Jos. Wester: PLANINSKI SPOMINI IN ZAPISKI IZ L. 1953 ✓ 5. Izlet na Snežnik (1796m) e Valentin Vodnik v svojem »Popisovanju kranjske dežele« pravi, da je Notranjsko vse hribasto in da drže od bohinj­ skih snežni.kov noter do Turškega čez Notranjsko debeli gozdi in da je tam veliko poclzcm.~ljskih lukenj, preduhov ·~ in votlih prostorov, v katerih so vse sorte kamnite, od kapa okamenele podobe videti. Ne omenja pa najvišje notranjske gore Snežnika, medtem ko navaja kot najime­ '----~ nitncjše vrhove na Gorenjskem Triglav, Ljubelj in Šmarno goro, ki »ima to posebnost, da je sh·ma, visoka in vendar od drugih hribov -o Wolkenbohrcr«), s čigar vrha se more vsa dežela z očmi premeriti in se vidi z njega tudi preko morja v Iialijo, Dalmacijo in Turčijo, da pa ima grozne divjine, je .zgodopisec Valvasor. In kaj še pripoveduje o njem? Da je »obupno visoka gora«, ki je tudi poleti s snegom pokrita, da si trgovci, namenjeni preko te gozdnate pokrajine na Reko (St. Veit am Pflaum) najmejo v šneper­ škem gradu spremstvo več obovoženih mož, ki prejemajo letno plačo in morajo take potnike zastonj skozi! gozdovje voditi, ker se mudi tam vsakršna svojat roparjev, banditov in tudi Turkov.i - Hacquet je na svojem krožnem potovanju prišel na PiJvko, od koder se je iz Trnovega napotil proti cerkniškemu Javorniku. V svojem jedrnatem potopisu omenja, da so gore v soseščini Snežnika neprijetne za pešca, ker so tla zg olj i:,,: rahlega gnišča, v katerem je polno gadov. Ker pokriva tla divja kumina (jelenovec, Laserpitium siler), človek li;hko na takega strupenjaka stopi, ne da bi ga prej opa'Zil. 3 Dokaj mikavneje je Snežnik opisal dopisnik Novic Danski, t. j. Prešernov sošolec, licejski skriptor Jurij Kosmač, doma v Danah pri Ložu. Naziv lje ga »velikanski Snežnik, kateri v sredi strašnega gozda med kranjsko, hrvaško in istrsko deželo 5332 čevljev visok kvišku kipi, s katerega je na~vid na vse kraje kaj prijeten«. 4 Pisec omenja; da je v snežniških gozdovih mnogo medvedov, volkov, celo risov, kadar pa Žir obrodi, se tam toliko polhov zaredi, da jih ponoči vse mrgoli in da jih domačini »na taiVžente in tavžcntc« v samostrele polove. Na južni strani pa d.\ so veliki pašniki, kjer kraški~ pivški in istrski ovčarji drobnico pasejo, ki se tam jako zredi in obilo mleka da, i, z katerega veliko okusnega sira nap1·.avljajo. Opis ne kaže, da je 1 Gl. Vodnik, Velika pratika 1795. z Valvasor, Ehre .. . II, 222, odn. XI, 511, 512. 3 Hacquet, Oryctographia I, 121, 4 Gl. Novice 1857, 23. 537 Kosmač sam na vrh pristopil, kakor tudi ne Miroslav Vilhar, ki v romantični pesmi »N.a Kalcu« o njem poJe: »Pošilja čez mejo / pogled velikan: / kam plavajo ladje, / kaj dela Istran.« Do l. 1857 je bil Snežnik severnjakom, torej večini naših i'ojakov, dokaj od rok. Ko pa je isto let.o dne 28. julija stekel po novozgrajeni železnici prvi vlak iz Ljubljane proti Trstu, je postala Notranjska zložneje pristopna. Zato ni čudo, da je kot turistični izletnik prvi opisal svojo hojo na Snežnik muzejski kustos Dragotin Dežman. Svoj zanimivi potopis, ld je spričo živahnega pripovedovanja, vzorne dikcije in mestoma pesruške :1.anesenosti še vedno branja vreden, je objavil v Novicah 1860.~ Dcžinan je bil krenil iz Ige vasi do šneper­ ške bajte, kjer so gozdarji in drvarji imeli svoje zavetišče. Tu je prenočil, drugo jutro pa je bilo še dve uri hoda, da je dospel na sifajni vrh, kjer je užival obsežen razgled tja gor do gorenjskih snež­ nikov in dol na Kvarner in Jadran do beneških lagun in dalmatinskih otokov in gorovij: »Kaj lepšega, ko prvo sonce vrže svoje žarke na snežene vrhove, da se utrinjajo kot zlato in srebro, res ni!« Kar vabljiv o zaključuje ta pobudni opis naš Dragotin, ki se je nekaj let nato prelevil v mrkega Karla Deschmanna, ko končuje: ·»Ne bo ti žal, dragi moj, ako si šel na Snežnik v lepem vremenu. Ne boj se truda ne stroškov; vrh Snežnika ti bo vse povrnil!« 8 In zares! Tudi meni ni žal, da sem -pristopil na ta najvišji no­ tranjski vrh letos dne 28. junija, ne kot samohodec, kakor sicer običavam, ampak kot član občestva 24 izletnikov. Vneta naša pla­ ninka me je bila opozorila , da se zbira družba Ljubljančanov in Po­ stojnčanov, ki ta izlet nameravajo, seveda, če se jih priglasi toliko, da bodo zasedli vse sedeže v avtobusu, ki naj nas popelje iz Ilirske :Bistrice po zložni cesti do Svinščakov, zadnje postojanke pod Snež­ nikom. Ker se je bilo prijavilo dovolj udeležnikov, smo sedli v prvi zjutrnnji vlak. Tmeh smo srečo, da smo dobili ugodne prostore v zadnjem vagonu, čigar končni oddelek je urejen kot prava razgledna l oža. V takem odprtem vozu ti vožnja celo po pustem krnškem svetu nudi dovolj zanimivosti, ko ti pogledi iz enolične bližine lahko uha­ jajo v raznolično daljo. Variatio delectat. Izmena mika. - V Postojni je pristopila še druga skupina snežniških izletnikov. Na postaji v Ilirski Bistrici smo neutegoma presedli v čakajoči avtobus in zavzeli v njem vse sedeže. Cesta se v lepo izvedenih vijugah dviga vedno više in više, zdaj med bujni.mi pašniki, zdaj po borovem gozdu. šofer je povedal, da se prične košnja šele v začetku julija, zato pa zdaj ni bilo videti ne čred govedi ne ov.ac. Cirm više smo v odprtem svetu dospevali, tem obsežnejši so bili pogledi na pivško in brkinsko pokrajino. Ko pa se cesta privije v gozdovje listavcev in iglavcev, seveda mine vsakršen razgled. Zato pa r.e ob­ čutiš višinsko ozračje, prepojeno s svežilnim ozonom. Na vsej poti nismo srečali ne pešca ne voznika ne motornega vo1.ila, saj tudi ni 5 Gl. Na Snei.n:ik. Novice, 1860, 283-285. 6 Gl. Novice 1860, 285. 538 nikjer ne zaselka, ne koče ne pastirskega ali drvarskega stana. Brez­ ljudna edinščina! Po 19 kilometrov vožnje, ki je trajala 70 minut, smo se ustavili na Svinščakih (1248 m), torej že v znatni v:išini 840 metr·ov nad Bi­ strico. To je pla~ dolinica, ki jo krasita golo zidovje nekdanjega italijanskega hotela in shomna kočica, z napisom Cankarjeva koča. Razočaralo nas je, ko smOl ugotovili, da v njej n.j drugega ko nekaj pogradov s slamo. Tu je menda nočišče za drvarje, sicer pa nima nikake opreme, še manj pa oskrbe. Edina še ohranjena naprava je vodnjak z živo vodo, kar je na Krasu prava dobrina. - Nismo se dolgo mu dili v tej pušfobi. Drugače ,pa bo, ko bodo zopet vzposta­ vili hotelsko zgradbo. Saj bodo čvrsto kamnito in betonsko zidovje lahkx.> porabili za ogrodje novi stavbi, ki ne bo samo zavetje za snež­ niške turiste, temveč obenem planin:.ki dom letoviščarjem, ki sil žele udobneg:a bivališča v zdravem gorskem ozračju. Ta postojanka utegne biti Reč.anQm in opatijsk im. gostom vabljivo planinsko izletišče in gostišče, saj je pn :svoji legi sredi gozdovja v višini nad lZ0_ 0 metrov, n. m. kakor ustvarjena za prijeten odpočiJtek. A tudi Trfačanom bo v dobrodejno izmeno velemestnega vrveža z idilično gorsko tišino. Menda bodo le kdaj razmotali krotovičasti triaški vozel .ali pa ga bo k-ak novodobni Aleksan-der s lrrepkim zamahom - presekal. - Nismo se dalj časa tu obotavljali, zakaj blff.al se je poldan in treba se je ponpeti še na vrh. Zopet smo posedli v samodrč. Šofer je moral poslej z volanom previdno ravna"t½ zakaj ces.ta :;e je zožila v vijugast kolovoz, rpo kate1·ero naj bi se pricidazili še kak kilometer da.lje do Grde doline, od koder bi nastopili zadnji vzpon na Snežnik. A to progo nam je zaprla barikada bukovih skladanic, zloženih kar sredi ceste. Kaj hitro smo se znašli v tej zagati. Naš kolektiv s svo­ jimi 40 rokami - vsem udeležencem ni bilo treba sodelovati - je v nekaj minutah _ preložil in zložil kalanice ob cestnem robu, tako da smo se nato s~dc približali Hu
  • se je bno povsem zjasnilo, da so nam enolično vožnjo oživljali lepi pogledi na sončne Brkine in valovito Pivko. še pred 18. uno smo končali sv, oj brz:.ovor.ni izlet, ki smo ga na senčnem hotel­ s.lrem vrtu završili s frug.aln:im li.kofom, zadovoljni, da nismo prav nič opazili one divje romantike, ki jo sfa:ri pisci. Snežniku pl'idevajo. 2e davno so opustili sv-0j roparski r obrt Valv.asorjevi tolovaji in Hacquetovi gadje so tudi že 'Preminili. Snežnik j.c sedaj povsem pitoma gora, ki pa jo je treba s turističnimi napravami samo še izbolj­ šati. - Hvalo smo dali vrlemu prireditel ju dr. St., ki nam je tako povoljno omogočil ta kresni obisk notranjskemu poglavarju. Naposled je še doživela izredno presenei:enje članica, da je v svoj albumček odtisnila žig Cankarjeve koče, ki ga je bil prav pred' odhodom vlaka dostavil vsečinitelj tamošnjega pl.i.ninskega društva. Bila je to pač »pia fraus« - nedolžna varka, opravičljiva le s tem, da je koča sama, ki sm-0 j,o bili obiskali, brez štampiljke. S ponočnim vlakom smo se vračali proti Ljubljani. Zato nismo več pogrešali razglednega voza, s. katerega smo v ranem jutru uži­ vali bežne prizore notranjske pokrajine. Tako mi je - potekal in minil mbj prvi in bržčas poslednji izlet na Ilirski. Snežnik. 10 10 Na stenskem zemlje-vidu stoji zgolj Sne-.atlk, v k:njig!th pa pišejo Loški Snefoik (po mestecu Ložu, od koder drži po Leskovi dolini pristop od severne stran\ na Snežnik). Pre-j so ga imenovali tudi Notranj/,kl ali pa Knmjski Sne--1- nik. Na Kočevskem. imamo najvišjo vzpclirio na Dolenjskem Goteniški Snežnik (1289 m), v Gorskem kotaru pa je hrvat.ski Snjcžnik (1606 m). Ce že moramo nafo goro O7.načiti s p1'ilastkom, bi jl sodilo une Ilirski Sneinik že :.:alo, ker mu je 111ajbllžie i7.hodiiiče Tih-ska Bi.strica, še bolj pa zato, ker s tem ohranimo sPomln na davne Ilire, rrvotne stanovnike dinarskega ozemlja. 541