25. oktober 1964 Št. 10 Leto IV ELEZA IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA MESEC SEPTEMBER 1964 I V® Elektroplavž . . . . .. . . . . . . 69 5 Jeklarna . . . . . . ... . . . | §jjfc Valjarna . ... ....... . . 75 2 Siva livarna . . . . . . . . . . . ' 7^ 9 Livarna valjev . .... . . . . . . 78 2 Obdelovalnica \jaijev . . . . . . ..... 69,9 Samotna . .............................. . . . 7^ 9 SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . . ; , | 75 ŠTORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler; Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje OKTOBER-MESEC VARNOSTI Skrb za delovnega človeka, za njegovo zdravje in življenje se odraža tudi v proizvodnji. Dobro urejeno delovno okolje, zaščiteni delovni stroji in osebna zaščitna sredstva so mere, katere mora vsaka gospodarska organizacija po zakonu urediti. Naše podjetje s preko 100-letno železarsko tradicijo in zastarelimi obrati ne more teh pogojev dosledno izpolnjevati. Prizadevanja o rešitvi najaktualnejših problemov po vprašanju HTV so tako zelo težko rešljiva. Edina pot do boljših delovnih pogojév je v izgradnji novih obratov in istočasna modernizacija obstoječih. Varno delo je ključ k boljšim proizvodnim uspehom. Za dosego tegà pà moramo temu primerno organizirati naše delo. V to vprašanje pa se še vse premalo poglabljamo. Ze sam pogled po obratih-nam postavlja vprašanje. Kako je mogoče pod takimi pogoji dosegati takšne rezultate pri preprečevanju nesreč? Pa ne samo to! Tudi izredna visoka fluktuacija delovne sile nam to stanje še boljžzapldta in otežkoča. . Ze nekaj let zapored smo bili kot najboljši delovni kolektiv v črni metalurgiji pri preprečevanju nezgod pri delu. Letošnje leto pa nam to mesto prevzema železarna Nikšič po rezultatih, ki so jih dosegli v prvem polletju letošnjega leta. Kje so vzroki za to stanje? Iz nadaljnjega poročila, kjer so zajeti posamezni podatki za prvih 9 mesecev je lahko ugotoviti na podlagi analiz nezgod nekaj problemov, kjer smo premalo storili. Tu ne gre samo za preprečevanje nezgod, temveč tudi za zmanjšanje stroškov in izgub, ki jih utrpi naš kolektiv. V tej skrbi za preprečevanje nezgod pa nošijo posebno odgovornost organi delavskega samoupravljanja, sindikat in komunisti, ki kot subjektivna politična sila morajo vplivati neposredno na proizvajalce v borbi za zmanjšanje nezgod pri delu. Vzroki in viri poškodbe 1. Stroji in naprave s hibami ;8 2. Motnje v normalnem tehnološkem procesu 5 3. Nepravilna ali nezadostna razsvetljava in ventilacija 1 4. Natrpana delovišča, prehodi ' ; : ' ^ 10 5. .Transportna pota, sredstva ter prostor za in razkladanje 6 6. Pomankanje sredstev za osebno zaščito ali napake teh sredstev 1 7. Višje sile (elementarne) 1 ‘ 8. Ni faktorja v delovnem okolju 9 9. Nesmotrn ali nevaren način dela posameznika 35 10. Slaba organizacija dela (v skupini) 6 11. Pomanjkanje ustreznih poklicnih izkušenj 11 12. Kršitev varnostnih predpisov: a ker ne pozna nevarnosti ali ni o njej poučen 2 b) zaradi naglice pri delu 25 c) zaradi neustreznih zaščitnih sredstev 2 d) zaradi nediscipliniranosti _________;_________________ 1 Skupaj 123 Vzroki poškodb nam jasno kažejo,;kje je treba najintenzivneje poseči v borbo za zmanjšanje nezgod pri delu. Edene, glavnih faktorjev vzrokOv:je nesmotrn ali nevaren načiii dela posameznika. K temu lahko prištejemo še slabo organizacijo dela v skupini; Ravno v teh dveh točkah, kjer je 33,4 % nezgod je potrebno, da neposredni vodje pri delitvi vsakodnevnih nalog te tudi nadzorujèjo. Kajti samo dosledni nadzor je lahko uspešen. Kako važen je neposredni, nadzor, nam pove tudi 11 nezgod zaradi pomanjkanja ustreznih poklicnih izkušenj. V teh primerih je vodja tisti, ki lahko tein delavcem nudi vso strokovno pomoč, pri delu. Karakteristično za nezgode pri kršitvi varnostnih predpisov je naglica pri delu, saj je terjala 25 nezgod ali 20,3 %. Današnji tempo proizvodnje z'zastarelimi objekti in Stroji, je vsekakor posledica teh nezgod. Marsikdaj pa bi lahko tudi to preprečili, če. bi zabranili vsakò naglico pri delu, kjer lahko pride do nezgode. Se vedno, premalo 'skrbimo za delovno okolje. Delovna mesta in prehodi so čestokrat zatrpani z raznim materialom, ki ogroža varnost pri delu tako delavca na delovnem mestu, kot pri prehodu. Da je temu tako nam pove podatek, da se je v tem primeru poškodovalo 10 delavcev. Kako rešiti to vprašanje? Z doslednim izvajanjem HTV predpisov! Izvori nesreč pri delu 1. Delovni stroji (stružnica, vrtalni stroj itd.) 8 2. Dvigala in žerjavi . .' , . '. 6 3. Naprave za mehanični prenos energije 1 4. Prometna sredstva na električni, parni, motorni in ročni pogon 13 5. Ročno orodje 11 6. Premog in rude ter njihov prah ^ 3 7. Kamen, zemlja, pesek, gramoz in opeka • 10 8. Železo in kovine ter stroji in strojni deli pri prenosu 49 9. Les: posekan, obdelan in neobdelan 2 10. Snovi in material v tékocem stanju 6 11. Snovi in material v obliki plinov, in par 7 12. Eksplozivna, energija in plamen 1 13. Delovna pota in prehodi pri delu (Stopnice, pod ipd.) 5 14. Delovna, mesta na odrih 1 Skupaj 123 Ta pregled nam jasno kaže, da je glavni izvor nesreč železo in kovine. Teh nezgod oziroma izvorov nesreč je kar 39,8 % od skupnega števila nezgod. To je razumljivo, saj smo proizvajalci železa. Vendar je treba povedati to, da so te nesreče večji del nesmotrnega in nevarnega dela posameznika z železom. Tu se največkrat srečamo s poškodbami rok in ,nog. Neprevidnost, nespoštovanje, varnostnih navodil pri delovnih strojih, žerjavih in dvigalih so terjale 14 nezgod. Še vedno je velik odstotek izvorov nesreč ročno orodje. Temu pojavu moramo še temeljiteje posvetiti pozornost in- povečati nadzor pri uporabi neprimernega in slabega orodja pri delu. Ker imamo dobro razvito in organizirano vzdrževalno službo (orodjarna, kovači in dežurni ključavničarji ter električarji), se lahko to število nezgod dokaj zniža. htv-htv -htv- htv- htv - . h t v - ht Vsako leto imamo tudi zastrupitve s plini, predvsem z nevarnim plavžnim plinom. Plinovodi prepredajo že skoraj celo podjetje in je nevarnost pojave plavžnega plina veliko večja. Čeprav so povsod na nevarnih mestih opozorila, da je prihod oziroma delo v bližini teh naprav nevaren, še vedno zasledimo kršitelje teh opozoril. Do danes še nismo imeli smrtnega primera pri zastrupitvah s plinom, zaradi pravočasne intervencije s strani sodelavcev, reševalcev in prve pomoči v obratni ambulanti. Preprečevanje teh nezgod je zelo zahtevno. Važno pa je, da pri napravah pri uporabi plina delajo samo strokovno sposobni delavci. Sleherni delavec je dolžan, da nepoklicanega opozori na nevarnost zadrževanja pri teh napravah. Ker je plavžni plin, ki je sestavljen predvsem.iz ogljikovega monoksida, saj ga je preko 70 % zèlo strupen, brez barve, duha in okusa, bi bilo potrebno uvesti stalno nadzorno službo teh plinovodov in naprav. Moderne tovarne imajo po obratih nameščene signalne naprave, ki se aktivirajo — sprožijo, če je koncentracija plina v zraku prešla mejo nevarnosti zastrupitve. Kako so se pripetile nezgode pri delu v urah delovnega dne v izmenah in dnevih v tednu, nam dajo pregled spodnje tabele: primerjajoč isto obdobje lanskega leta je razvidno, da ugotovitve lanskih in letošnjih analiz so.si predvsem nasprotne. Temu pojavu botruje predvsem povečano število nezgod v letošnjem letu. Po dnevih v tednu vidimo, da je sreda po številu enaka lanskemu letu. Medtem, ko so ostali dnevi predvsem petek in sobota zelo visoka. Iz tega lahko sklepamo na povečano utrujenost proti koncu tedna in opustitev previdnosti pri delu. Bolj zaskrbljujoč je podatek za število nezgod po urah delovnega dne, saj sta prva in druga ura v začetku dela zelo visoki. Padec v naslednjih dveh je razumljiv, ker sovpada v čas odmora. Po odmoru pa zopet strmo naraste in v zadnjih dveh. urah pade na 10 oziroma 11 nezgoc^. Dokaj realnejša je slika glede nezgod po izmenah. V dopoldanski izmeni je največ nezgod, kar je razumljivo, saj je število zaposlenih največje v dopoldanskem času. Kljub temu pa je popoldne oziroma ponoči to število le 'visoko in predstavlja 49,6 %. Predvsem só to težki obrati, saj ima npr. valjarna od 28 nezgod kar 18 in jeklarna od 13 kar 10 nezgod popoldne oziroma ponoči. Večje število teh nezgod popoldne in ponoči je pri pomožnih delavcih po obratih in oddelkih. Iz tega lahko zaključimo, da je tu več vzrokov: opustitev varnostnih ukrepov, zmanjšan nadzor, utrujenost zaradi dela doma in ponoči tudi zaspanost. Pregled nezgod pri delu v urah delovnika Nezgod 1963 1964 V 1. uri od začetka dela V 2. uri od začetka dela V 3. uri od začetka dela V 4. uri od začetka dela V 5. uri od začetka dela V 6. uri od začetka dela 12 12 11 19 18 17 20 18 15 12 17 20 Največ poškodb je na rokah in na nogah saj predstavljajo te poškodbe 82,9 % števila nezgod; na.rokah so razen nekaj primerov samo poškodbe prstov. Na nogah pa so glavni deli nart, koleno in poškodba stopala. Število poškodb stopala je dokaj nizko, ker delavci uporabljajo zaščitne čevlje. Veliko pa je pojavov v obratih, da delavci na delovnih mestih uporabljajo neprimerne zaščitne čevlje; brez zaščitne kapice, odtrgani podplati, raztrgane opetnice in podobno, kar ogroža njihovo varnost in je proti predpisom. V teh primerih gre največ na račun slabega vzdrževanja čevljev. Tak odnos do zaščitnih sredstev bi se moral obravnavati češče na masovnih sestankih in zavzeti v teh primerih ostrejše ukrepe. Že v polletnem poročilu smo ugotovili, da se je poraba zaščitnih sredstev močno dvignila glede na planirana sredstva za letošnje leto. V prvih 9 mesecih letošnjega leta je bilo dvignjeno iz skladišča naslednje število zaščitnih sredstev: 1916 zaščitnih oblek; 1636 parov zaščitnih čevljev; 4230 parov usnjenih rokavic; « 4924 parov ročnega usnja. Tako je bilo za ta zaščitna sredstva porabljeno okoli 22 milijonov dinarjev. Za ostala zaščitna sredstva, ki jih obrati uporabljajo pa k tej vsoti dodamo lahko še.nekaj milijonov. Tako smo se približali planirani vsoti 27 milijonov. Res, da so v tej vsoti že v glavnem izčrpane planirane količine čevljev in delovnih öblek, vendar'bo plan zaščitnih sredstev prekoračen. Do konca leta tj. v tem obdobju naj obratne HTV komisije temeljito obravnavajo porabo zaščitnih sredstev. Pregled izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pri delu in na poti v oziroma iz službe za obdobje il.—VIII. 1964: - Obrat Izgubljeni dnevi za nezgode pri delu na poti Skupaj Elektroplavž 95 ppsi 95 Jeklarna 213 ■mna 213 Valjarna 356 356 Livarna valjev 58 58 Livarna sive litine 450 149 599 Modelna mizama " 26 ■BHHl 26. Samotama 55 80 135 Obdelovalnica valjev . 35 BSH 35 Mehanična delavnica 69 ■— 69 Energetski obrat 62 • 62 Elektroobrat :v- ^ v ‘ Promet 100 29 129 Ekspedit 291 60 351 Gradbeni oddelek ,4 — 4 Laboratorij — 1 OTK . • — ' Ostalo ,71 71 Skupaj podjetje 1885 318 2203 Ta pregled nam pove, da smo v osmih mesecih letošnjega leta izgubili 2203 delovnih dni ali povprečno za to obdobje- 18,1 dneva Za nezgodo pri delu in 39,7 dni za nezgodo na poti. Poškodbe, ki niso terjale zdravniške pomoči so v mesecu septembru najnižje. Skupno število teh primerov pa znaša v 9 mesecih letošnjega leta 1012 ali povprečno 7,9 primera nà nezgodo pri delu ter 3,6 primera na dan. Primerjava z drugimi podjetji črne metalurgije za prvo polletje 1964 Podjetja , Število nezgod Število izgub, dni Pogostost Resnost J J pn, delu na poti pri delu na poti 6 Zenica 507 49 7.022 513 39 ■ 542 Jesenice - 410 44 7.462 892 54 1 974 Sisak 414 31 7.115 843 63 1.081 Ravne 159 10 4.593 332 47 1.366 Štore 82 6 1.471 254 38 677 Smederevo 196 - 10 1.746 - 97 58 513 Vareš 217 12 3.131 81 ' 54 777 Ilijaš 147 15 ' 2.182 247 60 884 Nikšič 142 2 3.276 54 28 656 Zemun 40 — . 451 — 109 1.225 Ljubija 69 — 657 33 ; 318 Lukavac 105 8 . 807 89 50 384 UJŽ 2.487 187 39.913 3.408 48 765 V jugoslovanskih železarnah so bile v prvem polletju 3 smrtne nezgode pri delu in 1 na poti. Smrtne nezgode so imeli po eno v Zenici, na Jesenicah, Varešu in Sisku. V 7. uri od začetka dela 14 . 10 Pregled pogostosti in resnosti za obdobje I. do VIII. 1964 s primer- V 8. uri od začetka dela 6 11 javo za isto obdobje leta 1963: Skupaj 109 123 Pogostost Resnost Obrat Pregled po dnevih v tednu 1963 1964 1963 1964 1963 1964 — Elektroplavž 31 62 405 740 Ponedeljek 14 20 Jeklarna 73 52 906 921 Torek 19 22 Valjarna 37 53 689 790 Sreda 17 17 - Livarna valjev — 58 844 Četrtek 21 18 Livarna sive litine 50 62 874 1220 Petek 18 24 Modelna mizama 26, 52 339 676 Sobota 14 19 Samotama 27 6 208 312 Nedelja 6 3 Obdelovalnica valjev 28 12 297 439 — Mehanična delavnica 23 16 318 380 Skupaj 109 123 Energetski obrat 12 61 353 631 Elektroobrat 17 68 Pregled po izmenah Promet 69 45 1185 746 V dopoldanski izmeni 62 nezgod ali 50,4 % Ekspedit 64 91' 288 2649 V popoldanski izmeni 37 nezgod ali 30,1 % Gradbeni oddelek 1 20 ÉÉ pri 80 V nočni izmeni 24 nezgod ali 19,5 % Laboratorij 18 — 90 • Skupaj 123 nezgod ali 100 % OT1K 23 Balli 752 . BEBI Ostalo 6 5 221 120 Pregled poškodb delov telesa Poškodovana roka 49 primerov 39,8 % Skupaj podjetje 33 36 515 661 Poškodovana noga Poškodovana glava Poškodovan trup Poškodovano oko 53 primerov 1 primer 13 premirov 7 primerov 43,1 % 0,8 »/o 10,5 % 5,8 % Skupaj 123 primerov 100 % Iz tega pregleda je razvidno še nadaljnje poslabšanje pogostosti in resnosti zaradi nezgod pri delu. Za primerjavo navajamo pregled udruženja jugoslovanskih železarn za prvo polletje 1964. V tej primerjavi so zajete tudi kolone o številu nezgod in o številu izgubljenih dni za nezgode. Iz ekonom Organi upravljanja v ekonomskih enotah so v mesecu septembru na svojih sejah največ razpravljali o uspehih v proizvodnji v prvem polletju in posebej v mesecu avgustu. V vsebinsko bogati razpravi so kritično ocenili svoje delo in delo enot in pri tem ugotovili, da se že sleherni proizvajalec zanima in dela na tem, da bi bili uspehi proizvodnje čim večji, da bi bila-kvaliteta izdelkov čim boljša in čim cenejša. Delavski sveti enot.so na teh sejah razpravljali o planih za mesec oktober, o HTV službi in o izobraževanju članov kolektiva, pri tem jim je bilo vedno pred očmi, da bi dosegli čim boljši finančni efekt v proizvodu j IJ .zavedajoč se, da je od tega odvisen os.ebni. dohodek in seveda standard.g VALJARNA Na seji DSE, ki je bila 9. septembra..so člani ODS pregledali delo celotnega obrata v„ mesecu avgusta. V tem obratu so v niese-1 cu avgustu izvajali po planu določene proizvode in še to 'kar jim je od meseca julija ostalo, to je še. 283 ton rebrastih vzmeti. Ta proizvodnja se je tudi v finančnem pogledu ugodno odrazila, posebno zaradi tega, ker so od celotne proizvodnje izvaljali • 94,3 % vzmetnega jekla. Res je, da so v izplenu malo nad normativom, zato so pa imeli manj zastojev na progah, kot je. določeno z normativom, isto velja za porabo, energije. Pri proizvodnji so, imeli težave zaradi vložka, zaradi česar je potrebna večja pozornost, v predelavi, sicer se zaradi neočiščenih šaržev lahko izmeček poveča. V mèsecu avgustu so imeli tri Obratne nezgode, katere bi morda lahko izostale,. če bi se zaposleni bolj pazili pri delu in bolj upoštevali navodila HTV. Na tem zasedanju,so člani DSE posvetili posebno točko dnevnega reda izobraževanju sodelavcev v ekonomski enoti. To so storili zaradi tega, ker prihajajo v valjarno delavci brez predhodne industrijske izobrazbe,, .brez kvalifikacije potrebne za delo na zelo zahtevnih delovnih mestih. Zato so sklenili imenovati komisijo, ki bo skrbela za izobražeavnje članov kolektiva. Komisija, katero sestavljajo delovodje Kompolšek Franc in Haler Ferdo ter tehnik Emil, Krajnc bo imela nalogo, da skupno z izobraževalnim centrom podjetja ureja potrebno za organizacijo seminarjev in tečajev in da se pogovori s člani kolektiva, ki se bodo prijavili v seminarje in tečaje. Komisija bo .sodelovala s centrom pri setavi, učnih programov tako, da bi ti zagotovili uspeh pri kandidatih ih da bi se izobraževanje odrazilo v proizvodnji. Pri tam so pa poudarili, da bodo od prijavljencev za izobraževanje zahtevali redno obiskovanje ■ tečajev. Komisija pa bo poskrbela, da se tečajnikom nudi vsa strokovna pomoč. S tem hoče DSE doseči višjo strokovno raven zaposlenih v obratu valjarne že sedaj, ko se dela še v starem obratu, istočasno pa pripraviti sodelavce tako, da bi bili kos nalogam in tehnologiji v novi valjarni, katera je v izgradnji. JEKLARNA Na 3. zasedanju DSE obrata jeklarne, ki je bilo.17' septembra so člani razpravljali o poročilu obra-tovodje o proizvodnji in problematiki proizvodnje v mesecu avgustu. V tem. bbrafu so imeli največje težave s »pečjo, ker se je rušila zadnja stena, pomanjkanje kisika in pa obratovanje-brez tekočega vložka in plavžnega plina je onemogočilo izvršenje plana. Do plana sicer ne manjka dosti, kar dokazuje, da so se trudili in storili vse' kar je bilo mogoče. Prepričani so, da bodo zamujeno nadoknadili sedaj, ko je peč Obnovljena, posebno če bodo imeli tekoč vložek in plavžni plin, veliko si tudi obetajo od rekonstrukcije kisikame, ki je v teku. Na tem zasedanju so obravnavali poročilo predsednika obratne HTV komisije za I. polletje. Iz po- skih enot ročila je razvidno, da so v tem obdobju imeli 8 nezgod, katere je 'komisija analizirala in izdala, ukrepe za preprečitev. DSE je z zadovoljstvom jjsprejel na znanje tesno sodelovanje HTV komisije in obratovodstva, katera izdajata naloge delovodjem za preprečitev nezgod. Po razpravi o poročilu predsednika HTV komisije, to V. Borisa Maleca je DSE sprejel naslednje sklepe za preprečitev nezgod. lj Za nekatera delovna mesta je odredil obvezno nošenje platnenih gamaš, ki naj preprečijo opekline pa nogah. 2. Žareči nasip se mora odstranjevati z vlagalnim strojem in ne z lopatami kot dosedaj. 3. V času 'remonta v jeklarni mora nä vsaki izmeni biti po en član HTV komisije z nalogo, da pazi na izvajanje zaščitnih ukrepov pri delti in opazuje, kaj bi se moralo še ukreniti, da sé delavca zaščiti. 4. DSE je zahteval dokončno rešitev vprašanja odsesalnih naprav v čistilnici ingotov. Na tem zasèdanju je DSE kritiziral poslabšanje malice in opozoril merodajne, da posvetijo kvaliteti malice več pozornosti. Sklenil je tudi, da se skliče sestanke s sodelavci po dninah na katerih se naj obravnava problematika proizvodnje, HTV. vprašanja in tekoče zadeve v obratu. LIVARNA SIVE LITINE Na 4. redni seji DSE, ki je bila 11. septembra, so člani DSE razpravljali o poslovanju livarne sive litine. Ugotovili so, da finančni uspeh ni takšen, kot bi lahko bil. Zato, tudi dohodek ni ustvarjen. Vzrok za, to .je iskati v tem, da so cene izdelkom plafonirane, da pa se je reprodukcijski in pomožni materiàl podražil, po svoje pa je na finančni rezultat vplival izpad proizvodnje na elektroplav-žu, zaradi česar je bilo potrebno kupovati dražji grodelj. So pa tudf drugi vzroki, kot je nerentabilna proizvodnja kokil, upravnoprodaj-na režija, usluge delavnic in drugo. Visok izmeček, ki se pojavlja pri izdelavi odlitkov in druge pomanjkljivosti v proizvodnji pa bo potrebno odpraviti, če bodo hoteli povečati dohodek, kar je dolžnost slehernega zaposlenega. Tudi, iz-plene bo po-sklepu DSE potrebno povečati, zato je pozval vse sodelavce k še bolj vestnemu delu, kajti tudi od tega je odvisen osebni dohodek. Po razpravi o poslovanju je sprejel operativni plan za september in naročil, da je storiti vse za njegovo izvršitev. Na koncu je odobril plačilo nagrade praktikantoma'iz Poljske, ki sta opravljala fizično delo na delovnem mestu »pomočnik formarja«. I ŠAMOT ARNA DSE šamotarne je na svojem zasedanju 22. ; septembra pregledal uspehe proizvodnje za mesec avgust in ugotovil, da je plan prekoračen za 6,7 %. Pri opeki je ustvarjen plan s 111,8 % pri malti pa htv - h tv - h t v - h tv - htv - htv - htv Pregled števila nezgod pri delu po obratih v letih 1962, 1963, 1964 v obdobju I.—IX. Obrat . 1962 1963 1964 Elektroplavž 7 7 8 Jeklarna 14 20 13 Valjarna 31 19 28 Livarna valjev 1 — 9 Livarna sive litine « 22 22 24 • Modelna 2 1 2 Samotna 1 5 3 Obdelovalnica valjev 4 2 3 Mehanična 5 5 3 Energetski — 1 ‘ 6 Elektroobrat — 1 — Promet 11 10 • 7 Ekspedit 4 9 •11 Gradbeni 2 .■ 1 Laboratorij 1 1 1 OTK 1 1 — Ostalo 2 5 4 Skupaj podjetje 108 109 123 Na .poti skupaj podjetje 14 12 10 Tabela nam prikazuje število nezgod pri delu za leta 1962, 1963 in 1964 v obdobju devetih mesecev. Letošnji rezultati so zelo slabi v primerjavi z ostalimi’obdobji. Če vzamemo leto 1962 kot eno najboljših,, smo bili v letu 1963 za 0,9 % in letos za 11,4 % slabši. Pri nezgodah ha poti pa smo boljši; Nezgode na poti v oziroma iz Službe lahko obravnavamo kot poglavje o varnosti v prometu. Naši delavci, ki prihajajo-na delo iz bližnje in daljne okolice Štor so koristniki cest in poti. Zato velja tudi zanje eno od gesel kot: »Na cesti nisi sam«, »Pozor, nimaš prednosti«!, »Ne izsiljuj prednosti«, »Spoštuj prometne predpise!«, »Bodi vzoren voznik motornega vozila!« Vse večja motorizacija v svetu vpliva tudi na razvoj pri nas. Dnevna zasledimo v časopisju, preko radijskih ter televizijskih oddaj poročila o prometnih nesrečah. Med te lahko uvrstimo tudi nekaj naših delavcev. Tako imamo v tem obdobju 2 nezgodi pri padcu s kolesom, 2 nezgodi z mopedom in 2 nezgodi z motornim kolesom, od skupno 10 nezgod. Čeprav je to število majhno glede na število voznikov, je pa zato število izgubljenih delovnih dni zaradi teh nezgod zelo visoko in je posebej prikazano. , Pregled izgubljenih dni iz dela po mesecih in izplačana nadomestila OD oziroma hranarina: Mesec Število izg. del. ' dni Izplačana hranarina din. Odstotek izgubljenih del. dni Januar 2.675 2,779.778 4,88 Februar 2.896 3,261.584 5,73 Marec 3.663 4,071.365 6,44 April 3.481 3,937.742 6,77 Maj 2.886 3,349.633 , 5,67 Junij 3.454 4,155.362 6,77 Julij 3.196 3,567.621 5,96 Avgust 2.91.1 3,392.379 5,61 Skupaj 25.162 28,515.464 5,98 Gornja tabela prikazuje po mesecih izgubljene delovne dni zaradi bolezni in nezgod in finančne stroške za izplačilo hranarine podjetja in Komunalnega zavoda za sooialno zavarovanje Celje. V zadnji koloni gornje tabele pa je prikazan izpad delovnih dni v odstotkih na mesečno povprečje zaposlenih. Pregled izgubljenih delovnih dni in izplačanega nadomestila, ki bremeni podjetje (do 30 dni): Število Izplačilo Izgubljeni. Meseci primerov nadomestil dnevi zaradi obolenj din bolezni Januar 1.400 1,599.153 157 Februar 1.804 2,088.268 187 Marec 2.297 2,608.973 221 April 1.839 2,242.194 162 Maj 1.483 1,819.239 137 Junij 1.805 2,152.231 174 Julij 1.661 1,919.098 133 Avgust 1.559 1,833.101 150 Skupaj 13.848 16,262.257 1.321 Pregled izgubljenih delovnih dpi zaradi bolezni in nezgod, ter izplačana nadomestila, ki gredo v breme Komunalnega zavoda Celje (nad 30 dni): Zakaj tako! Kje so rokavice? Kje so očala? V omari? Komisija za varnost v prometu podjetja je že imela vrsto predavanj v obratih po tem vprašanju, kjer delavce seznanja o cestno prometnih predpisih in ostalih vprašanj koristnikov cest. Ta akcija je doprinos k preprečevanju prometnih prekrškov oziroma prometnih nesreč. Za dosego tega cilja pa morajo obrati, kadar se 'organizira to predavanje v obratu, zagotoviti največ j o mogočo udeležbo. PREGLED STROŠKOV ZA BOLEZNI IN NEZGODE Važno vprašanje, ki se poraja v proizvodnji kot boleča točka so 'boleznine, nezgode pri delu in nezgode doma, ter delovni invalidi. Zato je prav, da si v današnji številki našega časopisa malo pobliže pogledamo nekatere podatke, ki nam jih posreduje socialni oddelek našega podjetja. V tem poročilu je za dobo 8 mesecev letošnjega leta nakazano koliko delovnih dni je bilo izgubljenih zaradi bolezni in nezgod. Dalje je po mesecih razvidno koliko sredstev vsak mesec troši podjetje za do 30-dnevno hranarino. V posebnem pokazatelju pa je nakazano, koliko sredstev se mesečno trošf za nad 30-dnevno hranarino, ki gre iz naslova Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju. Oglejmo si na,še tabele in podatke po naslednjem vrstnem redu. Meseci Izgubljeni Izplačilo Meseci dnevi din Januar 2.675 2,779.778 Februar 2.896 3,261.584 Marec 3.663 4,071.365 April " 3.481 3,937.742 Maj 2.960 3,349.633 Junij 3.454 4,155.360 Julij 3.196 3,567.621 A-vgust' 2.911 3,392.379 Skupaj 25.236 28,515.462 Gornja tabela prikazuje izgubljene delovne dneve in izplačana sredstva, ki bremenijo Komunalni Zavod za socialno zavarovanje v Celju. V izgubljenih dneh in izplačanih sredstvih je zajeta hranarina nad 30 dni, porodnina, skrajšan delovni čas zaradi dojenja in stroški spremstva bolnikov oziroma svojcev. Pregled izgubljenih delovnih dni, ki se nanašajo na nezgode pri delu v podjetju in nezgode pri domačih opravilih. (Oznaka »A« predstavlja nezgode pri delu, oznakà »B« pa nezgode pri domačih opravilih): Meseci (D 3 -g Sog fiSji 'O a S »H Tj Ö v >8 m CO i. Iks hH P Januar 316 348.962 365 382.401 Februar 400 488.986 472 508.071 Marec 493 572.528 568 627.203 April 559 623.135 376 480.055 Maj 305 377.200 431 489.693 Junij 312 478.264 723 849.482 Julij 322 408.550 741 811.614 Avgust 337 421.551 440 534.735 Skupaj 3.044 3,719.176 4.116 4,683.254 Iz. gornje tabele je razvidno, da so sredstva, ki se trošijo za nezgode precej visoka. Prav posebno pa velja to za nezgode »B«, ki se pripetijo pri domačih opravilih, saj presegajo v dnevih, kakor tudi v stroških nezgode »A«. Za to bi bilo nujno, da delavci, ki opravljajo razna domača opravila šo pri delih pazljivejši, da ne bo prišlo v bodoče do tako visokih izostankov, ravno pni nezgodah domačega dela. Razlika med podatki o izgubljenih dnevih zaradi nezgod pri delu iz tabel, ki jih objavlja služba HTV in iz tabel, H jih objavlja oddelek za soc. zavarovanje nastane zaradi tega ker oddelek za soc. zavarovanje registrira tudi vse tiste primere, če poškodovani po daljšem času ponovno boluje zaradi nezgode. Važno je seznaniti člane kolektiva tudi, kako je s stanjem naših delovnih invalidov. Pri tem so mišljeni invalidi II. in III. kat. Kategorija II. predstavlja invalide, ki jih je invalidska komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje .zaradi zdravstvenega stanja priznala kot nesposobne opravljati svoje ali ustrezno delo polni delovni čas. Tako ti invalidi delajo skrajšan delovni čas, 4 ure dnevno. Za ostale 4 ure prejemajo nadomestilo od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje v višini osebnega dohodka opravljenega dela. Teh invalidov je 21. Invalidi III. kategorije pa so tisti, katere je invalidska komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje odločila, da niso sposobni opravljati, več svojega dela in jih je podjetje premestilo sporazumno s komisijo na drugo ustrezno delo. Ustrezno delo je v večini primerov po pravilniku o delitvi OD slabše plačano, ker je tudi manj zahtevno. Ge pa je po pravilniku boljše ocenjeno v takih primerih invalid ni opravičen do razlike, število invalidov III. kategorije, ki prejemajo razliko od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, je trenutno 41 delavcev. Število obojih pa se iz meseca v mesec menjava oziroma raste, ker nastopajo vedno novi primeri. III. zasedanje DS podjetja Delavski svet Železarne Štore je na svojem rednem zasedanju, katerega je imel 27. avgusta sprejel sklep, da prične z izplačilom dra-ginjskega dodatka tako, da znaša draginjski dodatek za tiste, ki imajo mesečno do 200 točk 3000 din od 20 do 300 točk 2500 din od 300 do 450 točk 2000 din nad 450 točk 1500 din S tem sklepom dobijo tisti z manjšimi dohodki večji dodatek in tisti z večjimi dohodki pa manjši dodatek. . DS je sprejel osnutek pravilnika za poizkusni izračun osebnih dohodkov, z rezultati tega izračuna se bodo seznanili DS ekonomskih enot, kateri bodo s pripombami omogočili osvojitev takega pravilnika, ki ibi zagotovil pravične osebne dohodke. DS je bil mnenja, da bi se naj do konca leta osvojil tak pravilnik, katerega bi začeli uporabljati 1. januarja prihodnjega leta. S teni v zvezi je podaljšal veljavnost sklepa, da se do konca leta 1964 izplačuje povprečna vrednost točke vsem zaposlenim. Na tem zasedanju je DS razdelil 6,100.000 dinarjev kot posojilo graditeljem stanovanjskih hišic. Posojila so dobili: Stanko Novak iz livarne sive litine 150.000; Ivan Štarlekar iz mehanične delavnice 600.000; Tugomer Voga iz uprave 400.000; Franc Jošt iz skladišča 150.000; Ivan Vesenjak iz finančnega sektorja 800.000; Stjepan Pavič iz jeklarne ,800.000; Valentin Mastnak iz mehanične 500.000; Franc Vovk iz energetskega obrata 200.000; Valentin Kobola iz jeklarne 300.000; Marko Pirman iz energetskega obrata 300.000; Jože Bobnič iz valjarne 800.000; Matija Anzeljc iz el. plavža 800.000. Na tem zasedanju je DS sklenil, da se »abavi nov kamion kiper »Tatra« za ceno 15 milijonov dinarjev, s katerim bomo laže odvažali material. Na koncu je odobril brezplačni prenos stavbe v kateri je pekarna na podjetje Pekarna Štore. Mimo tega je še odobril razširitev nekaterih delovnih mest v livarni, elektrodelavmici in gradbenem oddelku. Rešil je še nekaj tekočih zadev, to je odredil je terenski dodatek za obiskovalca bolnikov, določil višino cene za izvršene ure, ki so bile opravljene za tov. Mihaela Rozmana in ugodil prošnji tóv. Jake Vodopivca.. S IV. ZASEDANJA DSP Na '4. rednem zasedanju, ki je bilo 17. septembra, je DS podjetja razpravljal o polletnem poročilu o poslovanju in na osnovi razprave sklenil: — gospodarska analiza naj ugotovi, ali so se fiksni stroški po opustitvi proizvodnje cevi in delne proizvodnje kokil tudi objektivno porazdelili; — hkrati naj gospodarska analiza razčleni izmečke in ugotovi kako le-ti vplivajo na realizacijo v fizičnem obsegu in seveda tudi v finančnem pogledu; ;■ .— tehnična operativa mora vložiti vse napore ža znižanje izmečka, zlasti pri proizvodnji valjev; — pospešiti je treba osvajanje nove proizvodnje, kar naj bo naloga inženirsko-tehničnega kadra; — v livarni je potrebno delati v smeri boljše priprave peska in. po vprašanju notranjih in zunanjih transportnih stroškov, saj predstavljajo ti stroški znatno obremenitev obrata. Ko je razpravljal po ostalih točkah dnevnega reda je še sprejel tele sklepe: 2. V zadevi zamenjave stanovanja Koprivc—Ozek je delavski svet ocenil dosedanje delo stanovanjske komisije kot pravilno in dal stanovanjski komisiji zaupnico še za naprej. Kar pa zadeva izvršitev deložacije* je 'Sklenil, dä se odloži za nedoločen Čas. 3. Zvišal je ceno toplemu obroku od 40 na 60 din od 1. avgusta 1964 dalje tako, da se razlika za avgust odtegne pri izplačilu 30. septembra 1964, s 15. oktobrom pa začne redno odtegovanje po 60 dinarjev. htv - htv - htv - htv (Nadaljevanje s 3. strani) Tabela, ki prikazuje izplačane razlike invalidom II. in III. kat.: Meseči Izplačana razlika za II. kat. Izplačana razlika za III. kat. Januar 218.988 203.770 Februar 224.529 172.190 Marec 238.771 205.214 April 290.069 215.638 Maj 331.124 198.702 Junij 379.520 216.362 Julij 470.955 232.964 Avgust 431.426 212.672 Skupaj 2,585.382 1,657.512 Na nekaterih nepreglednih ovinkih v tovarni smo namestili prometna zrcala, ki naj izboljšujejo varnost v notranjem prometu. Vsa zgoraj navedena nadomestila se izplačuje iz sklada Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Celje. Ta nadomestila pa izplačuje in obračunava socialni oddelek podjetja. Železarna Štore je to možnost in pravico dobila s 1. 1. 1964, kar je velika prednost za invalide, saj tako pravočasno pridejo do pripadajočih nadomestil. V bodoče bomo skušali potom našega časopisa pogosteje seznanjati člane kolektiva o vsem, kar je zanimivega in važnega iz področja socialnega zavarovanja. 4. Študentom-prafctikantom in učencem poklicnih šol, ki prihajajo na obvezno prakso v naše podjetje, je odobril topli obrok po isti ceni, kakor članom kolektiva. 5. Stremeti je za izboljšanjem kakovosti toplega obroka, kakor tudi o možnosti dodatnega obroka delavcem iz Like. 6. Vzel je na znaje poročilo o službenih potovanjih za I. in II. kvartal 1964 s tem, da je potne Stroške tov. ing. Matije Žumra ponovno preveriti. 7. Strinjal se je z otvoritvijo novega delovnega mesta, v UOS in sicer ključavničar investicijskega skladišča in referent osnovnih Sredstev II. 8. Vzel je na znanje razširite-v zasedbe na delovnem mestu »pred stegač predproge« v valjarni od' 15 na 16 delavcev in zmanjšanje zasedbe na delovnem mestu »skladiščni delavec« v upravi osnovnih sredstev od 10 nä 8. 9. Strinjal se je s tem, da je delavcem, ki so v juliju 1964 bolovali do in nad 30 dni, izplačati minimalni draginjski dodatek 1500 din, kar bremeni osebne dohodke podjetja. 10. Inozemskima študentoma, ki sta fizično delala v livarni sive litine je treba izplačati nagrado v višini OD »pomočnika formarja«, 11. Glede izplačevanja štipendij učencem poklicnih šol, kakor .tudi glede določitve višine štipendij tistim; ki gredo na šolanje iz delovnega razmerja, je pooblastil upravni odbor,- da le-ta v zadevi ponovno razpravlja in odloči. Predvsem naj se mu prikaže, koliko sredstev bo potrebnih iz sklada za izobraževanje in koliko iz sklada skupne porabe. 12. Delavcem, ki so preložili 500 ton grodlja, je odobril akord 300 din tona. 13. Odobril je službeno potovanje tov. Mlača v Zahodno Nemčijo. Iz ekonomskih enot (Nadaljevanje s 3. stran) samo z 92,5 %. Pri analizi poslovanja za osem mesecev DSE ni bil v celoti zadovoljen z doseženimi rezultati, smatral je, da je slabo povpraševanje po Samotni malti vzrok, da je proizvodnja pod planom, pa tudi z delavci, ki prihajajo z dežele imajo težave. Na tem zasedanju je DSE sprejel operativni plan za mesec oktober. Sprejel je na znanje pravilnik o poizkusni delitvi osebnega dohodka. DSE je razpravljal o disciplinskem izpadu tovariša Viktorja Koka napram vršilcu dolžnosti dežurnega preddelavca tovarišu Lancnerju in sklenil, da za take in slične kršitelje discipline ne bo mesta v obratu in da bo nedisciplinirane preko disciplinske komisije odločno preganjal. Delovna disciplina PO NAČRTU TEZ ZA NOVI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH Na področju delovnih razmerij sta trenutno v veljavi zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih. Prvi del obstoječega zakona o delovnih razmerjih — splošna določila o delovnih .razmerjih ■— velja za delovna razmerja tako v gospodarskih organizacijah s sredstvi v družbeni lasti, kakor tudi v državnih organih in drugih javnih službah, v samostojnih zavodih, v zadružnih in družbenih organizacijah ter zasebnih delodajalcih. Določbe drugega dela zakona o delovnih razmerjih veljajo za delavce, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah s sredstvi v družbeni lasti, za druge osebe v delovnem razmerju pa le, če je in kolikor je to s tem zakonom ali z drugimi predpisi izrecno določeno. .Glavne novosti, ki se. predlagajo so naslednje: Začetek postopka, obravnava, kaznovanje delavcev zaradi kršitve delovne discipline (v nadaljnjem besedilu: delovni red, načrt uporablja namreč novi izraz!) je v pristojnosti samoupravnih skupnosti, samoupravnih organov in drugih kolegialnih teles, ki jih imenujejo samoupravni organi, dočim se pooblaščenim posamez-' nikom prepušča samo pravica sprožiti postopek in pravica na izrek opomina delavcem, ki so laže kršili delovni red. S tem se v osnovi onemogočajo šikanozni in podobni postopki posameznikov z delavci. Politika deloynega reda ostaja po tej koncepciji stvar ne-, posredno delovnih skupnosti in njihovih samoupravnih organov. Iz kazenskih ukrepov so izpuščene denarne kazni, kot povsem neadekvatne našim družbenim odnosom. Odločbo o kazni odpusta iz delovne organizacije zaradi težje kršitve delovnega dela lahko izda samo delovna skupnost v kateri delavec neposredno dela. Smisel te določbe je v tem, da se izogne nevarnosti, da se pri tako važni odločitvi ne bi upoštevale in objektivno ocenile vse važne okoliščine. Z načrtom se izpušča odredba o ukinitvi delovnega razmerja po zakonu na osnovi samovoljne zapustitve delovne organizacije. Takšen akt delavca se kvalificira kot osnova po kateri ima delovna organizacija pravico zahtevati' od delavca nadomestilo škode, ki. ji jo je s takšnim postopkom napravil V pogledu koncepcije odpovedi, ki se inicira s tem predlogom, sta značilna dva elementa: Prvi element predstavlja dejstvo, da se reguliranje vseh vprašanj iz delovnih razmerij tretira kot i2ključno pravica delovnih skupnosti in njihovih samoupravnih organov. V pogledu uporabe instituta odpovedi se v koncepciji zakona izrecno odreja, da o odpovedi odloča izključno delovna skupnost. S tem se izključuje možnost samovolje in oblasti posameznika pri odločanju o tako .pomembnem vprašanju kot je to odpoved in se zagotavlja največja možna družbena objektivnost. Drugi element koncepcije odpovedi.izhaja iz ustavne norme s katero se odreja, da se z zakonom zagotovijo primerni pogoji,, pod katerimi je možno članu delovne skupnosti odpovedati delovno razmerje. Pri tem sé . teži, da se kot osnova, po kateri lahko delovna skupnost odpove svojemu članu delavno razmerje, insistirajo samo proizvodno objektivne situacije, ki pripeljejo v dvom sam namen in smisel obstoja delovnega razmerja Po dosedanjih izkušnjah bi lahko kot takšne situacije prišle v poštev naslednje: — ukinitev delovnega mesta zaradi tehničnega in tehnološkega izpopolnjevanja procesa dela, uvajanje sodobnejših metod dela ipd. v kolikor, ni mogoče, da'bi se član delovne skupnosti razporedil na drugo delovno mesto v delovni organizaciji in če se odreče možnosti, da se strokovno usposobi za delo pod. spremenjenimi tehničnimi ift tehnološkimi pogoji; — zaradi daljšega zmanjšanja obsega proizvodnje ali poslov; — zaradi stvarne strokovne nesposobnosti. člđna delavne skupnosti za uspešno opravljanje poslov na katerih je zaposlen, kar se ugotavlja na podlagi ugotovitev skupine strokovnjakov iz iste stroke in v kolikor ne obstoje možnosti, da se razporedi na drugo delovno mesto, odgovarjajoče njegovim strokovnim sposobnostim; — v primeru, da član delovne skupnosti trajno odbija vse oblike dela in aktivnega sodelovanja v samoupravljanju, kakor tudi čp dosega podpovprečne rezultate, pa da to ni posledica objektivnega zmanjšanja njegovih psiho-fizič-mih sposobnosti. Odločitev o tem izreče samo delovna skupnost, v kateri .delavec neposredno dela. Iz navedenih predlogov j è razvidno, da; gre za dve skupini Objektivnih situacij. Prva . j e materialne narave. To so primeri, kadar tehnični napredek in važnejše spremembe v ekonomskem položaju delovne organizacije zahtevajo spremembe v številu in strokovni strukturi delavcev. V drugem primeru pa lahko nastane pogoj za odpust na strani delavca. To so primeri, v katerih se pokaže delavec kot trajno nesposoben, da normalno opravlja delo na katerega je razporejen in ni možnosti, da še mu poišče odgovarjajoče delovno mesto v organizaciji na katerem bi prišle do izraza : njegove stvarne sposobnosti. Ravno tako spadajo sem delavci, M trajno odbijajo vsako aktivno-. Vključevanje v delo delovne skupnosti, to je, v skupne napore vseh članov delovne skupnosti, ki so vezani na samostojno gospodarjenje delovne organizacije. V dosedanjih' razpravah o predloženem načrtu tez je bilo že več pripomb; nekatere med njimi pa se nanašajo tudi na delovni red. Tako načrt ne pove natančno, kdo izreka kazen odpusta: ali delovna skupnost delovne organizacije ali delovna skupnost delovne enote. PO mojem mnenju je v načrtu mišljena delovna skupnost delovne enote, to je delovna skupnost v kateri je delavec neposredno zaposlen. V načrtu je izpuščeno načelo,- da je delavec odgovoren, če je delovni red kršil namerno ali iz velike malomarnosti. Vprašanje suspenza, to je odstranitve z dela v načrtu ni urejeno, ravno tako pa bi kazalo v zakonu upoštevati, da so v praksi zelo pogosti primeri samovoljne Zapustitve delovne organizacije in bi bilo zato potrebno ta način prenehanja delovnega razmerja primemo urediti. V zakonu o delovnih razmerjih pa bi bilo potrebno zaradi enotne prakse vsaj. načelno urediti, nekatere zadeve. Tako bi bilo potrebno določiti organe in postopek pri kršitvi delovnega reda, pritožbeni postopek, zastaralne roke in pogoje za izbris kazni. Čeprav denarna kazen ni adekvatna naši družbeni ureditvi, je vendar v praksi najbolj učinkovito vzgojno sredstvo ter so zato nekateri predlagali, da bi naj kazni v novem zakonu bile: opomin, javni opomin, denarna kazen in odpust iz delovne organizacije. Navedene pripombe so splošne in se tičejo skoraj vseh delovnih organizacij. Posebno za naše podjetje pa menim (in o tem sem pisal že v kadrovskem poročilu za preteklo leto), da bomo nujno morali misliti na neke oblike nudenja strokovnega pouka našim disciplinskim komisijam, če hočemo, da bodo te komisije lahko uživale vso potrebno avtoriteto in zaupanje ter da bodo lahko opravičile zaupanje, ki ,jjm ga daje kolektiv in zakonodaj alee; oziroma- sistem samoupravljanja. Že v omenjenem poročilu sem se vprašal, kako naj posamezniki, ki so. dobesedno laiki na obravnavanem področju, rešujejo postavljene naloge, ne. da bi prišlo do kršitve zakonitosti. Ni namreč dovolj, da ®0 člani disciplinskih komisij ugledni in pošteni delavci, -poznati morajo tudi vsaj osnove disciplinskega postopka in se morajo zavedati pomembnosti nalog, ki jih rešujejo. Lojze Vrečko POŽARNA VARNOST V INDUSTRIJI IN ZAVAROVANJE Vzroki požarov v Železarni Štore v letu J963 Število Povzročena škoda 1 Neprevidnost 15 ' 2 Gradbene napake 4 2000 3 Iskre iz lokomotive 5 30000 4 Elementarne nezgode 1 4 500000 5 Napake v materialu 2 : '- — ' 6 Ostato 1 w . Skupaj 4532000 Meseca junija je bil v Ljubljani . tridnevni seminar, na katerem sp strokovnjaki državnega , sekretariata za notranje zadeve, in osta--li, strokovni' sodelavci' tolmačili, kakšne ukrepe je treba p odvzeti, da bo število požarov čjm manjše, oziroma, da bo škoda povzročena po požarih tudi čim manjša. Do te odločitve je prišlo zaradi tega,, kjer se je v zadnjih letih število požarov, kakor tudi višina požar- ne škode v družbenem sektorju znatno povečala. Smatram, da 'je v interesu slehernega člana kolektiva, ne samo organov upravljanja in oseb, ki se s protipožarno zaščito poklicno bavijo, da bi bilo v našem podjetju čim manj požarov in čim manj požarne škode. Zaradi tega želim seznaniti celoten kolektiv,; kakšni ukrepi so v tem smislu.: že storjeni m kakšni se še’predvidevajo. : Kot osnovna funkcija zavarovanja'pred požari je preventiva. Zavarovanje je gospodarska dejavnost, ki na temelju vzajemnosti nudi zaščito ■ premoženju in osebam. To nalogo opravlja s pomočjo dveh syojih funkcij, to je z odplačevanjem odškodnine in's preventivo. Odškodninska funkcija zavarovanja' je v tem, da zbira finančna sredstva za plačilo odškodnin, odnosno dogovorjenih vsot, če nastopijo-dogodki, ki ogrožajo. ,p.rer mpženje in osebe. Preventiva kot ukrep za preprečevanj e .škodljivih dogodkov, ki ogrožajo ljudsko premoženje in državljane je po današnjem zakonu o zavarovalstvu druga enakopravna njegova funkcija z izrazito -gospodarsko in družbeno podlago. Zavarovanje ljudskega premoženja in zdravje državljanov sta temeljni družbeni interes. Zaradi tega je preprečevanje škod, ki jih vrši preventivna dej avn-bst v lem- pogledu celo bolj važna od povračila škod. Dobrine ljudske-, ga premoženja, ‘ki-jih uniči požar' so za družbo predčasno'izgubile uporabno vrednost, ki jo moramo nadomestiti z novimi. Represivne ukrepe lahko smatramo kot nadaljevanje preventive oziroma njeno nadomestilo, kadar preventiva ni bila » (izvedena uspešno. Namen represivnih ukrepov je z „vsemi možnimi sredstvi in v mejah ekonomičnosti zmanjšati škodo, če pride do škodljivih dogodkov (požarov' eksplozij in. podobno). Iz navedenega vidimo, da je pre-; možen je to osebe možno zaščititi ogrožajo; ha naslednje načine: ,s preventivnimi ukrepi, katerih namen je, preprečiti- vzroke nastanka škod; '-7- z represivnimi ukrepi, katerih namen je v primeru nastanka škodnega dogodka zmanjšati škodo; jSÉÉ-- z ekonomsko zaščito,, ki ima namen z zbiranjem finančnih, sredstev, izplačevati zavaroivalhif? no in-s tem omogočiti obnovo in neovirano ’ funkcioniranj e gospodarske enote, ki je bilà prizadeta. Neprestani’ napredek .tehnike, uvajanje novih tehnoloških ' postopkov in -hiter tèmpo sodobnega življenja prinašajo’ vedno nove ne- varnosti za nastanek škod na ljudskem premoženju. Preventivna dejavnost, kot najbolj uspešna oblika borbe proti, škodam je sicer dosegla v vseh modernih'državah in tudi pri nas v zadnjih desetih letih precejšen napredek, vendar kljub temu ni v stanju preprečiti škode, /ki jih prinaša tehnični .razvoj sodobne, proizvodnje. Zaradi tega' preventiva le ; v večji ali manjši meri zmanjšuje škođđ, nikoli pa jih ne bo mogla popolnoma preprečiti. 1 Zavarovanje vzpodbuja in podpira preventivno dejavnost na več načinov, od katerih so najpomembnejši naslednji:: a) vzpodbujanje preventive s tarifno politiko, tò» je ' s ceno zavarovanja; ■ ■ :ib) vzpodbujanje, preventive . ž določili v zavarovalnih pravilnikih ih pogodbah,’ kr obvezujejo zavarovanca, da izpolnjuje varnostne predpise to odrčdbe za preprečevanj e vzrokov nastanka ’; škod ; c) opozarjanje zavarovancev za možnost nastanka škode s pregledi rižikov, ki jih zavarovalnice sprejmejo v zavarovanje itd. ad a) Cena zavarovanja je odvisna predvseto od : teže rizika. Čim večja je -nevarnost; da. ibd pril-šlo do nastanka požara ali druge skodé tem višja ..je cena zavarovali ja. Na riziiko in s tem na ceno zavarovanja vpliva tudi naslednje: vrsta: zgradb ■ (vnetljiv ali nevnet-Ijiv gradbéni material),- vrsta pro-izviodtij.ei - organizacija . gasilske službe, možnost, preskrbe .z vodo in drugimi gasilnimi sredstvi predvsem gasilnimi . aparati. - V praksi tore j;,plačujejo nižjo premijo za zavarovanje tisti zavarovanci, ki z dobro organizacijo preventive zmanjšajo riziko. S spremenjeno tarifo, ki bo veljala z latom 1965 je stimuliranje zavarovancev za preventivne ukrepe še bolj. poudarjeno in se bo vršilo v dveh oblikah : . — ob priliki sklenitve, oziroma obnovitve zavarovanja bo izvršen pregled objektov ih na teriielju Organizacije preventivnih ukrepov odrejena premijska, stopnja; — po doseženih rezultatih v odnosih plačanih premij in izplačanih odškodnin za zadnja .3 leta, bo zavarovanec dobil popust na premijo, če. bodo. njegove škode nižje od povprečja jugoslovanskih škod odnosno; doplačilo na premijo, če. ■bodo ško.de višje od jugoslovanskega povprečja. Smisel popusta in doplačila na premijo je .torej v tem, da se ekonomsko, stimulira zavarovance za borbo proti škodam. ■ ad; b) Zavarovalni’ pravilniki nalagajo dolžnost zavarovancem, da prijavijo zavarovalnici vse nevarnostne okolnosti pri sklepanju zavarovanj, povečanje: nevarnosti med trajanjem zavarovanja in pri premestitvi zavarovanih stvari. Ker so zavarovanci doslej pogosto opuščali te prijave, zavarovalnica ni bila v stanju pravočasno oceniti rizika in ni mogla ukrepati. V vseh zavarovalnih pravilnikih je tudi določilo, da se .mora zavarovanec ravnati po ustreznih, varnostnih predpisih, M so bili v ta .namen izdani, od1, oblastnih in. drugih organov. Kršitev navedenih predpisov ima za državljana posledice v tem, da izgubi pravico do odškodnine. Za zavarovance iz družbenega sektorja, se te sankcije do sedaj- niso izvajale, so pa predvddenè za v bodoče. ad c) Ena od važnih in pogosto zelo uspešnih metod za izboljšanje varnosti pred škodo so dobro opravljeni preventivni pregledi rižikov, to je zavarovanega premo-ženja,- Ti pregledi imajo namen ■opozoriti vodstvo gospodarske organizacije in posameznike na pomanjkljivosti in morebitno neizpolnjevanje pozitivnih predpisov. Preventivne preglede opravljajo zavarovalnice v sodelovanju z upravnimi organi občin oziroma z gasilskimi organizacijami'. Določen odstotek funkcionalnih premij, ki jih zavarovanci plačujejo zavarovalnicam (1 % do 4 %), se zbira v posebnem skladu za preventivne ih represivne ukrepe. Namen tega sklada j e, da se uporablja zlasti za zboljšanje protipožarne varnosti na zavarovanih objektih, za Zboljšanje varnosti delavcev pri- delu, Za organizacijo ukrepov pri. preprečevanju posledic prirodnih in drugih škodljivih dogodkov (toča, poplava, mraz in podobno). Sredstva sklada so sicer premajhna, da. hi- lahko z njimi reševali vprašanje požarne preventive povsod, Zaradi tega so bila v Sloveniji vsa sredstva porabljena, predvsem za izgradnjo to- modernizacijo centrov -gasilske službo v gospodarskih ih proizvodnih središčih. Dosedaj je v Sloveniji. 8 takih centrov, predvideva pa se jih še več. S tem je bil realiziran prvi .del načrta o modernizaciji protipožarne zaščite v Sloveniji. V bodočem petletnem planu modernizacije .gasilstva, ki se pripravlja je namen usmeriti sredstva predvsem za .nabavo moderne opreme. Močni in tehnično sodobni opremljeni centri gasilske službe v Sloveniji so skupno s pravilno preventivno. politiko gospodarskih organizacij hajvečje zagotovilo, da bodo škode, ki uničujejo naše -imetje in zmanjšajo narodni dohodek, vedno manjše, . Pregled vzrokov požarne škode v SR Sloveniji Tek. št. Vzrok škode Število Škoda vlOOO 1. Nepazljivost 254 58052 2 Nameren požig 33 54557 3 Požig po tretjih osebah 66 37517 4 Gradbene napake 236 52456 5 Pomanjkljiva el. inštalacija 54 93679 6 Eksplozije 57 28490 7 Iskra lokomotive 5 198 d Samovžig 76 41302 9 Otroci 79 19384 m Strela 496 51123 Skupaj 1376 436758000 Požarne škode v SR Sloveniji v letu 1963 (Število in znesek odškodnine) Število škode Znesek plača= ne odškodnine v 1000-ih Družbeni sektor V industriji 144 143409 Izven 215 188 Š 64 Skupaj 359 331973 Privatni sektor V industriji ■ : '.-— sl Izven 1017 104785 Skupaj 1376 104785 Skupaj 1376 436758 pred raznimi nevarnostmi, ki jih Požarne in druge škode v Železarni Štore v letu 1963 T) Požarna škoda Prijavljeno zavaroval Priznana odškodn. 4532000 Še ni obračunano 2)Druge škode - strojelomi 3 703000 2669620 Skupaj 8235000 2669620 Kako dolgo še... NEKAJ MISLI O DELU MLADINSKE ORGANIZACIJE V-NAŠEM PODJETJU . ; Pred -kratkim som iz ust odgovornega mladinskega funkcionarja slišal besede, 'ki so the vzpodbudite, .da napišem pričujoči sestavek. Izjavil je namreč, da je mladinska organizacija v Železarni Store že »pojem nedelavnosti v celjski občini-«:! Ne poznam .stanja tako dobro, da bi lahko delal neke trdne zaključke; vem samo to, da sem tudi sam mladinec, da sem v podjetju že lato dni, to da me v tem času še ni -nihče vprašal, če se hočem včlaniti v mladinsko organizacijo, Prav -tako še V vsèm letu,- nisem "prisostvoval, sestanku mladincev, niti sestanku, kjer .bi se razpravljalo o problemih mladine. Po mojem mnenju nekoliko obrabljene fraze, da so skoraj vsi mladinci vozači, da se dodatno izobražujejo, da so preobremenjeni z, delom ipd, (te fraze, premnogo-tó’àt združujemo v okvir tako imenovanih objektivnih težav!), me niso zadovoljile, oziroma mi niso pbjàsnile stanja v tukajšnji mladinski organizaciji,’; Zaradi -, tega sem se o stanju in .problematiki pozanimal pri predsedniku in sekretarju mladinske organizacije, razen tega sem sc pogovarjal tudi z nekaterimi, drugimi mladinci. Predvsem se mi je zdela zanimiva izjava sekretarja mladinske .organizacije tovariša Ivanjska Staneta, ki je povedal, da od letne konference v letu 1963 pa do septembra letos predsedniku in sekretarju ni uspelo sklicati .članov komiteja v takšnem steyilu, da bi bil -sestanek sklepčen. V aprilu-so hoteli sklicati aktiv mladih komunistov,-ki šteje v ‘podjetju 32 čla-, nov. Stvar se je izrodila, saj. se je sestanka udeležilo, kómaj osem članov. .- Iz izjave predsednika'mladinske organizacije, tovariša Janka Ulage povzemam, da ima tovarniški-komite. Zveze mladine m članov, od katerih so štirje stari okrog 28 let, šest članov je starih okrog 24 let, ena članica pa j e stara 20 let. Vsiljuje se misel, da večina članov, ki so v sedanjem komitetu, v bo- doče ne ; ;b o,mogla prevzemati .na j -odgovornejših funkcij; v mladinski organdzarijipin da je organizacija pred dejstvom, da kadruje v komite več novih, mlajših mladincev. Očitek, da j e.mladinska organizacija železarne Store nedelavna, je njen predsednik, komentiral t akole : r. »Naša mladinska organizacija v pretekli mandatni dobi res. ni mnogo storila. Dobil sem vtis, da je to neka akcij aška organizacija, pri kateri j e'slonelo vse, kar je bilo napravljenega, na ramenih nekaj posameznikov. Kot predsednik- mladinske organizacije .delam na vseh treh izmenah, delam-ob nedeljah, delam, nadurno desio, delam pri stroju, od katerega se. težko .odtrgam, če pa se, to ni najbolj všeč sodelavcem. Hočem reči,- da kot predsednik mladinske organizacije nisem imel najboljših pogojev za delo.« Da bi osvetlil problem še s tretje' .strani,, sem v 'razgovor .pritegnil tudi Jožeta Kraglja, aktivnega mladinca, M dela razen v, organih upravljanja, Zvezi komunistov- to pri ^sindikalni podružnici še kot odbornik občinske to okrajne skupščine v Celju. Tovariš Kragelj se strinja z mano, da so nekatere tako imenovane objektivne okoliščine (vozači, .preobremenjenost z delom ipd.) že Obrabljene fraze, ki nikakor ne morejo -biti več zavesa, za katero bo tovarniška mladina skrivala svojo nedelavnost in nezainteresiranost, Po Kragljevem 'mnenju rnladinska organizacija v Železarni Štor e, nima ugleda, mesta in vloge, ki bi ga'morala‘dmétd.' Omenjeni tovariš pa dalje meni, da bi si organizacija ta ugled morala sama ustvariti, seveda ob pomoči vsega kolektiva, Zlasti pa ob podpori nekaterih odgovornih tovarišev v drugih družbeno političnih organizacijah v kolektivu. Tovariš Kragelj je prepričan, da bi mlg,-ddma v tovarni lahko uspešno razpravljala o številnih problemih, ki 'tarejo mlade ljudi, zlasti o odnosih v obratih, osebnih dohodkih, kadrovski in štipendijski politiki, politiki izobraževanja ipd. S tem .bi sé organizacija dvignila nad nivo navadne akcij aške organizacije, katere rezultati enoletnega dela so kres na Svetini in sodelovanje v štafeti mladosti. Ko zaključujem gornje misli, izražam željo, da ibi mo j setavak ne bil’ zadnji v razpravi o (neaktivnosti mladine v našem podjetju. Prepričan sem, da je še mnogo tovarišev, M imajo svoje predloge in svoje poglede na delo organizacije mladih in da bodo te poglede objavili tudi v glasilu »Storski že-lezar«: Menim tudi, da petsto mladincev: zasluži'šivoj kotiček v glasilu toda bo,ta'kotiček, našega Že-lezarjà . samo v popestril. Borba mnenj, ;predlogi in razmišljanja o delu 'mladinske organizacije .bodo nedvomno koristile tako organizaciji, kot tudi vsem mladincem. Za reševanje, stanja v- naši mladinski -.Organizaciji pa .predlagam: — čim širšo, razpravo, o stanju ih problematiki v mladinski, organizaciji; — podrobno analizo tako dobljenih podatkov; (Nadaljevanje na 7. strani) Naši delavci s prometa ozko- kot normalnotirne proge predvsem premikači, delajo pod zelo težkimi, včasih življenjsko nevarnimi pogoji. Nepravilno zlaganje in izto-varjanje materiala ob progah je lahko vzrok nezgod pri delu, kakor tudi večje ali manjše materialne škode. Ena glavnih nalog za preprečevanje nezgod v tehnično-prometnih predpisih je pravilno iztovarjanje in zlaganje materiala ob progi. Ta naloga in vzporedno Za večjo varnost! ukrepi se morajo izvajati na' vseh postajah, kakor tudi na industrijskih tirih v'delovnih kolektivih. Z raznimi predpisi, ki so sestavni del predpisov jugoslovanskih železnic so seznanjeni predvsem Slika I Sl. 1 Predpis za razsuti material ob normalnotirni progi Sl. 2 Predpis za razsuti material ob ozkotirni progi Prvi v Sloveniji-drugi v Jugoslaviji Letošnje leto so pionirji-gasilci gasilskega društva naše Železarne dosegli v svojem delu res zavidanja vredne uspehe. S takimi-uspehi so prispevali po svoje svoj delček k uspehom in ugledu, ki ga kolektiv Železarne Štore uživa v državi in Sloveniji posebej. Kot je znano slavijo letos vse gasilske organizacije 100. letnico organiziranega protipožarnega dela v Jugoslaviji in v okviru teh proslav so bila izvedena gasilska tekmovanja vseh oddelkov po gasilskih zvezah republik in na koncu so v teku državna tekmovanja na katerih so Štore predstavnik Slovenije v skupini pionirjev in mladincev. Štore so letos z organizacijo prvenstva Slovenije v skupini pionirjev in mladincev dobile priznanje za dobro delo gasilskega društva in za urejeno požarno varnost v Železarni Štore. Na gasilskem tekmovanju Slovenije, ki je bilo 13. septembra v Štorah so 'gasilci pionirji in mladinci, ki so bot okrajni prvaki zastopali celjski okraj, dosegli v obeh skupinah naslov najboljših v Sloveniji, Osvojitev tega naslova,jih je pa privedel na zvezno tekmovanje uslužbenci jugoslovanskih železnic medtem, ko je ostalim koristnikom prog - v podjetjih ta stvar manj poznana. Takoj v začetku moramo poudariti, da so predpisi, o vzdrževanju profilov ob progah (ozko ali normalno time proge) veljavni za vse koristnike ne glede na to, kje se proga nahaja in kdo je lastnik. Tudi v pravilniku HTV podjetja je v členu 322 rečeno: zaradi boljše vidljivosti in zato, da se preprečijo nesreče, morajo bitivse ovire med tiri in ob tirih belò popleskane. Člen 323 pa nam pove naslednje: Na premikalnih stezah, to je v tirnem profilu ne sme biti nika-kega materiala ali drugih ovir, da seme bi osebje *spotikalo. Kadar se dela na tirih je treba kupe kamenja, zemlje, gramoza, gradbenega materiala in druge:take ovire-od-stramiti, še preden se znoči oziroma pravilno in zadostno tako mesto osvetliti, da se ne bi osebje spotikalo in bi tako prišlo do nesreče. Pri razkladanju vseh dospelih surovin ob tirih je treba paziti, da kupi ne segajo v profil tira. Vsakdo, ki je prebral ta člena pa ne ve kakšne mere oziroma kakšni so točni predpisi za razkladanje in zlaganje materiala ob progi. Zato je namen tega sestavka na kratko upoznati naše delavce z dimenzijami pri vzdrževanju profilov in premikalnih stez. Naše podjetje nima pravih skladišč in so tako öb progah od premoga do gotovih odlitkov odprta skladišča, ki ogrožajo varnost pri delu premikačem, da o profilih sploh ne govorimo. S predpisi pravilnika o prometu jugoslovanskih železnic GDJŽ br. 1975/57 in v pravilniku za čuvaje proge G. d. br. 34765/33 je rečeno, da morajo biti predmeti in material ob progi toliko oddaljeni, da ne ovirajo varnost prometa. Pri tem razlikujemo dve vrsti predmetov, ki se lahko,nahajajo ob ali med progo: I .v»wKs»38m& gasilcev Jugoslavije. Gasilskemu društvu, političnim organizacijam in Železarni Štore pa je dala gasilska zveza Jugosldvije priznanje v tem, da jim je zuapala organi- mm §■ g Ü «■H 3 i MM sli IB S 11 zacijo prvega tekmovanja gasilcev — pionirjev Jugoslavije. . Štorovčani smo bili veseli tega priznanja saj smo ,se zavedali, da . ne smemo zatajiti posebno zaradi tega ne, ker predstavljamo ves kolektiv Železarne Štore, kateri nam pri delu pomaga, bili smo pa tudi prepričani, da nam bodo pomagale družbene organizacije in gasilska zveza Celje. Tekmovanje gasilcev-pionirjev Jugoslavije, ki smo ga organizirali je bilo 3. in 4. oktobra v Štorah. Tekmovalci so si 3. oktobra v Celju ogledali »Muzej revolucije«, položili venec na grobnico herojev, si ogledali Celje s Starim gradom in seveda Štore. Zvečer pa so si ogledali v kulturnem domu akademijo, ki so jim jo pripravili gasilci, TVD Partizan Štore in Svoboda Štore. Akademija je nadvse uspela,- tako da gostje, najvišji predstavniki jugoslovanskega gasilstva, kar verjeti niso mogli, da je v Štorah, ki so majhen kraj, mogoča tolika društvena dejavnost. Višek vsega pa je bilo tekmovanje 4. oktobra na športnem stadionu, kjer je dobra organizacija dala pečat vsej prireditvi. Na tekmovanju so bili- doseženi zelo dobri rezultati pri vseh tekmovalnih ekipah. Vrstni red pa je bil: a) predmeti — materiali, ki so nasuti pod kotom 45° ob progi kot so premog, pesek, ruda, gramoz; b) predmeti — materiali, ki se zaradi svoje oblike skladajo pokonci kot so razni zaboji, sodi, vreče, drva, opeka, ingoti, gr odel j. Material, ki se razklada ob normalnotirni progi pod kotom 45° mora biti oddaljen od notranjega ■roba tračnice poleti najmanj 60 cm ter pozimi najmanj 80 cm, kot je razvidno iz slike 1. . Na ozkotirnih progah pa mora biti material nasut pod kotom 45° in od notranjega roba tračnice poleti 87 cm, pozimi pa 110 cm oddaljen kot je to razvidno iz slike 2. Material — gramoz med tiri mora biti oddaljen 20 cm od tračnice in sme presegati zgornji nivo tračnic samo za 5 cm, pozimi pa mora biti v isti višini kot je zgornji rob tračnic. Predmeti navedeni pod tč. b) morajo biti pri normalnotirni progi oddaljeni od notranjega roba tračnice najmanj 150 cm, oziroma 130 cm, če niso višji od 100 cm (glej sliko 3). Za ozkotirno progo pa veljajo najmanjše oddaljenosti od roba tračnice 155 cm, če pa predmeti -niso višji od 55 cm pa do 130 cm. Vse navedene dimenzije pa se pozimi povečajo ža 200 cm če se proge plužijo. Ta kratka informacija ima edini cilj, da se razmere v našem notranjem prometu izboljšajo in ustvarijo čim varnejši delovni pogoji za delavce prometa, 'kot osta-: lim koristnikom prog.' Stanje ob progah kot je današnje, nam narekuje takojšnje ukrepe, kajti pozimi bodo še večje težave s prometom, s tem pa ogroženost delavcev neprimerno večja. ■Stika lf. Sl. 3 Predpis za zložen material ob normalnotirni progi Sl. 4 Predpis za zložen material ob ozkotirni progi 1. mesto Bosna in Hercegovina, GD Odjak; 2. mesto Slovenija, GD Štore; ; 3. mesto Hrvatska GD Zagreb;, 4. mesto Srbija, GD Zrenjanin. Tekmovanje je uspelo. Z rezultatom naših gasilcev-pionirjev smo nikoli pozabili. Tako priznanje je Štorovčanom najboljša nagrada za vložen, trud.. Gasilsko, društvo Železarne Štore je s pionirji dostojno zastopalo Slovenijo na tem tekmovanju, za kar mu 'tudi uredništvo Štorskega zadovoljni, saj so dosegli, več, kakor smo od njih pričakovali. Tekmovalci in predstavniki iz ostalih republik so po tekmovanju, ko so odhajali iz Štor poudarjali, da odnašajo s seboj najboljše vtise, da gostoljubja in prijetnega srečanja z našimi ljudmi ne bodo železarja čestita in želi pri delu, še mnogo uspehov. Gasilci-mladinci našega društva pa so se 10. in 11. oktobra v Banja Luki kot predstavniki SR Slovenije uvrstili na drugo mesto v državi. M. A. j Ing. Tomaž Gos tič Vera: Z OBISKA »AGHEME« - RAZSTAVE IN SREČANJA EVROPSKE KEMIJE V FRANKFURTU OB MAINI Frankfurt, veliko mesto, ob Mai-in v Zapadni Nemčiji, ki je še pred 10 leti bilo skoraj celo v razvalinah, je danes po velikosti šesto mesto ta predstavlja središče zapadnonemške trgovine. Goethejeva rojstna hiša Vsé, kar ima Frankfurt zanimivega in . privlačnega služi , domačinu in tujcu, ki- ga. obišče, da bi se sicer v strogem trgovskem in industrijskem centru . počutil čim bolj sproščenega. Tujcu nudi mesto svojevrstno atrakcijo; vrtečo se restavracijo na samem jh-hu 120 m visokega si-; losa za ječmen. Silos, ki lahko sprejme 14.000 ton tovora,; kar zadostuje za 200 milijonov čaš piva, ima dvigalo, ki človeka popelje na vrh: v restavracijo, ki se- v. pičli uri enkrat zavrti okrog svoje òsi; Tàko si med kosilom ali večer j p, ali oto prigrizku lahko- ogledate celo veliko, mesto pod seboj. Malo je časa, ki ostane službenemu potniku za ogled teh zanimivosti. Vredno pa -je. videti Goethejevo .rojstno hišo, ki je Sicer bila 1944. leta do tal. porušena, .pa so jo ,.s pomočjo prispevkov več kulturnih narodov zgradili nazaj v istem slogu. Vredno si je ogle- V zadnji'številki Storskega žele-zarja je bilo objavljenoj1 da bodo štorski rokometaši igrali kvalifikacije za vstop v-štajersko ligo. Kvalifikacij niso,, igrali in, so; prišli; v ' štajersko lago 'brez borbe, - v kateri tekmuje devet ekip in to: Kovmaf-MaritoOr- Beltinoi-Ormož, MTT-Maribor, Fužinar-Ravne, lirava-Ptuj, Velenje, Griže in Par-tižataLKovinar ' Štore, j? ■ Lalhko rečemo, da so-mladi štorski rokometaši zelo borbeni in se požrtvovalno trudijo, da bi ostalo čimveč zmag v Štorah. Toda to jim tudi ne gre več od rok. Pr- ti Delavce, ki so naročili zdravstvene izkaznice za svojce: otroke, ženo ali za sebe, prosimo, da jih takoj dvignejo v socialnem oddelku podjetja. Prav tako naj pridejo v socialni oddelek po zdravstvene izkaznice vsi novo sprejeti delavci, ki izkaznic še niso dvignili. Novo izdane zdravstvene izkaznice stanejo 60 din. 2. Zavarovance, . ki so zaradi ureditve zavarovanja svojcev Socialnemu oddelku dostavili originalne poročne in rojstne liste prosimo, da te dokumente čimprej zopet prevzamejo. 3. Delavci-zavarovanci, naj ob priliki öbolenj vedno pri svojih mojstrih ali delovodjih zahtevajo bolniški listek," ki je potreben za pravočasno nakazilo hranarine. Uslužbenci pa dvignejo bolniški listek v pisarni socialnega oddelka v podjetju. dati stavbe, ki stojijo, v samem centru mesta še iž časov,- ko so Rimljani zasedali Evropo; cerkve, kot katedrala iz li 1353, sv.: Pavla in sv, Nikolaja Cerkvi iz 13. stoletja in še druge zanimivosti. Med njimi je v povsem svojstveno modernem slogu zgrajena nova gledališka hiša; čeprav stara opera v skoraj samem centru mesta stoji,, kot strahotno' opozorilo in opomin na čas groze med vojno, z zaraščeno, polomljeno železno ograjo in napisom na njej: ne vstopaj |S-.. življenjsko nevarno. Popravili so muzeje, galerije ali-zgradili ' nove, tako da Frankfurt daje resnično videz tèga kar je --popolnoma: novega mesta s 700.000 prebivalci. Ogromno moderno letališče ; j.é za prehodnega potnika pravo doživetje. To je največje’ letališče v Evropi, ;s katerega neštetih pist se 'vsakih nekaj minut podnevi in ponoči dvigne.: ali pristane motorno ali reaktivno letalo, saj preko njega 'Obratuje nešteto evropskih in izvanevropskih letalskih družb. Mesto Goetheja, enega največjih pesnikov vseh časov, ne spominja s svojim hrupom in vrvežem, s tisoč: avtomobili na cestah, na kulturno, središče. Te je mesto poslovnih stikov, razstav, salonov avtomobilov, in podobnega. , ‘ In »Achema« j e ena. od številnih razstav in srečanj kemije in kemijske tehnologije, hi' predstavlja v organizaciji Decheme —‘nemškega združenja ža operativo in tehnično kemijo, eno od največjih razstav in mednarodno srečanje strokovnjakov iz Evrope in drugih kontinentov. . Take in podobne razstave so za kemijo vsako, leto menjaje v Parizu, Milanu in Frankfurtu. Leto za letom je viden velik napredek na področju kemijske vede .in Z ogledom takih razstav strokov--, njak širi svoje znanje, ki ga nato z uspehom posreduje v svojem delokrogu. \ . Delovno območje »Acheme» jè obsegalo tudi v letošnjem • letu stroje, surovine in pomožna sredstva vseh vrst, aparature in literaturo vseh’ evropskih in nekaj izvanevropskih . zemelj za razvoj znanosti, in tehnike. Na površini 90.000 m2 v 21 dvo- vo srečanje s Kovinar jem iz Maribora je prineslo ža naše roko^ meitaše razočaranje. Tekma se je končala z rezultatom 14 : 9 za goste,. ki so- prejšnja leta igrali v, višjem razredu in to v slovenski lièti Drugo srečanje proti Partizanu iz Griž, ki je tudi začetnik v štajerski 1-ig'i, 'je prineslo dve točki za naše rokometaše z rezultatom 12 : 9. Tretje kolo so igrali .v Ravnah pròti tamkajšnjemu Fužinar-ju in izgubili srečanje z rezultatom 23 :18. Tekma je bila precej napeta in to zaradi tega, ker so gledalci venomer prihajali ha,igri- - 4. Delavci-zavarovanci, ki so bolni po več mesecev, naj se v začetku Vsakega meseca osebno ali z dopisnico javljajo zdravstveni postaji Štore, zaradi izstavitve nakazila za hranarino. Dogaja se, da Zdravstvena postaja večkrat ni seznanjena, ali je zavarovanec-bolnik še v bolnišnici ali zdravilišču ali ne. Ako se zavarovanec sam ne more oglasiti, naj to obvezno stolte njihovi svojci.. Ce se zgodi, da je zaradi nujnosti treba zavarovanca odpeljati v bolnišnico popoldne ali ponoči, ko Zdravstvena postaja ne dela, je treba’ o tem obvestiti Zdravstveno postajo Štore takoj naslednji dan. Prav tako so dolžni svojci v takih primerih takoj obvestiti mojstra oziroma delovodjo zaradi delovnega reda. Prosimo, da se ravnate po gornjih obvestilih. Oddelek za socialno zavarovanje ranah oziroma poslopjih in paviljonih je bilo .razstavljenih preko 7.000 . različnih • tipov aparatur in strojev z različnih področij po-goitiske tehnike. S specialno poudarjeno razstavo črpalk in armatur za kemijsko .tehniko so razstavili tehniko 'pomožnih Sredstev, embaliranja ' kemijskih proizvodov, laboratorijsko tehniko in aparature; .za. pogonske in raziskovalne oziroma znanstvene analize. Silos z vrtljivo restavracijo šče ter zadrževali žogo. Velika krivda, je bila tudi na naših igralcih, ker niso bili kompletni, saj so. mànjkaii. kar štirje. Krivdo za izgubo je povzročil .tudi sodnik," ki je petkrat oškodoval naše,igralce in na koncu tekme kaznoval golmana s prepovedjo 5-minutnega igranja. ' Vi četrtem kolu so se pomerili z Dravo iz Ptuja v Štorah in jih zasluženo premagali 14:12. Drava je prišla v Štore s prepričanjem, da bo tudi iz Štor odnesla 2 točki, toda to se ji ni posrečilo. Zaradi izgube je Drava vložila protest, kar pa ni uspela. Peto kolo v Ormožu je tudi prineslo izgubo za našo ekipo, 22:12, kar je pa razumljivo, saj (je Ormož v petem kolu igral brez poraza in tako je na prvem mestu s šestimi točkami ..pred Beltinci, petimi točkami pred Kovinarjem iz Maribora in petimi točkami pred Parti-zan-Ko.vinar Štore, ki je na 7. mestu s štirimi točkami. Upamo, da bodo do konca tekmovanja-v jesenskem delu še pridobili 4 točke in' to proti Velenju, in MTT, ki je na zadnjem mestu Največ golov so dosegli Škorjanc in Fink 13 tor Cater 5. Na prvih, treh tekmah je bil odličen vratar Pešak. Vratar Kokot je pa bil v zadnjih dveh tekmah zelo dober in je marsikatero žogo obranil, da ni potresla mreže našega gola. Trenutno dima ekipa mlade igralce. V spomladanskem delu se bo ekipa okrepila, saj pridejo trije igralci, ‘ki služijo 'kadrovski rok in bo tako ekipa zopet pojačana ter upamo, da too v spomladanskem delu boljše- zaigrala in prišla mèd prve ekipe v lestvici. T. K. Zastopana je bila tehnologija materialov, ki jih kemijska industrija uporablja, predvsem ognja-kisli-no-rjavenje-korozije odporna jekla ih druge surovine. 'V delovni in zdravstveni zaščiti so pokazali velik napredek. Na letošnji »Ache-mi« se-je lepo videl velik razvoj jedrske tehnike in izredno razvito področje, merilne, regulacijske in avtomatizacijske tehnike. Laboratorijska tehnika oziroma aparature so bile nameščene. v ogromni:’ 5-nadstropni palači, kjer so nastopile svetovno znane firme š svojimi, že v svetu znanimi aparaturami in pa z novimi, najmodernejšimi pripomočki za pogonske in raziskovalne laboratorije, z .vso optiko, ki jo uporabljajo. laboratorijski aparati, z, merilnimi inštrumenti za pogon in raziskavo. Preiskava materialov, ki je pri surovinah porok za kvaliteto končnega proizvoda in preiskava final- Od članov kolektiva, ki so na odsluženju kadrovskega roka v Jugoslovanski ljudski armadi in na zdravljenju v bolnišnicah ter zdraviliščih smo prejeli za glasilo Štorski železar: Uršič Jože, VP 4041/13, Tuzla, BIH: Ni še dolgo, ko sem bil vaš sodelavec: Sedaj sem na odsluženju vojaškega roka v Tuzli. Zelo rad bi bil z. vami v majhni povezavi. Zato prosim, da bi mi redno pošiljali naše glasilo »Štorski železar«, V sem članom kolektiva pošiljam prisrčne pozdrave. Recko Viktor, VP 1098/20/0, Bovec, Slovenija: Vsem članom kolektiva pošiljam lepe pozdrave iz Bovca, kjer služim vojaški rok. Prosim za redno pošiljanje Storskega železarja. Mlakar Anton, VP 3038/32, Niš: Po dolgem potovanju z vlakom sem prispel v kasarno, kjer bom služil 18 mesecev JLA. Nahajam se zelo daleč in mi je malce dolg čas za tovariši sodelavci v zelé-sarni Štore. V sem. sodelavcem pošiljam lepe pozdrave. , Šarlah Franc, VP 1100/16, Vranje, Srbija: Javljam vam, da sem srečno prišel v mesto Vranje, kjer bom v JLA. Imam se dobro, le vreme je nekoliko slabo. Prosim, če mi pošljete Storskega železarja da bom potom njega v tesni povezavi. Prejmite lepe pozdrave od vašega sodelavca. Uršič Tone, VP 8440/4, Vranje, Srbija: V mojem prvem pisemcu, vas vse skupaj prav lepo pozdravljam. Nahajam se v stari Srbiji in sicer, v Vranju. V kasarno sem srečno prispel. Vreme je bolj . hladno, saj je že po bližnjih hribih padel sneg. Obilo uspehov in tovariške pozdrave pošiljam vsem sodelavcem. Seiberl Hubert, VP 4590/2, Niš, Srbija: Sporočam vam, da se nahajam na odsluženju kadrovskega roka JLA v Nišu. Tukaj je kar prijetno. Prosim vas, če mi lahko uredite, da bi prejemal Storskega . železarja. Sprejmite lepe pozdravè od vašega sodelavca. Žohar Vili, VP 9190, Bitoljg Po dolgem, času se vam spet oglašam, tokrat iz Bitola, kamor sem bil pred kratkim premeščen. »Storskega železarja« redno sprejemam, čitam in se veselim ob Uspehih svojega kolektiva. Lepo se zahvaljujem za »-Železarja«, kakor tudi za kartico, ki sem jo prejel ; od sindikalne ■ podružnice podjetja. Imam se odlično. Vse skupaj prisrčno pozdravljam. Arh Anton, poklicni gasilec, sedaj; v'Zdravilišču Lapad, Dubrovnik: V Dubrovnik sem srečno prispel. Vožnja je bila sicer naporna, a imam pa to srečo, da je vreme tukaj še zelo lepo in. toplo. Na splošno mi tukaj želo ugaja. Upam da se bom pozdravil’ vsaj za nekaj časa. Sprejmite lepe pozdrave. Ivačič Edi iž jeklarne in Dobo-višek Karlo iž centralnega skladišča, oba na. zdravljenju v Zdravilišču Novo Celje se iskreno zahvaljujeva za obisk, ki so ga pri nama v Novem Celju opravili tovariši iz nega proizvoda, ki mu kvaliteto označuje v največji meri kemijska analiza, je v svetu neverjetno napredovala tako, da se je usmerila v .fizikalno-kemijske preiskave oziroma meritve. Predstavili so aparature za preiskave varjenih in spajkanih površin. Tu so bili stroji za merjenje trdot najrazličnejših materialov} ki jih uporablja kemijska tehnika, za preiskavo površinskih deformacij in napetosti, za metalografske preiskave, korozijske obstojnosti, vodne propustnosti in stroji za merjenje, absorbirane, vlage. Pri laboratorijskih instrumentih in aparatih je bil opazen vidni napredek v kromatografskih metodah oziroma papi roato-kromato -grafskih. preiskavah. Različne firme so s tega področja razstavile tudi aparature za odstranjevanje elektrolitov v tehnologiji.;.-. ' {Nadaljevanje v prih. številki) raznih obratov železarne. Najlepše se tudi zahvaljujeva za prejeto denarno pomoč. Izrabljava priloži nost in tem potom zaželiva vsemu kolektivu, predvsem, zdravja ter mnogo sreče in uspeha pri delu. Iskren tovariški pozdrav! Tov. Pevec Jakob, invalidski upokojenec, se zahvaljuje sindikalni podružnici podjetja za denarno podporo. Stiplošek Vjekoslav, Jci se nahaja na zdravljenju v Topolšici nam piše, da: je bil izredno prijetno presenečen, ko ga je obiskala tričlanska skupina tovarišev iz laboratorija in mu obenem izročila ludi darilo. Dogodek, ki kaže na lepo tovarištvo tudi izven delovnega mesta, mu bo ostal v nepozabnem spominu. Zato se najtopleje zahvaljuje za pozornost in tovarištvo ter vse prav lepo pozdravlja in želi kolektivu mnogo uspehov. ZAHVALA Delovnemu kolektivu energetskega obrata železarne Štore, se toplo zahvaljujem ža prisrčnost in humanost tovariškega sočutja do mene, za časa mojega zdravljenja v Topolšici, da so . mi prispevali denarno pomoč samoiniciativno, kar naj bi bilo za. zgled' ostalim kolektivom. Karmuzel Karel ZAHVALA Člani delovnega kolektiva železarne Štore, ki smo na zdravljenju v zdravilišču Topolšica, se naj-iskreheje zahvaljujemo za sočutje in humanost kolektiva sindikalne podružnice železarne Štore,za njihov nepričakovani obisk, pozdrave ostalih članov in denarno pomoč, ki so nam jo izkazali. Pacienti Kako dolgo še... (Nadaljevanje s.5. strani) - — izdelavo akcijskega programa, ki . mora sloneti, na' omenjeni, analizi in 7-f realizacijo ' akcijskega programa. Za’ realizacijo mojega predloga bodo potrebni ljudje, ki niso žrtve raznih 'objektivnih in subjektiv-, al problemov — prizadevni in aktivni mladinci, ki se zavedajo nalog, katere; jim postavlja družba. Ob; tej öpriliki. pa ibi bilo . po moj eni ..mnenju potrebno nekoliko, močneje potrkati na zavest mladih komunistov. In še to: ne trdim, da jè; moj prfedlog najboljši, saj je naprav-., ljen ob uvodoma naštetih dejstvih.' Menim pa, da bo skupaj z misli-’’ mi tovarišev Ulage, Ivanška in Kraglja dovolj trdna osnova za. razmišljanja (vsaj tol) o stanju v naši mladinski organizaciji. : L.: Vrečko Štorski rokometaši v štajerski ligi Obvestila ŠPORTNO TEKMOVANJE V POČASTITEV 70. OBLETNICE TEP V CELJU Novosprejeti člani kolektiva: PEČNIK Jože, KV strugar, obdelovalnima valjev; LEŽAIC Zdravko, NK delavec jeklarna; LAKA Jovan, NK delavec, jeklarna; GUSKA Stevan, NK delavec, jeklarna; ILIČ Ilija, NK delavec, jeklarna; STOJKOVIČ Mile, NK delavec, elektro-plavž; LEŽAIC Veselko, NK delavec, elektroplavž; BACKOMJA Nikola, NK delavec, elektroplavž; LAŽAIC. Veljko,; NK delavec, valjarna; LAŽAIC Spiro, NK delavec, valjarna; MATIJEVIČ JoVo, NK delavec, valjarna; TRI VIC Obrad, NK delavec, valjarna; TRI VIC Ilija, NK delavec, valjarna; PAUČA Ilija, NK delavec, valjarna; HRASTNIK Konrad, NK delavec, valjarna; KOVAČIČ Abin, NK delavec, valjarna; PLAVCAK Karel, NK delavec, jeklarna; KAZA KOVIČ. Dragoljub, NK delavec, jeklarna; KAĆJAN-CIC .Martin, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; VRABIČ Janez, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; ŽOHAR Vladimir, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; ŽAV-SKI Vincenc, delavec NK, livarna sive litine; KOVAČ Alojz, KV topilec, livarna valjev; SITAR Franc, KV strojni ključavničar, obdelovanica valjev; SORČAN Anton, KV kovinostrugar, obdelovalnica valjev; MASTNAK Ana, uslužbenka SS, pripravnica v UOS; SENICA Valerija, uslužbenka ,SS. pripravnica v finančnem sektorju; ŽLAMBERGER Anton, NK delavec, ekspédit; DEČMAN Milan, KV kovinostrugar. mehanična delavnica; SORČAN Karel, KV strojni ključavničar, promet — kurilnica; KUNŠTEK Franjo, NK delavec, promet; FUCHS Friderik, NK delavec, valjarna; DEBELTCA Mirko, NK delavec, valjarna; KOŽO VINC Adolf, KV metalograf, livarna valjev, NAPRET Marjan. KV livar, kemični laboratorij; GRAJŽL Ivan, KV kovinostrugar KV, mehanična delavnica; FISTRIČ Josip, NK delavec, ekspedit; SKALE Edvard. NK delavec, livarna valjev; DEDEJĆ Jovan, delavec. NK, livarna sive litine; MIZ-. DRAK Dušan, NK delavec, livarna sive litine; SEVÖ Milan, NK delavce. livarna sive litine; KÖSCTCÄ Tòdor. NK delavec, valjarna; CICO Milan, NK delavec, valjarna; PODPLATAN Franc, KV livar. OTK;. ŠEŠERKO Ivan. NK delavec, Kvarna sive litine; ŠTARKL Silvester,. KV kovinostrugar, mehanična delavnica; KAČIČNTK Franc, KV kovinostrugar, ob-GRAČNER Ivan, NK delavec,- jeklarna; delovalniča valjev; ŠKET Štefan, NK delavec; livarna sive litine; SMOLE Franc, delavec NK, livarna sive litine; BÖVHA Rudolf, NK . delavec, livarna valjev; NIKOLIČ' Mirko, .NK delavec ekspedit; KNEŽEVIĆ Uroš, NK delavec, ekspedit; KUNSTIČ Jožef. NK delavec, livarna sive litine; CMOK Ferdinand, KV ključavničar, mehanična delavnica; VÈRDINEK Alojz, NK delavec, valjarna; LEŠEK Anton, KV zidar, gradbeni oddelek; FIDLER Alojz, KV premikač, promet; STOJAN. Ivan, KV livar, livarna sive litine; BRANTUŠE Ivan,, strojni, tehnik, SS pripravnik v mehanični delavnici; BORŠIC Milan, PK strojni .strugar, obdelovalnica valjev; REZAR Friderik, KV električar, elektroobrat; TURNŠEK Emil, KV livar-kontrolor, OTK; PUŠNIK Karel, livar KV, priprava proizvodnje; ŠLATAV Jožef, KV livar, livarna sive litine; ŠKOFLEK Albin, KV livar, livarna sive litine; KO-RENT Konrad, KV .električar, elektroobrat; BAUMGARTNER Štefan, KV kovinostrugar, mehanična delavnica; LA-ZICKI Ivan, KV strojni ključavničar, energetski obrat; VOGA Valter, NK delavec, valjarna; ŽAVSKI Jožef, NK delavec, NK delavec *' valjarna; JAZBEC Avgust NK delavec, valjarna; SENICA Friderik, NK delavec, livarna sive litine; KRIŽNIK Karl, NK delavec, livarna sive litine; ŽOLGER Anton, NK delavec, valjarna. Odšli iz podjetja Križnik Drago, transportni delavec na •ekspeditu, odšel samovoljno iz podjetja; Zupanc Jožef, delavec v jeklarni,^ je samovoljno zapustil deto; Lancer Jožef, vozač gredic - v valjarni, jé samovoljno zapustil delo; Koprivec Alojz, ključavničar varilec v livarni valjev, je __ odšel v JLA; Mastnak Franc, strojni ključavničar KV iz mehanične delavnice, odšel v JLA; Žaberl Silvester, pomočnik kalu-parja v livarni valjev, odšel v JLA; Kovačič Edvard, delavec v energetskem obratu, odšel v JLA; Polenšek Anton, zbi- FRANJO VREČKO ralec materiala v samotami, odšel v JLA; Teršek • Edvard, formar livar v livarni sive litine, odšel v JLA; Goršak Franc, strojni ključavničar KV v mehanični delavnici , odšel v JLA; Kacjančič Martin, ključavničar KV v mehanični delavnici, odšel v JLA; Recko Viktor, zabijač ‘ v valjarni, odšel v JLA; Križnik Vinko, delavec v livarni valjev, odšel v JLA; Kovač Stanko, strugar y mehanični delavnici, odšel v JLA; Tanšek Viljem, delavec v livarni sive litine, odšel v JLA; Krajnšek Jožef, strugar v mehanični delavnici odšel v JLA; Kampuš Ivan, strojni ključavničar KV v mehanični delavnici, odšel v- JLA; Ribič Ivan, strojni ključavničar KV, mehanična delavnica, odšel v JLA; Uršič Anton, kemolaborant ' v kemičnem laboratoriju, odšel v JLA; Mlakar Anton, strugar v mehanični delavnici, odšel v JLA; Bovha Jože, delavec v valjarni, odšel v JLA; Peček Franc, delavec v livarni valjev, odšel v JLA; Sarlah Franc, žerjavovodja KV v livarni valjev; Uršič JtfžefžT strugar KV v mehanični delavnici, odšel v JLA; Ocvirk Marjah,, delavec v valjarni, odšel v JLA; Trupej Jože, delavec na elektroplavžu, odšel v JLA; Vrečko Alojz, pravnik — splošni sektor, odšel v JLA; Seiberl Hubert, eléktromehanik KV v elektroobratu, odšel v JLA; Pauča Ilija, delavec v valjarni, odšel v poskusni dobi; Tovornik Franc, star 53 let, zaposlen v livarni sive litine kot brusač, invalidsko upokojen; Tepež Jožef, pomočnik formarja v livarni sive litine, odšel v poskusni dobi; Klajnšek Anton, kemolaborant. v kemičnem laboratoriju, je samovoljno zapustil delo; Lešek Ana, stara 54 let, zaposlena v šamotarni kot sušilka opeke, je invalidsko upokojena; Plavčak Karl, delavec v jeklarni, odšel v poskusni dobi; Kramer Jožef, mètalurski tehnik v ; pripravi proizvodnje, odšel sporazumno s podjetjem -^^nadaljevanje študija; Zeka Lahi, delavec v valjarni, odšel sporazumno s podjetjem. Poročili so se: , Gajšek Jože iz èlektroobrata in Škorjanc Leopold iz OTK. Naraščaj v družini so dobili: Mecilovšek Edvard iz jeklarne, Zakošek Jurij iž ekspedita; Lovrenčak Jože iz prometa; Smole iMlan iz mehanične delavnice; Škoberne Alojz iz livarne sive litine; Jevšiiik Milena iz komercialnega sèktorja in ‘Jevšnik Peter iz livarne valjev ter Verdev Silva iž komercialnega sektorja. Izostanki : Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.542 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 6.501, zaradi izredno plačanega dopusta 176, zaradi neplačanih izostankov 84, zaradi neopravičenih izostankov 35 in zaradi ostalih izostankov 470 delovnih dni, torej skupno 9.808 delovnih dni. NEZGODE Pri delu so se poškodovali; Valjarna; ŠTOR Mihael je pripravljal vzorec za OTK. Pri rezanju na.Škarjah mu je odrezani konec priletel v kazalec leve roke in ga ranil. Neprevidnost pri delu na Škarjah. JOŠT Mihael. Pri valjanju gredic na predprogi mu je potegnilo klešče iz' rok med valje. Ročaji klešč so mu pri tem stisnili 1. 3. in 4. prst desne roke. Do nezgode je prišlo zaradi skodlaste gredice. ŽAFRAN Ivan. S. kleščami je vlačil gredice za plamenično peč. Klešče so mu zdrsnile, zgubil je ravnotežje, padel in se udaril na levo stran zadnice. ŠIVAK Jožej Tudi on se je poškodoval pri padcu na levo koleno, ko so mu zdrsnile klešče pri vlačenju bloomov za staro' potisno peč. Torej vzrok orodje — klešče. Livarna valjev; ČAUŽ Vinko je postavljal prazen prekucnik z žerjavom na progo. Z desno roko je držal prekucnik pri kolesu. Ko je žerjav postavil prekucnik na tla — na progo^ se je kolo premaknilo po osi in ga stisnilo za 3. prst desne roke. IVENČNIK Juriju je stisnilo kazalec leve roke, ko sta s sodelavcem z žerjavom postavljala vlivek na tla. Pri tem se je veriga odpela. Verige nista popravila, temveč sta vlivek postavila ročno na tla, kar je bilo usodno za imenovanega, ker je dobil kazalec leve roke pod prirobnico vlivka URLEB Anton, KOVAČ Alojz in GOLEŽ Jožefa so se pri delu zastrupili z ogljikovim monoksidom, ki je bil v plamenični peči. Takojšnja pomoč sodelavcev in prva pomoč v obratni ambulanti jih je rešila težjih posledic.; Kljub takojšnjemu pregledu vseh napeljav se ni moglo ugotoviti, kako je prišlo do takšne koncentracije plina v peči. Livarna sive litine; PINTERIČ Jože. Z žerjavom je prenašal v posebnem košu pesek. Ko je koš nepravilno postavil na tla, se je le.-ta prevrnil ter mu stisnil 3. prst leve roke. PRGOMET Ivan. Pri prebödu kupolke mu je, tekoče železo brizgnilo preko žleba za čevelj leve noge in mu opeklo stopalo. Samotna: KOLAR Milan je s sodelavcem nakladal s skladovnice višine ca. 1 metra težke komade opeke na voziček. Ko sta tako dvignila komad,' se je spodnji del skladovnice pomaknil naprej in mu stimi palec desne noge. Skladovnica opeke ni bila dobro zložena, vsled česar je prišlo do nezgode. Potrebna pa je tudi večja previdnost pri takšnem delu. GAJŠEK Franc je pri menjavi prekucnika na pregi stopil nazaj v travo na komad opeke, ki je bila vzrok, da si je zvil desno nogo v gležnju. Več čistoče in reda ob profilih proge bi preprečilo podobne nezgode. i Obdelovalnica valjev; PETELINŠEK Jože. Pri neprevidnem vpen jan ju zvezde v kokilo se je le-ta zvrnila. Pri tem je hotel zadržati cev, s katero si je pri delu pomagal, kar pa ni uspel. Padla mu je na 3. prst desne roke in mu ga opškodovala. KAČIČNIK Franc. Pri točkarjehju deteljice pločevinskega valja mu je spodletelo kladivo s točkala in se je udaril po kazalcu leve roke. Vzrok nezgode je neprevidnost pri delu. i Promet; STRUŽNIK Ivan. Mnogokrat so vozički ozkotirne proge népravilno in visoko naloženi z raznim materialom, ki ogroža varnost premikačev pri delu. Tako se je zgodilo tudi imenovanemu, ko mu je padla opeka z visoko naloženega prekucnika na stopalo leve noge. •■H Ekspedit: YERDINEK Stanko. Sodelavec je vrgel Tvez paličastega železa na drugé vezi. Pri tem je drugi konec vezi odskočil In udaril imenovanega po goleni leve noge. Vzrok neprevidnost sodelavca; Laboratorij: DEBELJAK FRANC je pripravljal vzorec gredlja za analize. S kladivom je odbijal komad gredlja, pri tem pa mu je drobec odskočil v golen leve noge, vsled česar je moral iskati pomoč pri zdravniku. Ostalo: REBERŠAK Karl je v skladišču gradbenega materiala razkladal lesi z avtomobila. Nenadoma se jé zadnja stranica avtomobila odprla in mu padla na nart desne noge. . ' ; ’ ; . , ) -, 'S r , . Livarna sive litine: TREBOVC Ivan se jé peljal z motornim kolesom z dela domov. Med potjo — vožnjo mu je blokirala zavora tako, da ga je pri tem vrglo z motorja naprej in si je poškodoval palec desne roke. i Šamotna: . GÜNZEK Milan se je peljal s kolesom v službo. Med vožnjo ga je ogovoril mimoidoči, ozrl se je nazaj, pri tem pa je zapeljal na kup gramoza in se prevrnil. Poškodoval si je dlan desne roke. Ne moremo doumeti, da je bil tov. Franjo Vrečko,, komercialni svetnik v našem podjetju 20. avgusta 1964 zadnjič med nami. Mnogi smo ga tega dne, ko je potožil, da se ne počuti1 najbolje, zadnjič videli. Neizprosna bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo in ga po kratkotrajnem bolehanju iztrgala iz naših vrst. Tov. Vrečko nam bo ostal v spominu kot nesebičen tovariš, humanist, vesten in požrtvovalen član našega kolektiva. Mnogim jè v svojem 12-letnem službovanju v našem podjetju bil Učitelj in. nam posredoval svoje bogato znanje; širil naše obzorje in nas s svojim likom marljivega in v svojem poštenju doslednega tovariša navdajal z Občudovanjem in spoštovanjem. Enako ga je ocenil in Spoštoval tudi širok krog poslovnih prijateljev znotraj in izven naših meja. Bil je dosleden rodoljub že iz mladih let. Deloval je v raznih' Z velikim veseljem1 smo se odzvali vabilu za sodelovanje športnega tekmovanja v počastitev 70. obletnice tovarne emajlirane posode v Celju. Organizator tekmovanja je bila sindikalna podružnica TEP dz Celja in je svojo nalogo odlično izpeljala. Športnike našega podjetja So povabili k sodelovanju v nogometu 'in namiznem'tenisu. V obeh panogah smo nastopili z najboljšimi izbranci in dosegli zadovoljive lispehe. V nogometu je sodelovalo 6 ekip in sicer IF A, TEP, Cinkarna, tovarna tehtnic, KLIMA, vsi iz Celja in Železarna Štore. Tekmovanje v nogometu se je vršilo v dveh skupinah na izpadanje in smo se tako srečali v I. kolu z enajstorico KLIME in zmagali- z 8:1. S to zmago smo se plasirali v finale in se pomerili z najboljšo ekipo II. skupine, to je bila ekipa prireditelja tümirja. Pred pričetkom dvoboja smo opazili v ekipi Emajlirane, da so v zelo močni postavi, saj je bilo videti več stan-, dardnih igralcev i§ moštva Olimpa in Florjanca, ki že več let uspešno ■nastopa za ŽNK Celje. Tekma je bila borbena in lepa. V regularnem: času se je tekma zaključila z rezultatom 1:1. Nato' je sodnik določil streljanje enajstmetrovk, vsaka ekipa po pet. Tildi po izvedbi enajstmetrovk je' bil rezultat neodločen 3:3. Zato se je nadaljevalo s streljanjem enajstmetrovk in je za naše moštvo prvr streljal Šlatav in lepo zadel mrežo, nato pa strelja najboljši mož ekipe Emaljirane Florjane Franjo, strel pa naš golman Belak v lepi paradi brani in je bil končni rezultat 5:4 v našo'korist. Naši fantje so se zmage veselili kakor tudi. vsi,. ki; so to novico izvedeli'. Domov so prinesli lep pokal. Iste ekipe so nastopile tudi v namiznem tenisu. Naša ekipa, je v predtekmovanju igrala, š Tovarno tehtnic in zmagala s 5:2 in se tako plasirala v finale, ki pa je z Emajlirano izgubila s 5:2 in tako osvojila II. mesto in lep pokal. Vse ekipe so bile ob zaključku; pogoščene. T. V. NOGOMET PARTIZAN-KOVINAR V VODSTVU PO 4. KOLU V OKRAJNI NOGOMETNI LIGI II. RAZREDA Sredi , septembra meseca seoje pričelo tudi prvenstvo v; celjski nogometni okrajni ligi. Pàrtizan-Ko-vinar Štore se je po več kot enoletnem premoru ponoyno vključil v prvenstveno tekmovanje. Moštvo . tekmuje v II. razredu, upa-, mo pa, da bo prihodnjo ješen tekmoval v I. razredu. Z začetnim formiranjem moštva so bile velike težave, to pa zaradi pomanjkanja igralcev. Da se prvenstvo redno odvija, polno hvale »starim vete-' ranom«, ki so ■ razumeli položaj društva in. priskočili - s svojo ude- ležbo na pomoč mlajšim neizkušenim igralcem: Uspehi niso izostali, in po 4. kolu vodi Partizan-Kovi-nar. Do kraja prvenstva je še 5 kol in upamo, da bodo fantje še naprej tako srčno igrali in zasluženo postali jesenski prvaki II. razreda celjske okrajne nogometne -lige. Lestvica: 1. Kovinar 4 3 0 1 22:5 6 2. Rogatec 4 3 0 1 18:11 6 3. Zreče; 4 3 0 1 17:11 6 4. Goto vije; 4 2 0 2 13:13 4 5. Vransko 3 11 i- 6:6 3 6. Polzela 3 111 6:8 3 7. Šentjur 3 1 0 2 8:9 2. 8. Šalek 4 1 0 3 4:13 2 9. Ponikva 3 0 0 3 9:27 0 O DELU VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE ŠTORE Vzgojno varstvena ustanova Štore sprejema otroke iz družin delavskega naselja Lipa in delno iz spodhjih Štori V šolskem1 letu 1963/64 je bil povprečen obisk v ustanovi 19 otrok. Kapaciteta ustanove je 40 otrok. V ustanovi delata dve vzgojiteljici. Iz navedenega je' razvidno, da prostori v ustanovi niso. zasedeni in delovna sila. ni1 dovolj izkoriščena. V kraju je veliko, družin, kjer sta - oba roditelja zaposlena in imajo otroke,ki so .za vpis v našo ustanovo,. Stanje otrok v Ustanovi in obisk v. ustanovo je v nesklacfju z razmerami, ki. so v kraju. Vse premalo se razpravlja o varstvu predšolskih in šolskih otrok. Naš industrijsko razviti kraj bo moral zaradi vsega omenjenega odstopiti eno vzgojiteljico občini Žalec. Na zadnjem zboru občanov sem prikazala dejanski obisk otrok v naši ustanovi. Z javno razpravo Sem pozvala vse družbeno politične delavce, da bi poglobljeno razpravi a j li o varstvu otrok. Tudi o varstvu šolskih otrok bi morali veliko več razpravljati in jih tako' zavarovati pred cesto in njenimi slabimi vplivi.. Na kratko o delu, naše ustanove: odpiha je od. pol šestih, do 'pol treh. Svojim varovancem nudi toplo malico in kosilo. Obroki so sveže in okusno pripravljeni v lastni kuhihjlp Od 7.30 do 11.30. traja vzgojno delo po, različnih ■področjih vzgoje, kot umske, estetske, telesne, politehnične vzgoje. V popoldanskem času ali ob nedeljah se vrši razširjena vzgojno varstvena dejavnost v obliki krožkov. Anica Žnidaršič naprednih društvih, udeležil se je bojev za našo Koroško, kot zavednega rodoljuba in oficirja pa ga je okupator takoj po prihodu pričel preganjati in ga končno izselil.. Po vojni je ponovno našel svoje mesto med vodilnimi ljudmi barvaste in črne metalurgije in za svoja prizadevanja prejel odlikovanje »Orden dela III«. V našem kolektivu je služboval vse od leta 1952. Tudi po zasluženi Upokojitvi v našem podjetju ni miroval. Pridružil se je investicijski grupi in v vseh dosedanjih investicijskih akcijah prispeval svoj izdaten delež. . Z nepričakovano in vse prerano smrtjo tov. Vrečka smo izgubili v vsakem pogledu plemenitega tovariša. Kot takega ga bomo ohranili v najlepših spominih in skušali slediti plemenitemu' liku njegove osebnosti. URNIK VADBE TELESNOVZGOJNE ORGANIZACIJE TVD PARTIZAN-KOVINAR ŠTORE Ob začetku novega šolskega leta se je pričela redna vadba vseh sekcij in oddelkov v našem društvu. Vsi oddelki, vadijo pod strokovnim vodstvom in, ugodnimi pogoji. GIMNASTIČNA SEKCIJA: Cicibani — vsak četrtek od 16. do 17. ure. Pionirji — vsak torek in petek od 17. do 18.30 ure. Pionirke r-u vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18.30, Mladinci — vsak torek in petek od 18;30 do 20. ure. Mladinke vsak .ponedeljek in četrtek od 18.30 do 20. ure. Mlajši člani — vsak torek in petek od 18.30 do 20. ure. Starejši člani — vsako sredo od 19. do 21. ure. . Starejše članice— vsak ponedeljek od 20. do 21.30. Skupna vadba — vsako sredo od 17N do 19. ure in nedeljo od 10. do 12.30. KEGLJANJE: Ponedeljek od 16. do 18. ure članice, od 18. do 22. ure n. skupina moški. Torek od 16. do. 22. ure I. skupina moški. Sreda od 16. do 18. ure članice. Četrtek od 16. do 18. ure starejši člani. Petek od 16. do 22. ure II. skupina moški. Sobota od 16. do 22. ure I. skupina moški. » NOGOMET: Torek od 16. do 18.'ure člani in mladinci. Četrtek od 16. do 18. ure člani in mladinci. Sreda od 16. do 18. ure pionirji. Petek od 16. do 18. ure pionirji. ROKOMET: Sreda od 16. do 18. ure I. in II. moštvo. Petek od 16. do 18. ure I. in II. moštvo. KOŠARKA: :. * Četrtek od 20. do 22. ure člani. Sobota od 19. do 21. ure člani. NAMIZNI TENIS: Pionirji vsako sredo od 15. do 20. ure (razdeljeni v skupine). Mladinci vsak ponedeljék od 15. do 20. ure in nedeljah od 8. do 12. ure. Članice vsak petek od 15. do 20. ure (razdeljene v skùpiné). Člani vsak torek in četrtek od 15. do 20. ure. Vabljeni k sodelovanju.