah, ki so bile za me tovarni avto, ki ga je upo- ziatQ polje, rodila deklico lici. Da ni bil toliko vinjen, da drugo pa 6 mesecev, ker pa je tem uvedene proti Razingerju, rabljal kot sredstvo za izvrše ne bi vedel kaj je govoril in imel še 5 mesecev nevzdržane se je namreč ugotovilo, da ja se zavedal posledic svojega ne- kazni, je izreklo enotno kazen Pri raznih prevozih blaga iz Železarne olajšal delovni ko- Umrli so: Franc Bohinc, oseb. Cvetka Grilc, tovarniška delav' upokojenec, rojen 9. 12. 1865, ka; Ivan Trdina, tov. delavec umrl 17. 10. 1954 na Jesenicah, in Ljudmila Ahačič, tov. de* Ciril-Metodova 13. lavka; Alojzij Dolenc, posest' nik in Marija Križnar, kmečka V KRANJU hči; Stjepan Brajdič, tov. dela- Rojstva: Katarina Brudor, go- vec in Ivana Crmelj, tov. de* eva lavka; Janez Pipan, tov. dela-ška vec in Marija Avsenik, tov. de* drugimi, naj mu sodišče odvza- gkrget, gospodinja iz Kranja, lavka; Jože Celar, strugar i" Ana Govekar, tov. delavka. premišljenega dejanja, so po- 1 leto in 2 meseca strogega za trdile priče. pora. Primer pokvarjenega tatu. ki zasluži ostro kazen vanje kaznivih dejanj. Dalje, naj mu sodišče poleg zaporne kazni, ki naj bo zaradi njego-lektiv za nekaj tisoč kg železa. ve pokvarjenosti primerno vi-Tako je vzel meseca maja letos soka izre5e še stransko kazen: 800 kg, junija 500 kg, julija 200 Frep0ved opravljanja določene- Radlo LJubljana kg in končno oktobra 1190 kg. knminalno podjetnostjo Tone Razinger, zasebni avto- ne Jesenice razne kovinske iz- skuPai Je torei vzel na Prekupfc?va"^ toprevozniška obrt. Jeseničani kot že večkrat poprej, nemo- z avtomobil.i. San so nasplošno trdili, da visoki teno odpeljati. Pri tem so ga dohodki niso plod njegovega zasačili delavci sami in obve- dela oz. trpljenja, kot je rad stili vratarja. Ko pa ga je vra- sam zatrjeval, temveč plod nje- tar hotel ustaviti in zahtevati gove nepoštenosti, za katero je pojasnilo, po čigavem naročilu Kino »Radio«, Jesenice: 31. lja ob 16., 18. in 20. uri. Vsako daja: Minute tišine. 9.30 Slo- vorna oddaja. 16.10 Utrinki 3 imel kot avtoprevoznik nebroj vozi betonsko žico, mu je z oktobra do 2. novembra argen- nedeljo ob 10. uri matineja. — venske zborovske skladbe. 10.00 literature — Anatole France1 možnosti. O sebi je trdil, da ima vozilom in ukradenim blagom tinski film »Brez časti«. Od 3. Cena za odrasle 20 din, za Dopoldanski simfonični koncert. Sedma žena Modrobradca — 1 z vsemi organi dobre zveze, da enostavno pobegnil v skladišče do 6. novembra italijanski film mladino 10 din. 11.00 Oddaja za pionirje — Vi- lfi.00 Okno v svet. 18.30 Modu' tahko, če le hoče, vsakogar podjetja »Vino - Gorenjka« na »Policaj in tatovi«. Predstave „. »Krvave« Cerklje- 30 da Bv>es^: Zgodbice o padlih kotiček. 20.00 Domače aktualno- podkupi, kajti kdor ima de- Jesenicah, kjer je imel menda vsak dan ob 18. in 20. uri. — ,„ Q1 nMr^M francoski film partizančkih. 12.00 Kmetijski na- stl< 20.15 »Četrtkov večer« 2l.°° Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne. 9.00 Otroška predstava — Marcus Polder: Stara ura. 10.00 Družinski pogovori. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.00 Pol ure za našo vas. „ 15.30 Po naši lepi deželi — Zvo- V naSeiTI ne Kržišnik: Trgatev na Vin- slušajte! 18.00 Ljudje med se* j , i skem vrhu. 16.00 Javni veseli boj. 18.30 Mednarodna radijska tedniKU večer Radia Ljubljana. 20.15 univerza. Večerni operni koncert. 21.00 Četrtek, 4. novembra: 7.10 G| Kulturna kronika. 22.15 Misli in Rossini: Tatinska sraka, uver* pogovori o sodobni glasbi. tura, G. Verdi: Sicilijanske ve* Ponedeljek, 1. novembra: 8.00 Pernice. 7.30 Gospodinjski na-France Bevk: Kot žrtve ste pa- sveti- 1115 Za pionirje. 12.1" dli. 9.00 Literarno glasbena od- Igra godba na pihala. 14.00 6% nar, ima tudi prijatelje. Sicer že prej stalno zatočišče. Ko se Vsako nedeljo dopoldne ob 10. bo pa visoki dohodki le plod je nekaj ur po tem dejanju zo- uri matineja. Cena za odrasle njegove podjetnosti, za kar pač pet vrnil prazen v tovarno in 20 din, za otroke 10 din. ni vsak dovolj sposoben. Verje- so mu nekateri delavci očitali Kino »Plavž«, Jesenice: 31. tno bi ostala njegova podjetnost tatvino, pa je celo zagrozil, da oktobra do 2. novembra itali- in izvor dohodkov za Jeseniča- bo vsakega, ki bi se mu drznil janski film »Policaj in tatovih ne še vedno skrivnost, če je kaj očitati, tožil zaradi razža- 3. do 6. novembra argentinski ne bi pomagal sam razkriti. ljenja časti. film »Brez časti«. V ponedeljek »Ustreljen1 ^"zoi^.T^. ^ sveti- 1400 Reportaža iz Da- Literarni večer: Charles B*»' vembra italijanski film »Sanja- chaua- 14.30 Orkestralni odlom- delaire. la sem o raju«. Predstave v so- ki iz °Per. 16.00 Utrinki iz lite- Petek, 5. novembra: 6.30 Ti" boto ob 19. uri, v nedeljo pa rature: Triptih iz Cankarjevih žni pregled. 11.15 Cicibanom ob 16 in 19 uri V sredo in črtic. 16.20 Popoldanski kon- dober dan! 12.10 Slovenske četrtek ob 19. uri! cert- 1730 Radi.iska igra — Ir- rodne pesmi poje zbor Sloven* wing Shaw, priredil Milan a- ske filharmonije. 13.00 Na stra- Kino »Storžič«, Kranj: 27. do pih: Mrtvi so vstali. 20.00 Zu- ži. 14.20 Opoldanski koncert Kakor večkrat prej je tudi 5. Ker pa se je o njegovi tatvi- in četrtek zaprto, torek, sreda 31. oktobra mehiški film »V?d- nanje politični feljton. 20.15 16.30 Želeli ste — poslušaj^1 oktobra letos vozil iz skladišča ni na Jesenicah le preveč go- in petek predstave ob 19. uri, no tvoja«; tednik. Predstave ob Simfonični koncert orkestra 18.00 Družinski pogovori. tf.tf predelovalnih obratov Zelezar- vorilo, je skušal napraviti vse, sobota ob 18. in 20. uri, nede- 16., 18. in 20. uri. Matineja 31. Slovenske filharmonije. 22.15 15 minut (z Avgustom Stanko!*1; oktobra ob 10. uri »Najboljša Melodije za lahko noč. 20.00 Tedenski zunanje politički leta našega življenja«; — brez Torek, 2. novembra: 6.30 Trž- pregled. 20.15 Trobentač in di' tednika. 1. do 3. novembra ar- no poročilo. 11.15 Cicibanom — rigent Harry James — glasbena gentinski film »Omadeževana«; dober dan! 12.00 Kmetijski na- oddaja s komentarjem, tednik. Predstave ob 16., 18. in sveti. 12.10 20 minut z Veselimi 20. uri. Prodaja vstopnic ob godci. 13.10 Za vsakogar nekaj. ———- delavnikih od 15. ure dalje, v i610 utrinki iz literature — nedeljo od 10. do 11. ure ter Gallegos: Dona Barbara 16.30 od 14. ure dalje. Matineja 1. Želeli ste — poslušajte! 8.30 novembra ob 10. uri »Najboljša Sportni tednik. 20.00 Tedenski leta našega življenja«; — brez notranje-politični pregled. 20.1C tednika. Oglašujte ▼ »Glasu Gorenjske" Objava št. 20 Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj! varno, da takoj dvignejo knji- PGD Lahovče žice »Sklepi III. kongresa Gasilske zveze LRS«, ker jim bo *■ oktobra 1954. je posestniku služila pri pripravah za občne Liparju^Jožetu iz Lahovč 24 po zbore. Kino »Svoboda«, Stražišče: 30. in 31. oktobra argentinski film »Omadeževana«; tednik. Pred-gorela hisa m gospodarsko po- ^ y soboto ob lg_ in 20- uri> Razpis v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. »Najboljša leta našega življenja«, brez tednika. Predstavi ob 16. in 19. uri. 1. Urgiramo prijave za stroj- . slopje. Po vsestranski preiska-niški tečaj. Ker je potrebno iz- Pionirski praznik v Predosljah vi Je okrajni štab ugotovil, da j . novembra amer. film vršiti številne priprave za or- razne govorice o požaru ne dr-ganizacijo tečaja, prosimo dru- Preteklo nedeljo je v Predos- že. Neuspeh prostovoljnega ga-štva da prijave takoj izvršijo. JJah 22 Pionirjev in pionirk po silskega društva Lahovče je 0- ' . , . . . končanem tečaju uspešno polo- pravičljiv, ker je bilo poslopje 2. V zvezi s predstojecimi ob- 2n<) svQ. prvi ^ ^ y živIjenjU krito s siamo in stropi leseni. Cnimi zbori m zaključkom letos- Za pripravo pionirjev Tako se je ogenj izredno hitro nje operativne sezone, naj nam „ ^ največje pred„ §iril in bi tudi rešitev iivine, vsa društva v prihodnjih dneh fiednik tovariš Nograšek m p0_ ki se je zadušilai zahtevala v dostavijo predloge za podelitev nik dru&ty& toyariš Beton. tem primeru človeško življenje, gasilskih priznanj. Komisija za razpis mesta direktorja OLO Kranj razpisuj« mesto direktorja Obrtnega podjetja Selca nad Skofjo Loko. Pogoj: kandidat mora biti tesarski mojster ali stavbeni!'- Prošnjo z vsemi dokumenti in življenjepisjom je poslati na Tajništvo OLO Kranj do 10. novembra 1954. Plača po tarifnem pravilniku. objave • ogrlasi 3. Do danes smo prejeli šele 17 izrednih poročil o stanju članstva na podlagi prejetih formularjev. Pozivamo vsa društva, ki poročil še niso poslala, da to takoj store. 4. V zvezi z zaključkom letošnje sezone operativnega dela pripravlja okrajni gasilski štab anketo o rezultatih letošnje sezone operativnega dela strokovne vzgoje. Zato pozivamo vse poveljnike, da pripravijo vse podatke o številu in izvedbi posameznih vaj, nastopov itd. Na pomoč! Sekretar Predsednik Rotar Metod Tvrdy Makso Okr. poveljnik: Šiling Joško Obvestila: Seja štaba brigade: Vse člane okrajnega gasilske-la štaba obveščamo, da bo red-la seja štaba brigade v četrtek, 4. novembra ob 16. uri, na sedežu Zveze. Na sejo naj člani 'štaba prineso točna poročilo o Istanju brigade, rajonalizacije tfj-uštev in drugih tehničnih problemih. Na sejo vabimo tudi ^-Sje sektorske poveljnike. -01pgd »Pletenina« Kranj, Brito f. Stara Loka, Zminec, Gradiš IMM Skofja Loka, »Jelovica« Skofja Loka, Luže, Selca, Smlednik, Besnica, Hotemaže, Štefan j a gora in Sovodenj pozi- Železarna Jesenice obvešča javnost, da so uradne ure za zunanje stranke v personalnem oddelku (sprejem delovne sile, izdaja raznih potrdil in podobno) samo vsako sredo in četrtek od 10. do 12. ure m.in ne vsak dan kot do sedaj. Samostojna trgovina Nudimo Vam ugoden in cenen nakup vsega volnenega 'n bombažnega blaga in konfekcije. Poleg že itak ugodnih cen smo cene še globoko znižali. Ne zamudite ugodne prilike! MANUFAKTURA SLEDALIft^E vzidati. Naslov: Kranj, Cankar- parcelo v okolici Kranja z n** g jeva 7. % kaj materialom in gradbeni*11 Prešernovo gledališče Kranj prodam žensko italijansko dovoljenjem. Poizve se v ogla«' . Sobota, 30. oktobra ob 20. uri: kromirano kolo, poizve se tudi nem oddelku. Gostovanje v Kropi — Hans za šest osebni servis, češki por- Sprejmemo vajenca. Zupa11, Tiemever — Mladost pred sodi- celan. sitrojno ključavničarstvo, Stra* ščem. — Izven. Pekarija Orehek, p. Kranj žišče 326. Nedelja, 31. okt. ob 16. uri: Poceni prodamo omaro iz tr- Izven in za podeželje — Sidney dega lesa. Uprava »Glasu Go- OBJAVE Howard — Pokojni Christopher renjske«. Bean. V soboto 23. oktobra zvečer OBVESTILO »PRI KRANJCU« KONFEKCIJA (bivša „Projekt" trgovina) Kranj, Cankarjeva štev. 7 nov ob 20 uri- Go J€ bil° "Sojeno kolo od cize Mestni odbor ZB Kranj o£ stovanie v l^uhiia„,k?'nI (kimpež) od železniške postaji vešča množične organizacije & do Zlatega polja. Prosim vrniti prebivalce Kranja, da je p*ljj sodiščem proti nagradi na Bekselj, Kranj, padlim borcem v nedeljo, 3J< ' Preklicujem blok štev. 23800, oktobra ob 11. uri na kranJ' Petek, 5. nov. ob 20. uri: izdan v komisijski trgovini v skem pokopališču. Ob istem Red B in izven — Sidney Ho- Kranju dne 4. 10. 1954. — Ju- su je žalna svečanost pred sp»' ward — Pokojni Christopher lija Kržišnik. minsko ploščo Lucijana 8elja»» Bean- Vajenca sprejme takoj mizar v Stražišču. Sobota, 6. nov. ob 20. uri: Franc Lah, Vodice 106. Obveščamo udeležence obla"* Gostovanje na Jesenicah — Si- Našel sem psa volčjaka; dobi k spomeniku talcev v Be*1*' dney Howard — Pokojni Chri- se Zg. Bitnje 32. njah, ki bo 1. novembra, da ^ stopher Bean. — Iven. Kolarskega vajenca s pred- odhod iz Kranja ob 8. uri «ir Nedelja, 7. nov. ob 16. uri: pisano šolsko izobrazbo spre j- tjraj Izpred avtobusne postaJ' Izven in za podeželje — Sidney me Dolenc, Stražišče 94. v Kranju. Prijave sprejema W* Hovvard: Pokojni vThristopher Mlad gozdarski inženir išče ZB Kranj. nujno v Kranju opremljeno samsko sobo. Ponudbe poslati na Upravo za gozdarstvo OLO Kranj, poštni predal 27, teleron okraja Radovljica' bo organi^ št. 308. raia v decembru v Mestn^ Izgubljeno torbico z denarni- gledališču na Jesenicah nastoP co in dokumenti od Jesenic do neznanih talentov. Vsem, ki ^ Kranja vrniti proti nagradi na do nastopili, se bodo povrni1 naslov v osebni izkaznici, Mara prevozni stroški, prvih deset Rekar, Kranj. bo prejelo tudi denarno nagr^ »Mesnina« Skofja Loka obve- do. Prijave je poslati na Zv^ ^ šča vse živinorejce, da tovariš kulturno^prosvetnih društev Tone Krelj ne nakupuje več za Radovljici. v Zveza kult.-prosv. druš* Radovljica Bean. Mestno gledališče Jesenice Sobota, 30. oktobra ob 19.30 uri: Petrovič — Vozel. Nedelja, 31. oktobra ob 19.30 uri: Petrovič — Vozel. Zveza z vlaki ugodna. RAZPIS Zveza kulturno-prosv. društev' MAM OGLASI TRGOVSKA PODJETJA — POZOR! Ugodno prodam dve zunanji podjetje »Mesnina« Sk. Loka, železni izložbi z roletami za Prodam zazidljivo stavbno