V soboto nam je koledar napovedal uradni začetek jeseni, ki je letos lepa, sončna in topla in se nam takšna še naprej tudi obeta. Če imamo le dovolj časa in če smo se odločili dopust preživeti v mirnejših jesenskih dneh, so sprehodi ob jezerih in rekah ter po gozdovih nadvse prijetni. — Foto: F. Perdan l^eto XXXI. Številka 74 ^"•tanovitelji: občinske konference SZDL !*««eaice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka **» Trtic - Izdaja Časopisno podjetje *»las Kranj — Glavni urednik Igor Slavec " Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO Kranj, torek, 26. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GORENJSKO Prostorsko planiranje V radovljiški občini se bodo resno lotili prostorskega planiranja s sodelovanjem vseh občanov v okviru Socialistične zveze - Brez subjektivnih želja in interesov ^. Radovljica — V radovljiški obči-w 1 tako kot v vseh gorenjskih obči-razpravljajo o tem, kako bi naj->^lj smotrno začeli s prostorskim ^J^niranjem, ki bo postalo del druž-j~^nega planiranja. Zato so se že od-kT: .!• da bo posebna strokovna ko-^fcjja vodila in uveljavila kar naj-učinkovito planiranje v krajev-skupnostih, organizacijah zdru-^nega dela in v samoupravnih in-^™»»h akupnostih občine. wjrostonki plani bodo izredno po-^>v"raJ popoldne Je bil posvet v Go-VJ' vasi za KS Žiri, Sovodenj, Tre-Gorenja vas, Lučine, Poljane in ^anes °b 18. uri bo posvet v JVtfJi Loki za KS Sv. Duh, Godešič. k%o*ce in Zminec. Posvet bo v pro-r^*ih OK SZDL. V četrtek ob 16. kMw P« bo posvet v Železnikih v kul-KV^iem domu za KS Železniki, Le Bukovica, Selca, Dražgoše. Va in Sorica. L. R Preddvor praznuje P red dvorca ni so za svoj krajevni praznik izbrali 5. oktober, ko je bil pred 35 leti v Mačah ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor. Praznik bo zaradi pomembne obletnice letos še posebno svečan. Obeležili ga bodo s številnimi prireditvami, ki bodo trajale ves tedni. Prva bo že drevi ob I H. uri. ko se bodo delegati zbrali na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti, nato pa položili venec pri spomeniku N()B. V prihod njih dneh bo sledila mokra gasilska vaja, rokometni turnir moških in ženskih ekip. strelski) tekmovanja, srečanja v malem nogometu ter taborni ogenj ob jezeru OVnava. Se posebej pa velja omeniti slovesno otvoritev i nove ceste Hrib-Potoče. ki jo bodo odprli v soboto \___^ PRIHAJA CAS OZIMNICE - Z jesenjo nam postaja vedno bližja tudi skrb za ozimnico. Po najrazličnejših zagotovilih in vesteh zanjo ne bo skrbi, pa tudi cene ozimnih artiklov bodo sprejemljive. Vedno bolj popolna so tudi poročila o letošnji letini. Čeprav je bilo letos vreme muhasto in se je nad kmetijskimi pridelki znašala pozeba, kasneje pa še toča, se nad letino ne moremo pritoževati. Lefina krompirja dosega lansko raven, kar velja tako za jedilne kot semenske gomolje. Slednjih je letos za najmanj 15 odstotkov več kot lani. Manj razveseljive podatke sporočajo sadjarji. Toča se je najbolj znesla nad nasadom hrušk in jabolk v Preddvoru, pa tudi nasadu Resje pri Podvinu ni prizanesla. Pridelek jabolk bo na Gorenjskem približno za tretjino manjši od lanskega, (jk) - Foto: F. Perdan UGODNI NAKUPI OPREME ZA VAŠ DOM: — bele tehnike — kuhinje, kopalnice — kamini ^ — savne — likovna dela priznanih umetnikov NAROČNIK KRANJ 13.~22.okt.'78 Manj posojil V skladu s sklepom guvernerjev Narodne banke Jugoslavije o omejitvi porasta posojil v tretjem tromeseč ju, kar naj bi zajezilo pritisk na primarno emisijo denarja, je izvršilni odbor banke sprejel sklep, da morajo vse temeljne banke, združene v tej banki, znižati naraščanje posojil. Ob koncu tega meseca ne bi smele preseči stopnje rasti za 4 odstotke v primerjavi z junijem. Obenem so sprejeli tudi sklep, da imetniki devizne hranilne vloge ali deviznega računa lahko razpolagajo s svojimi devizami šele po preteku pet-\ najstih dni po naložbi. Če bodo želeli dvigniti devize prej, bodo morali plačati banki provizijo 2 odstotka zahtevanega dviga. Najuspešnejši Služba zborničnega koordinacijskega odbora za vprašanja ustvarjanja in delitve dohodka je izdelala posebno analizo tridesetih najbolj uspešnih organizacij združenega dela v Sloveniji. Za širši izbor so vzeli kot osnovni kriterij ocene uspešnosti njihovega poslovanja doseženi dohodek organizacij, v primerjavi z doseženim na področju gospodarstva, ki mu pripadajo. Med najbolj uspešnimi sta tudi Exoterm Kranj in Domplan Kranj, kar osem organizacij pa se je že drugo leto zapored pojavilo med organizacijami z najbolj ugodnimi rezultati. Vse so iz Ljubljane. Več za razvoj Jugoslavija znatno povečuje svoj delež v Mednarodni finančni kooperaciji, saj se bo njen prispevek v prihodnjih štirih letih povečal za približno 43 milijonov dinarjev. Sredstva bo prispeval zvezni proračun. Mednarodna finančna korporacija, ki so jo ustanovili leta 1956, je pridružena mednarodni banki za obnovo in razvoj v Washingtonu. Ta finančna ustanova podpira gospodarski napredek tako, da pomaga pri razvoju rentabilnih zasebnih, poldržavnih in državnih podjetij v deželah v razvoju. Malo za turistično propagando Največji problem turistične propagande Jugoslavije v tujini je pomanjkanje sredstev. Prihodnje leto bomo za ta namen {meli na voljo 143 milijonov dinarjev, kar je le en odstotek več kot letos, če pa upoštevamo inflacijo, pa bo denarja še manj. Jugoslavija daje za propagando precej manj denarja kot dru ge turistične države. V centrali mehiške turistične organizacije dela 850 ljudi, v grški 560, v britanski 350, v nasipa le 18 ljudi. Zaostanek pri gradnji stanovanj Lani in predlanskim smo za gradnjo stanovanj namenili okoli 97 milijard dinarjev, od tega okoli 50 milijard iz družbenih virov. Računajo, da bomo letos za stanovanjsko gradnjo porabili še okoli 53 milijard dinarjev. Ne glede na tako visoke naložbe pa ne ustvarjamo načrtovane rasti stanovanjske gradnje, predvidene z družbenim planom Jugoslavije do leta 1980. OBRAMBNI DAN - Okoli 1730 otrok iz osrednje osnovne šole Simona Jenka in njenih podružnic seje v soboto udeležilo obrambnega dne na Mali Rupi, ki pa je bil precej drugačen kot običajno. Učenci, razdeljeni v štiri »starostne« brigade, so se v četah odpravili na pohod. Vodili so jih četni komandanti-pionirji, z njimi pa so bili tudi vojaki JLA in taborniki. Shod je bil na travniku pod Rupo, kjer so taborniki prikazali postavljanje taborov in prvo pomoč, nekdanji borci so pripovedovali o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja, vojaki pa o naši sodobni vojski. Na koncu je vsem prijal okusen pasulj iz vojaške kuhinie. (H. J.) - Foto: F. Perdan Kje šepa samouprava? Radovljica — V radovljiški občini prav v teh dneh obravnavajo poročilo delovne skupine za nadzorstvo zakonitosti po organizacijah združenega dela. Člani skupine so temeljito pregledali samoupravne splošne akte v desetih temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela ter svoje ugotovitve posredovali vsem tistim, ki so jim lahko v pomoč za uspešnejše nadaljnje delo. Delovno skupino, ki je pripravila eno najbolj tehtnih analiz doslej, je vodil diplomirani pravnik Miran Bogataj, zaposlen v Plamenu Kropa: »Pregledali smo, kako v desetih organizacijah uresničujejo zakon o združenem delu ter svoje praktične izkušnje v skladu z zakonom prenašajo tudi v svoje samoupravne akte. To je izredno široko območje, nad katerim pa ni bilo še strokovnega pregleda. Tudi zdaj ta ocena še ni popolna, ugotovitve veljajo le za deset organizacij in tudi ne trdim, da je pregled vsebinski. Poskušali smo pretehtati določila iz osnovnih, življenjskih razmer. Zlasti dohodkovni del. saj je to sistem, za katerega proučevanje je treba dovolj časa. aktivnosti in prizadevanj. Ugotavljali smo, kje so pomanjkljivosti, kje so problemi, ki zavirajo v posamezni delovni organizaciji uspešnejši razvoj. Sodim — po tem Obisk v Zaječarju Tržič — Delegacija tržiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je 7. septembra letos obiskala občino Zaječar v Timoški Krajini. Glavno mesto Timoške Krajine je ta dan slavilo občinski praznik. Med obiskom Tržičanov. ki je bil deležen izjemne pozornosti, so predstavniki obeh občin ugodno ocenili dosedanje sodelovanje, začeto leto 1975. Zastopniki Tržiča in prijateljskega Zaječarja so se dogovorili za okvire, sodelovanja do leta 1980. ko bo minilo pet let od začetkov prijateljstva. Ta jubilej naj bi po sodbi obeh strani sklenili s podpisom listine o pobratenju tržiške in zaječarske občine. -jk Nov hišni red Tržič — Delegati tržiške občinske skupščine so junija letos razpravljali o osnutku novega hišnega reda in menili, da je zrel za javno razpravo, ki je trajala do konca julija. Glede na pomembnost področja je bil osnutek posredovan v obravnavo vsem delegacijam, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela in temeljnim organizacijam ter hišnim svetom. Pripombe pa osnutek sta posredovali le samoupravna stanovanjska skupnost in krajevna skupnost Tržič-mesto. Večina pripomb je bilo upoštevanih. Skupščinski oddelek za upravnopravne zadeve in skupne službe je zato pripravil predlog odloka o novem hišnem redu, ki so ga delegati občinske skupščine na zadnjem zasedanju soglasno potrdili. -jk pregledu — da posebno pri dohodkovnih odnosih nismo še napravili pomembnejšega koraka, da se največ problemov pojavlja v manjših delovnih organizacijah, da pa so v večini primerov sredstva za osebne dohodke odvisna od doseženega dohodka. V postopku za uveljavljanje zakon? o združenem delu je bilo precej kvalitetnih premikov, rezultati so vsekakor otipljivi. Vendar pa se osnove in merila vse preveč urejajo po nekih skupnih merilih in le redkokdaj natančno in razmeram bolj primerno. Nekatere delovne organizacije uporabljajo včasih takšne načine, ki niso v skladu z zakonom o združenem delu. Pri ugotavljanju delovnega prispevka se odločajo za merjenje ali ocenjevanje, obvelja analitična ocena. Nedvomno bi že morali ustrezno rešiti predvsem pomen in veljavo minulega dela. zdaj smo ga opredelili le z dodatki za stalnost. Najpomembnejša naloga je v tem. da v organizacijah spodbujajo delavca k večjim rezultatom z ustreznim nagrajevanjem in da se posveti vsa potrebna skrb uveljavljanju boljših praktičnih rešitev. Takšnih rešitev, ki utrjujejo dohodkovne odnose in ki dojemajo vse bistvo in sporočilo zakona o združenem delu.« D. S. Nadzorovana reja psov Tržič - Po javni razpravi, ki ni dosegla zaželjenega učinka in so bile upoštevanja vredne le pripombe izvršnega sveta, je občinska skupščina Tržič sprejela odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter ostalih domačih živali. Novi odlok ni tako nepomemben, kot bi marsikdo mislil Predvsem velja opozoriti, da je nadzor nad rejo psov nujen, saj so psi. predvsem potepuški, pogosti prena-šalci najrazličnejših bolezni, za katere je občutljiv tudi človek. Odlok pa ureja tudi rejo drugih živali, ki jih je v naseljih vedno več, prav tako pa prispeva k urejenejšemu in čistejšemu okolju. Pri sprejetju tega odloka pa v trži-ški občini poudarjajo še drugo plat Občina leži ob meji, prek katere po gosto prihajajo najrazličnejše živalske bolezni, predvsem pa pasja steklina. Večji nadzor je zato upravičen, -jk ŠKOFJA LOKA i Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, začela se jc 7. uri razpravljajo o gradnji trgovskega centra v Podlubniku. prediv proračunskih dohodkov in izdatkov občine Skofja Loka. predlopj povečanje oskrbnin v vrtcih.* osnutku pogodbe za izdelavo urbani« nega plana Gorenja vas in še nekaterih drugih problemih in vprašan Popoldne oh MS. uri bo seja pripravljalnega odbora za obliko«**' potrošniških svetov v občini. Pripravljalni odbor je pripravil izhočv za delo potrošniških svetov, na sejo pa so vabljeni predstavil krajevnih konferenc SZDL iz Železnikov. Zirov. Škofje Loke in Gort-"vasi ter člani odbora. V četrtek. 28. septembra, ob Ki uri bo seja komiteja obar-konference ZKS Skofja Loka. Na dnevnem redu je poročil-" uresničevanju programa marksističnega in idejnopolitičnega izabra: van ja članov ZK. obravnava programa, osnutka statutarnega sklep organiziranosti in delovanju občinske organizacije in priprav na 4 konference. V petek. 29. septembra, ob 12. uri bo seja sveta INDOK n* Skofja Loka. Pregledali bodo delo centra, se pogovorili o finančni poslovanju in poslovniku centra ter informacijo o posvetovanj urednike glasil OZD in organizatorje obveščanja v KS loške obfia L B RADOVLJICA V četrtek, 28. septembra, bo ob 16. uri seja občinske kot-rence ZKS Radovljica, na kateri bodo razpravljali o predlogu s: tutarnega sklepa in poslovnika o organiziranosti in delov*: komunistov v občini ter o problematiki vzgoje in izobraievar v občini. D. S Do konca leta volitve v SZDI Kranj - Na kranjski občinski konferenci SZDL ocenjujejo potek volitev organov krajevnih skupnosti in ugotavljajo, da ima okrog 85 odstotkov krajevnih skupnosti že nove organe. V večjih krajevnih skupnostih so izvolili skupščine krajevnih skupnosti, v manjših, ki so v večini, pa so se odločili izvoliti svete krajevnih skupnosti. S tem pa delo pri volitvah organov krajevne samouprave še ni končano. Treba bo še izvoliti organe skupščin in svetov krajevnih skupnosti, vaške in ulične odbore ter še nekatere druge organe. Predvsem pa bo treba samoupravno organiziranost v krajevnih skupnostih uskladiti Z družbenopolitično. Kak o uresničiti to nalogo bo trs" po seminarju, ki ga pripravlja reji liška konferenca SZDL v Porte-Do konca leta bo treba izveš* volitve v krajevnih konfete** SZDL. Le-tem bodo sledile v na občinski in republiški ravn: kranjski občinski konferenci menijo, da volitve v krajevne' ferenče SZDL ne smejo biti problem. Precej možnih kai za odgovorne dolžnosti je dentiranih, bodisi v zadnjem pri skupščinskih volitvah, ki izvedli letos. Treba pa bo še tirati kandidate za organe o konference, svete, komisije in dinacijske odbore. Jesenske naloge SZDL v tržiški občini Dvakrat volit Tržič — Pretekli teden sta bili na občinski konferenci SZDL Tržič dve pomembni srečanji. Na delovni dogovor so se najprej sešli predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL, dan kasneje pa predsedniki koordinacijskih odborov in svetov pri občinski konferenci SZDL. Slednji so razpravljali o delovnih programih, o metodologiji dela, ki mora zagotoviti redno udeležbo in tvorno sodelovanje članov odborov in svetov ter obravnavali nujnost usklajenega'dela z organi občinske skupščine. Predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL pa so člani vodstva občinske konference opozorili predvsem na nekatere delovne dogovore iz preddopustniških dni. ki niso bili zadovoljivo uresničeni. Največ Mavčiče — YU3DRC Mavčiče — Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine so v nedeljo. 17. septembra, proslavili ustanovitev radioamaterske sekcije. S pomočjo matičnega kluba v Kranju so v osnovni šoli v Mavčičah organizirali tečaj, ki ga je sprva obiskovalo več kot dvajset mladincev. Uspešno pa ga je zaključil«) precej manj res navdušenih radioamaterjev. Uspeh je plod sodelovanja med mladinsko organizacijo in organizacijo Ljudske tehnike. Cilj obeh je isti: združevati mlade, pripraviti jih za samostojno delo in življenje M. Zavrl Sodelovanje s Kitajsko Po obisku predsednika Hua Kuo Fenga V Jugosla viji se nadaljujejo tesne prijateljske vezi med Kitajsko in Jugoslavijo. Na obisku v Jugoslaviji je bil mini sfer Can Čiu-fu ter se pOgO varjal o nadaljnjih gospo darskih stikih. V kratkem bodo ustanovili medvladni mešani odbor za gospodar s ko in znanstveno tehnično sndc/oranje. vrzeli se kaže pri oblikovanju! nalnih in potrošniških svetoC vključevanju v najrazličneji^H razprave in pri organiziraneS obraževanju delegatov. Najpomembnejši nalogi, ki krajevne konference SZDL deloma tudi pozimi, pa so vi organe krajevnih skupnosti in ve v krajevne konference SZDt! litve v organe krajevnih skup«' bodo 22. oktobra. V krajevnih **» nostih Bistrica in Tržič-rnesto 1» volili skupščine krajevnih skUp»* drugje pa svete krajevnih skupo* Organizacija SZDL ima u& predvsem kadrovsko dobro pnf** ti volitve, ki bodo v trŽjsJd (** neposredne. Vzporedno pa se'tv ba pripravljati tudi na volitve ■' jevne konference SZDL, ki M tržiški občini novembra in " na republiški ravni. Skupno delo Tržič - Tržiška občinska si ščina je soglašala s poročilcvir -benega pravobranilca samouprs nja za leto 1977. Menila je. da.* sploh treba posvetiti več potoiV družbenemu varstvu samoupr*' pravic nasploh, pri tem pa je nega pomena skupno delo sku> in njenih organov, družbenop> nih organizacij in družbenega . branilca. Tržičani ob poročilu jo. da s«' mora bolj uveljaviti si upravna delavska kontrola in r poravnalnih svetov, še posebi*C membna za Tržič pa je krepit« m ou prav nih odnosov v star.-" skem gospodarstvu. Družbeni ff% branilec naj bo kritični spremi lec tega procesa in eden tistih 1 dolžni stalno opozarjati na pn uveljavljanju samoupravn-nosov na tem področju. Enako tudi za uresničevanje zakona o' ženem delu. Skupščina je pr občMiskemu svetu Zveze sinet?! komisiji za spremljanje ure?r^ nja zakona o združenem ck* družbenemu pravobranilcu ti* plana uresničevanja zakona ' 1979, posebna pozornost pa naj* proučevanju možnosti 2a obli nje temeljnih organizacij zi\tf aH dela v tržiški pekariji, mesar in v Elektru. Prav take4 iiteje oceniti sodelovan* ' . skupnosti z organi!*;' združenega dela. pošti tem« jevnih V. V (Kaj in kdaj praznovati pod Krvavcem? V zadnjih letih je pod Krvavcem organizirana partizanska proslava pod imenom Srečanje borcev, aktivistov in planincev krvavškega območja. Preteklo leto je bilo srečanje 25., letos pa 10. septembra. Prireditev, je vsako leto na Kriški planini, pod samim vrhom Krvavca. Vse takšne in podobne proslave, ki imajo namen ohranjati in prenašati tradicije naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije na mlade rodove, so vsekakor koristne, zato jih lahko samo pozdravimo. Toda pri srečanju borcev, aktivistov in planincev krvavškega območja, moramo ne glede na dober namen in voljo organizatorjev prireditve, zastaviti nekaj vprašanj, ki po mojem in tudi mnenju drugih poznavalcev medvojnih razmer 'n.a območju Krvavca niso povsehi jasna in razumljiva. Pustimo to pot ob strani ime proslave in se pomu-dimo ob vprašanju, zakaj so omenjena srečanja ravno septembra, ko na območju Krvavca ni bilo nobenih bojev, niti partizanov in zakaj niso posvečena največjemu partizanskemu dogodku pod Krvavcem — bojem 13. avgusta 1942. Znano je, da je poleti 1942 ena tedaj največjih partizanskih enot — Druga grupa odredov ali Prva slovenska brigada, kakor jo tudi nekateri imenujejo, na svoji težki, a slavni poti z Dolenjske na štajersko potovala prek Gorenjske in tudi čez omenjene kraje. Tako se je glavni del Druge grupe odredov pod vodstvom legendar- nih slovenskih partizanskih poveljnikov Franca Rozmana-Sta-neta, Dušana Kvedra-Tomaža in Petra Stanteta-Skale, 13. avgusta 1942 nad Davovcem pod Krvavcem spopadel z nemško policijo in prvimi raztrganci na Gorenjskem. V spopadu je padlo 17 borcev Druge grupe odredov in trije borci iz 2. (krvavške) čete 2. bataljona Kokrškega odreda. V ofenzivi, ki so jo Nemci po tem spopadu organizirali na širšem območju Krvavca med Kokro in Kamniško Bistrico, je med 17. in 20. avgustom padlo še sedem borcev, od tega pet iz Krvavške čete, dva pa iz Druge grupe. S pomočjo prvih organizatorjev bele garde bratov Alojza in Vidka Mejača iz Komende in drugih gorenjskih veljakov so ob tej priliki do kraja razbili Kr vavško četo, v kateri so bili v glavnem domačini izpod Krvavca. To je bil eden najbolj tragičnih dogodkov druge svetovne vojne pod Krvavcem. Nad Davovcem je še danes grobišče padlih borcev, na dogodek pa spominja spominsko obeležje, kra jevna skupnost Grad-Dvorje pa v spomin na dogodke nad Davovcem praznuje svoj krajevni praznik. V okviru krajevnega praznika KS Grad-Dvorje se na prizorišču boja že več kot deset let vsako leto zbirajo domačini, vendar so tradicionalne proslave že začele zamirati in tudi obveščanja javnosti o omenjeni proslavi skoraj ni več. Zato za proslavo na Da- $OLA NA PLANINI - V največjem kranjskem naselju Planina se že *<*ejo obrisi nove osnovne šole. Močno bo razbremenila predvsem ^>/o Staneta Žagarja, ki se že nekaj let otepa s prostorskimi težavam,. S. Foto: F. Perdan ^ V premislek-"--— Od stroja do pisarne Nemalo je primerov — iz dneva v dan veo — ko kvalificirani delavci odhajajo od strojev za pisalne mize. Zato pravimo, da je » tem našim sedanjim izobraževanjem in zaposlovanjem nekaj hudo narobe, saj nam tako primanjkuje kvalificiranega kadra, da ga iščemo drugod in tudi na naših poklicnih šolah si pridobivajo znanje večinoma učenci iz drugih republik (na gradbenih Šolah v Ljubljani je 70 odstotkov dijakov iz sosednjih republik). Kvalificirani delavci torej odhajajo v administracijo, kjer odpiramo vedno nova in nova delovna mesta, tudi nepotrebna. Z dopolnilnim izobraževanjem na delavskih univerzah si pridobijo dodatno znanje za nov poklic, ki jih morda niti ne veseli in morda zanj ne bodo nikoli prav usposobljeni, a bodo zato znatno bolje nagrajevani. Tudi v tem grmu tiči zajec, kajti danes zaslužijo delavci v skupnih službah ali v pisarnah znatno več kot kvalificirani delavci v proizvodnji. Pomeni, da nagrajevanje *e ne sloni na delavčevi uspešnosti, da je analitska ocena še vedno le načelna. Tudi tako. da na primer, dobijo še vedno vsi sodelavci orodjarji ali valjavci — enako debelo kuverto. Delavskim univerzam pravzaprav danes ni zameriti, da se zavzemajo in vabijo slušatelje v administrativne poklice, ki jih združeno delo ne potrebuje. Tepe jih neurejeno financiranje, zanimanje za te poklice in za takšno dodatno izobraževanje pa je jasno, izredno veliko. Bitka za nove družbenoekonomske odnose naj bi se začela dosledneje tudi na tem področju. V šolstvu 'nasploh je preobrazba prepočasna usmerjeno izobraževanje je še vedno le na papirju tako v občinah kot v republiki. Na zakon o izobraževanju je bilo več pripomb, zdaj jih je treba še uskladiti s potrebami združenega dela, ga čimpreje sprejeti in se po njem tudi ravnati. Za več sodelovanja in za smotrnejšo politiko izobraževanja in zaposlovanja pa so odgovorni tudi komunisti, ki vendarle ne bodo smeli dopustiti, da delovne organizacije zaposlujejo po pisarnah prekomerno, da se temeljne organizacije združenega dela spreminjajo v nove delovne organizacije z močnim aparatom in da na drugi strani zaman iščejo delavce za proizvodnjo. Takšni kratkovidni politiki — tudi napačnemu nagrajevanju — je treba odločno stopiti na prste, pritisniti na vse njene vzvode, ki so vzrok in povod nezavidljivim problemom zaposlovanja v združenem delu. I). Sedej ^ vovcu ne vedo niti preživeli borci Druge grupe Odredov ... Mislim, da bi moral biti vzrok za kakršnokoli proslavo pod Krvavcem prav spopad nad Davovcem in neposredno z njim povezani dogodki, to pa pomeni, da bi moralo biti srečanje borcev in aktivistov 13. avgusta. Tako pa imamo v enem mesecu pod Krvavcem kar dve proslavi, seveda tako, da prva, posvečena resnično največjemu dogodku komaj še živi, drugo pa želimo za vsako ceno uveljaviti kot nekaj novega in v neposredno škodo proslavam na Da vovcu. Franc Štefe-Miško Priprave na prihodnji sejem Kranj — Pretekli torek je bila v Kranju seja izvršnega odbora sejma civilne zaščite, ki ga je sklical dr. Alimpije Andželski. Člani izvršnega odbora so ugodno ocenili zadnji sejem civilne zaščite v Kranju, ki ga je videlo za okrog 40 odstotkov več ljudi kot lani, lansko prireditev pa je presegel tudi po strokovnosti in kvaliteti razstavljenih izdelkov. Na letošnjem sejmu so prvič podelili tudi priznanja za kvaliteto, kar je povzročilo med razstavljala ugoden odmev. Na torkovi seji je bilo govora tudi o prihodnjem VII. sejmu civilne zaščite. Posvečen naj bi bil radiobiolo-ški in kemijski zaščiti, vsebinsko zasnovo sejma pa bo pripravil Center za civilno zaščito pri zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. Govora je bilo tudi o predlogu Gorenjskega sejma, naj bi na tej prireditvi uvedli brezplačno vstopnino in to pomembno področje družbenega življenja še bolj približali ljudem. -jk DANES IN JUTRI SEJA KAMNIŠKE SKUPŠČINE - Danes, 26. sej. tembra, ob 16. uri bo seja družbenopolitičnega zbora kamniške občin ske skupščine, jutri, 27. septembra, pa zasedanji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Kamniški delegati bodo obravna vali gospodarjenje in gibanje splošne in skupne porabe, stanovanjski problematiko občine, osnutek delovnega programa občinske skupšči ne, predlog odloka o odvozu smeti, problematiko nedovoljenih gra denj v občini, dolgoročni družbeni plan za ljubljansko področje in ne katere probleme s področja vzdrževanja stanovanjskih in poslovni prostorov, (jk) — Foto: F. Perdan Prenizke pokojnine Strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pripravila obsežno analizo o pokojninah v Sloveniji in o gmotnem položaju slovenskih upokojencev. Analiza naj bi pomagala pri uskladitvi pokojnin z osebnimi dohodki in življenjskimi stroški. Osebni dohodki naj bi se predvidoma povečali za 20 odstotkov, življenjski stroški pa so bili v prvih sedmih mesecih za 14.2 odstotka večji kot lani. Vse to kaže. da bo že predčasno, z akontacijo treba povečati pokojnine. Republiški sekretariat za delo predlaga, naj bi jih uskladili z veljavnostjo od 1. julija in to za 5.4 odstotka na mesec. Glavni del uskladitve pa bo tako kot vsa leta opravljen v prvih mesecih prihodnjega leta. METALKA LJUBLJANA TOZD TRIGLAV Tržič razpisuje tri prosta mesta delovnih nalog in opravil za KLJUČAVNIČARSKA DELA Pogoji: — izučen ključavničar OD po Pravilniku o delitvi sredstev za OD. Poskusni rok je en mesec. Ponudbe sprejemamo 15 dni po oglasu na naslov: Metalka Ljubljana TOZD Triglav Tržič, Bistrica 132. etiketa žiri Etiketa Žiri 8 p. O. Stara vas 34, 64226 Žiri Na osnovi sklepa KDR razpisujemo naslednje delovne naloge vodje splošnega sektorja Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo pravne smeri in '.i leta delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili — poskusno delo je M mesece — delo in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izobrazbi dostavite v roku 15 dni po razpisu na naslov Etiketa Žiri, Stara vas 34, 6 64226 Žiri. Sklep o izbiri kandidata boste dobili v zakonskem roku. DES — Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o. TOZD ELEKTRO KRANJ Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. b. o. Komisija za delovna razmerja razglaša A) dela in naloge za nedoločen čas: 1 KV ELEKTROMONTERJA ZA PODROČJE SKOFJA LOKA pogoj: poklicna šola elektrostroke •>. KV ELEKTROMONTERJA ZA PODROČJE MEDVOD pogoj: poklicna šola elektro stroke { KV KLJUČAVNIČARJA V KOVINSKI DELAVNICI KRANJ pogoj: poklicna šola kovinske stroke 1 NK DELAVCA V GRADBENI SKUPINI KRANJ pogoj: osnovna šola H dela in naloge za določen čas, do 31. 12. 1978, za nadomeščanje v času bolezni: SALDAKONTISTA V KONZUMNEM ODDELKU pogoj: ekonomska srednja šola, 1 leto delovnih izkušenj LIKVIDATORJA KONZUMNE DOKUMENTACIJE V KONZUMNEM ODDELKU pogoj: dvoletna administrativna šola. 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD Elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Rok prijave je 10 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveSčeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. Po zeleni Štajerski Britof — Krajevna organizacija Rdečega križa v Britofu zelo dobro dela, Njeni člani pomagajo vsakomur, ki je pomoči potreben. Vsako leto obiščejo starejše člane in jih obdarijo, bolnih pa se še posebej spomnijo. Tudi v krvodajalstvu dosegajo lepe uspehe. Avgusta so organizirali izlet na Štajersko. Udeležilo se ga je šestin-štirideset Britofljanov. Ustavili so se na Ptujski gori, si ogledali nad 500 let staro cerkev, nato pa še ptujski grad z muzejem. Pot so nadaljevali do gradu Borla in se okopali v Ptujskih toplicah. J. Pičman Gasilci pomagajo Kranj — Gorenjska gasilska društva in občinske zveze zbirajo še naprej prispevke za odpravo posledic potresa, ki je v Posočju poškodoval številne gasilske domove. Med drugim so letos Posočju že nakazali solidarnostna sredstva gasilci iz Mošenj, Škofje Loke, Alplesa, Gorenje vasi, Virmaš, Rudnega in Srednje vasi, pomagala pa je tudi občinska gasilska zveza Kranj. Sredstva zbira občinska gasilska zveza Tolmin in se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. I.Petrič Nova tehnologija v Oljarici bo varovala tudi Kokro Obeti za čistejše Kokrine vode Še bodo kdaj ribe v Kokri poginjale, toda dosedanji grešnik, ki je nosil tudi krivdo drugih onesnaževalcev, bo zaradi čistilne naprave brez slabe vesti — Vprašanje pa je, če se bo tudi poslej ribam v Kokri bolje godilo, saj vodo ne onesnažuje le industrija Če se ribe v Kokri obrnjejo na hrbet, je kriva Oljarica. V takšnem prepričanju je marsikdo, verjetno tudi ribiči in sploh vsakdo, ki se sprehodi po bregovih na oko sicer čiste reke. Vendar pa se tradicija dolgoletnega onasnaževanja zdaj prekinja. Ne, da bi v Oljarici zanikali, da bi bili onesnaževalci Kokre, celo nasprotno, vendar pa poudarjajo, da niso edini in tudi ne več najhujši. Celo več — konec prihodnjega leta, če bo šlo »vse po načrtih, bo skupaj s tovarno margarine tekel tak tehnološki postopek čiščenja odpadnih voda, da reka zaradi njihove proizvodnje ne bo prav nič onesnažena. Vrsto let se je res dogajalo, da so odpadne vode iz Oljarice škodile ribam in drugemu življenju v Kokri, zato v tej temeljni organizaciji K2K vsekakor niso nehali premišljevati o tem, kako zmanjšati onesnaževanje. Odpadno olje seveda ne teče z debelim curkom v Kokro, ampak ga zajamejo in še enkrat predelajo v tehnične maščobne kisline, za katerimi je še posebej veliko povpraševanja na tujem trgu. Angorgansko onesnaženo vodo pa iz zbirnih bazenov odvažajo na odlagališče odpadkov v Tenetišah. »Prav zaradi takšnega postopka,« je razložila tehnologinja Nasta Marinškova, »tudi v lanskem letu ni naša odpadna voda pomorila ribe v Kokri, Pred kratkim je to potrdilo tudi sodišče, saj so bili dokazi, da so Sistem prekatnih bazenov, ki jih Oljarica zdaj uporablja, da lovi odpadke proizvodnje, bo z novo tovarno margarine moral zamenjati sodobnejši in tehnološko primernejši način varovanja okolja. — Foto: F. Perdan bile ribe pomorjene tudi pred Oljarico. Tudi ko smo bili lanskega maja obtoženi, da je bila Kokra umazana zaradi odpadne vode iz Oljarice, se je izkazalo, da to ni res, saj tisti dan nismo obratovali.« Kaj je bilo seveda vzrok poginu rib, je težko raziskati, saj lahko kdorkoli ob vodi poplakne posodo, v kateri so bile favni in flori škodljive snovi, pa se morda pri tem niti ne zaveda posledic. Kokra je res še bistra, vendar pa čista že dolgo ni več, saj se brez števila odplak in kanalizacij zliva vanjo, tako kot v druge slovenske reke. Pri tem pa je seveda važno to, da ima Kokra malo vode, kar se še posebej pozna v sušnih letih ali po zimah z malo padavin. Zato ima v manjši količini vode odpadna bolj ali manj strupena snov toliko večji učinek. Kaj pa se vse skriva v odpadkih, ki jih prebivalci ob bregovih tako brezbrižno-odlagajo na divjih odlagališčih, lahko samo ugibamo; smetana odpadkov, ki se vrtinčijo v tolmunih, pa da misliti na marsikaj. Prav ta mesec se zaključuje enomesečno jemanje vzorcev odpadnih voda pod Oljarico in nad njo in sicer po zaključku različnih tehnoloških faz ter v vsakem dnevnem času. Vzorci, ki jih bo obdelal laboratorij Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, bodo osnova za strokovno mnenje Instituta Borisa Kidriča in skupine SEPO o poseganju proizvodnje Oljarice v okolico. Ta raziskava bo odločilna za tehnološki postopek nove tovarne margarine. »Prav radi bi se sicer vključili v čistilno napravo, ki bo zgrajena za območje mesta Kranja, vendar pa kaže, da je ta načrt še odmaknjen, zato nam preostaja za sedaj kar lastna gradnja,« je o bodoči širitvi povedal direktor tozd Oljarice Ciril Dolenc. »Če sedanja raziskava ne bo dala zaželenih rezultatov, bo treba narediti še dodatne študije, kar je pogoj za vsa potrebna soglasja za graditev tovarne margarine.« Oljarica, rafinerija olja v Britofu, je takšno stanje podedovala; pred 75 leti, ko so ob Kokri začeli prešati zrnje, pač ni bilo mogoče niti slutiti današnji obseg rafinerije olja niti učinkov, ki jih proizvodnja ima na okolje. Zdaj so morali ugrizniti v to ne le za njih kislo jabolko onesnaževanja. »Res je skrajni čas, za rešitev problema.« pravi mgh. Drago Vuk. »iščemo le najbolj optimalno rešitev, ki ne bo zahtevala ogromne denarje, bo pa najbolj zadovoljiva. Ko bo stf.-kla prizvodnja v tovarni margarine, bo obenem delovala tudi čistilna naprava. Takšne so sedanje za-heteve širjenja proizvodnje in prav je tako; še pred leti pa za večanje kapacitet ni bilo treba podobnih soglasij. Skrbijo nas le ostali onesnaževalci Kokre, individualni, kot jim pravimo. Kokra ima malo vode, pa je hitro kaj narobe. Da pa za vse le ni kriva Oljarica, se je doslej že izkazalo. Zato bi bilo le želeti, da bi drugačen odnos do reke imeli tudi vsi drugi. Oljarici pač ne gre več očitati brezbrižnosti do voda Kokre« L. M. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Napačna poklicna odločitev kaže prve zobe Šole so ponovno zaživele in z njimi dejavnost poklicnega usmerjanja. Večina osmošolcev je presedla v srednješolske klopi, manjšina pa se je zaposlila. Maturanti gimnazij doživljajo prve izkušnje na višjih in visokih šolah, fakultetah in akademijah. Pridružili so se številni kolegi s strokovnih srednjih šol, med njimi že go takih, ki študirajo ob delu. Drugi so se v glavnem poslih in se skušajo čimprej prilagoditi spremembam prinaša razlika med življenjem učenca in študenta vadami, ki jih terja delovni proces. . i učno vprašanje, ki se ob tem odpira, je jasno: Ali je •la zadovoljna in uspešna v novem okolju? Odgovor veliki meri odvisen od pravilnosti poklicne odločitve. Hvno je dokončna sodba po nekaj dnevih ali tednih še i ran jena pa so mnogi že sedaj na svoji koži občutili, l so poklicno zavozili, saj vemo. kako močan je »učinek orvega vtisa«. Marsikdo je predstave gradil na varljivi domišljiji o •nodnosti, elegantnosti, blišču .« določene šole ali >klica Sedaj se srečuje s šolskimi predmeti, ki jih sploh pričakoval in se čudi, čemu bodo služili, ko bo začel elati Vpisal se je npr. na družboslovje, ker se je hotel v velikem loku izogniti matematiki enkrat za vselej, pa trč, v statistiko, ki ni »dosti boljša«. Zamišljal si je. da bo vse delo zgolj elegantno »navijanje motorjev« pa se sooči z mnogokdaj trdim in neprijetnim delom avtomehanika. Podobne primere bi lahko nizali v nedogled, a jih je za primer dovolj. Toda, čimveč je takih in podobnih napak že v prvih tednih šolanja, in zaposlitve, temvečji minus se piše poklicnemu usmerjanju. Pomeni, da so številna prizadevanja poklicne vzgoje ter informiranja, ugotavljanja sposobnosti in drugih značilnosti posameznika poklicnega in zaposlitvenega svetovanja dejansko padla na neplodna tla. Seveda pa je hkrati res, da vseh po-poklicnih razočaranj in stranskih poti ne moremo naprtiti samo »uradni« dejavnosti poklicnega usmerjanja, ki jo izvajajo skupnosti za zaposlovanje. Znano je namreč, da poklicno odločitev mimo tega pogosto in krepko krojijo številni drugi družbeni dejavniki od predšolske vzgoje do kavarniških modrovanj o »frajerskih« poklicih, o čemer sedaj ne bomo razpravljali. Ob napačnih študijskih in poklicnih odločitvah pa se razpira še drugo in verjetno pomembnejše vprašanje: Ali je poklicno zadovoljstvo posameznika dovolj? Ni, kajti poklici dobijo končno vrednost šele z družbenimi in kadrovskimi potrebami. In tako se lahko zadovoljstvo posameznika s študijem in poklicem pretrga ob dejstvu, da so kadrovske potrebe po določenem poklicu nasičene in bo moral sprejeti delo. ki je le delno ali v ničemer skladno z njegovim šolanjem. Hiter razvoj tehnologije in organizacije dela sicer dan za dnem in vsakogar postavlja pred podobne probleme, vendar bi morala biti temeljna poklicna usmeritev poleg vsega skladna s kadrovskimi potrebami. Človekova težnja za šolanjem pretežno ni odraz povpraševanja po samem šolanju, ampak je odraz pričakovanja, da s šolanjem dobimo določeno delo Videti je, da se tega dejstva še premalo zavedamo. Napake v poklicnem odločanju na račun pomanjkljivega ali zgrešenega kadrovskega planiranja so zato lahko mnogo večje in bolj usodne, kakor napaka zaradi vzgoje, zanemarjanja sposobnosti, nagnenj, delovnih navad in podobno. Samo srečna kombinacija družbenih in posameznikovih interesov lahko rodi sadove, ki si jih vsi želimo. Franc Belčič JESENICE — Dolgo pričakovani železniški most na Plavi*, upravne zgradbe Universala, bo končno dobil le še amfdlt. mostom bo pridobila predvsem jeseniška klavnica, maj so zdaj voziti iz klavnice ali do nje preko Hrušice. — Foto: J. Gradnja mrliških vežic Radovljica — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Radovljica so ocenili potek uresničevanja programa, ko so razpisali referendum o izgradnji objekta s tremi mrliškimi vežicami in drugimi spremljajočimi prostori, nove ceste na pokopališče ter asfaltiranje vaških cest v Vrb-njah in v Gorici. Načrte so večinoma že uresničili, čeprav so se med gradnjo pojavljali številni lastninsko pravni in tudi tehnični problemi. Delavci SGP Gorenje iz Radovljice so v pogodbenem roku že zgradili nov sodoben objekt z mrliškimi vežicami. Ostala so še nekatera manjša obrtniška dela na notranji opremi vežic in dela na ureditvi okolice objekta. Do vežic pa bodo morali asfaltirati še okoli 200 metrov ceste. Ves objekt naj bi bil gotov najpozneje do 15. novembra, ko ga bo po dogovoru s svetom krajevne skupnosti prevzelo v upravljanje Komunalno gospodarstvo Radovljica, ki bo v prihodnje opravljalo tudi pogrebno službo. JR Tržičani o zaščitenih kmetijah Tržič — Krajevne skupnosti tržiške občine imajo nalogo razpravljati o osnutku odloka o zaščitenih kmetijah. Seznam kmetij, za katere naj bi veljal odlok, je pripravila kmetijsko-zemljiška skupnost, vendar kaže predloge za zaščitene kmetije ponovno proučiti. Skupščina je za uresničitev te naloge razen krajevnih skupnosti zadolžila še kmetijsko-zemljiško skupnost m pospeševalno službo pri temeljni zadružni organizaciji Križe. Na osnovi sedanjega osnutka je v kra-krajevni skupnosti Bistrica zaščitenih 7 kmetij, v krajevni skupnosti Brezje 23, v krajevni skupnosti Jelendol 6, v krajevni skupnosti Kovor 34. v krajevni skupnosti Knže 17, v krajevni skupnosti Lese 35. v Lomu 28, v Podljubelju 27, v Pristavi ena, v krajevni skupnosti Sebenje 24. v Seničnem 14 m V Tržiču 8. Predlagani seznam zaščitenih kmetij kaže ponovno proučiti in pripraviti predlog, ki bo upošteval vse faktorje, pomembne za zaščito kmetije. Ni namreč nujno, da ima vsak, ki ima status kmeta, tudi zaščiteno kmetijo. Cene kromprija Letos so cene krompirja t čene po sortah. Tako je a i gram cvetnika v trgovini ' drobno treba odšteti 5,10 dmf za igorja, bintje in urgenta t dinarja in za vse ostale sortH Krompir za ozimnico je ' cenejši. V kmetijskih cijah stane kilogram 3,70 dinarja, za kilogram sort pa bo treba seči v žep in 3,10 dinarja. V trgoi ozimnični krompir še 2a dražji. In koliko dobijo ; gram pridelovalci? xa. c\ 3,10 dinarja, za igorja, bk.v urgenta 2,70 in za ostale * 2.50 dinarja. 1 Združitev Universala j in Merkurja t JESENICE - Ideja os* * zevanju trgovskega po*> i' na veliko in malo TJ ni ven*11 ^ že stara, saj so že oktobra* ^ izvolili komisijo za poveš* v nje. Letos aprila ao spe* ^ dve ponudbi sa združeval -i sicer od celjske Kovino***1 Tehnomercatorja in od ki* skega Merkurja-Veleaals* * 5" ne. O teh pobudah * Universalu razpravljali člani družbenopolitičnih ganizacij ter se odločili Merkur. Delavci v obeh kolekti o tej združitvi že razprt in se bodo predvidoma čali 29. novembra na r« dumu, 1. januarja priV^ leto pa naj bi taka orf^ cija začela z delom. Delovna organizacija V versal naj bi po združitvi stala peta temeljna zacija združenega dela ■ kurja in naj bi se ukv prodajo proizvodov črne talurgije. S tem združe bodo nedvomno uresnič*** zakon o združenem deki \ zagotovili boljši razvoj preskrbo z gradbenim a**«" t^ rialom. ■is 3 TEKMOVANJE PREDIC - V no tekmovanje najboljših y«^>*^«^;,lJ.f Or/I^ore. Te*W petčlanskih ekip iz vseh "Pf.l\k'^;onalno. Daleč najbo(j9e ' je bilo letos drugič, bo odslej tradicton predite Pamučnepredionice iz Uline. Deset let dela in uspehov ^ Akademskem pevskem zboru iz Kranja verjetno vsi vsaj nekaj v%mo; slišali smo ga že večkrat na radiu, televiziji pa tudi na večini **omembnejših prireditev v naši občini je reden gost. Da se je pred de-v^timi leti razvil iz tedanjega gimnazijskega pevskega zbora, tudi ni ?Veža novica. In da je v vseh teh letih, kar ga vodi prof. Matevž Fabi-žel številna priznanja ne le v slovenskem, ampak tudi širšem mednarodnem prostoru, prav tako. Ponovimo le nekaj večjih uspehov, ki jih dosegli mladi pevci v novejšem času. Pred dvemi leti so bili na ^kmovanju radijskih posnetkov najboljši v Jugoslaviji med mešanimi ?bori. Nič manj pomembno pa ni šesto mesto na tekmovanju v Gorici "^ni, kjer so sodelovali z narodnimi pesmimi zbori iz trinajstih evropskih držav. Pa letos že četrtič osvojena srebrna plaketa na srečanju asa pesem v Mariboru y Uspehi so seveda plpd trdega dela. M* kako delajo pevci Akademskega komornega zbora? Vsako . sezono ^čnejo z letovanjem na Krvavcu S * ^Onec avgusta. Letovanje; sliši se rti *^po, je pa to čisto običajno delovno •h* ječanje. Pregledajo svoje vrste, kot ^i lahko po domače rekli, preizkusijo .**oi«e pevce, potem pa se lotijo progama. Vsako leto namreč naštudi-jT**jo štirinajst do šestnajst novih rMadb. Pojejo vse: od renesančnih <> najnovejših sodobnih umetnih *^«ni, pesmi iz zakladnice svojega in 4» *-j?*"Ugih narodov, partizanske, skrat-( ki raznovrsten in zahteven je njihov ***ogram. *^_Od prvotnih gimnazijcev jih je le še osem. Vsi drugi so prišli I I 5^aneje, da zbor povečajo oziroma j^L^polnijo praznino za ne dovoli Novo ha knjižnem trgu —Državni založbi Slovenije v i ^ J Ubijani sta te dni izšli zanimivi f i^VJigi, ki obravnavata naše zdravje ■ * dajeta nasvete, kako ga obdržati. 8 s: ^Avtorica prve knjige Mladostni po jj^tintridesetem je Marylou Mc-,*j.^e/)/ia, ki se opira na znanstveno ^^divo - - ■• • '-----«—- :- ameriških raziskovalcev in j«titutov pa tudi na prakso zdraviti 0V ,n bolnišnic, lepotilnih inštitu-v, Psihiatričnih ustanov. V knjigi ^ opisano vse, kar moramo vedeti, hočemo zadržati svoje staranje. V^vaja nas k načrtnim telesnim t^iam, k nadziranju prehrane in ijj^«.opozarjanas na vse, kar je škod-U j *V^o< podrobno razlaga načine za ;&c kože, las, govora in podobno. J*1 ve* "kot pol stoletja preučuje m * ^J^elord Hauser vrednost in polj**^11 presne hrane za človekovo B •**V**Je- Ugotovil je, da je za človeka Hj^olj«. če se vrne'k naravni hrani popusti umetne in kemične pri-*%i. Zastavil si je nalogo sporočati r Spoznanje ljudem in to je v knjigi ^ja pot k zdravju in mladosti tudi **^^ktobra bo minilo 35 let od usta-^yitve Slovenske protifašistične J^ake zveze. Prvi kongres te orga-U^cije, ki je nastala na pobudo ^^obodilne fronte in z napori Komunistične partije Jugoslavije za v- liučevanje žensk v delavsko in reakcionarno gibanje, je bil 1943. v Dobrniču. Letošnja proslava \> obeležila delež slovenskih žena, ki r*tJ?* prispevale v predvojnem ob-£J*ju, med NOB in v obdobju gra-ik^^ socialističnih samoupravnih ^KN«ov v naši družbi. V okviru te ^^hembne obletnice je pri založbi L^nist izSla tudi publikacija Tomftič KPJ v boju za emanci-^>jo žensk. vztrajnimi pevci. Sprva jih je bilo le štiriindvajset (komorna zasedba), zdaj jih je »vpisanih« štiriinpetdeset, redno pa jih vadi in prepeva skoraj deset manj. »Fluktuacija« je namreč tudi ena od značilnosti tega zbora, ki pa po drugi strani najde opravičilo. Vaje so naporne; trikrat na teden, pred zahtevnejšimi koncerti še večkrat. Poleg tega so v zboru sami mladi pevci — poprečna starost je komaj 23 let; nekaj jih odide k vojakom, drugi se poročijo ali jih preveč zaposli poklicno delo... Pa vendar najbolj zagrizeni vztrajajo. Veže jih globoka ljubezen do petja in seveda želja, da bi dosegli čim višjo kvalitetno raven. Prihodnje leto bo zbor praznoval 10. obletnico obstoja. Na koncert, ki ga bodo ob tej priliki priredili, se že pripravljajo. V program bodo uvrstili poleg običajnega izbora tudi nekaj skladb, ki jih prav zanje pišejo priznani slovenski skladatelji Radovan Gobec, Danilo Švara, Jakob Jež, Egi Gašperšič in nekateri drugi. Koncert oktobra prihodnje leto bo tako poleg običajnega letnega najprepričljivejši dokaz kvalitetne rasti Akademskega komornega zbora. Ponudila pa se je pevcem pred kratkim tudi zelo laskava priložnost; skupaj s Slovensko filharmonijo in primorskim zborom Obala naj bi naštudirali zahteven program za 100. obletnico smrti skladatelja Antona Lajovica. Odločitev je bila precej težka, saj bo sodelovanje zahtevalo nešteto vaj z drugim zborom in orkestrom. Tako bodo prihodnje leto Kranjčane v združeni sestavi čakali koncerti v Mariboru, Gorici, Trstu in Ljubljani. Radi bi ga prinesli tudi v Kranj, kar pa skorajda ni mogoče, ker nimamo niti ene primerne dvorane. Načrtov in želja ima torej mladi zbor precej. Poleg kvalitetne rasti bi - se radi tudi številčno še nekoliko okrepili, tako da bi jih bilo vsaj pet-inpetdeset. Manjka jim predvsem altov in basov. Nismo nikakršni strahu zbujajoči akademiki, pravijo dekleta in fantje. Brez bojazni se nam lahko vsak priključi; le veselje do petja mora imeti in seveda čist glas pa pripravljen mora biti na ure in ure vaj in nastopov. V petek zvečer je Akademski komorni zbor nastopil v baročni cerkvi v Grobljah pri Domžalah, v kateri je kulturna skupnost uredila muzej Je-lovškove slikarske umetnosti. Cerkev, ki jo listine prvič omenjajo že leta 1526, so v 18. stoletju prizidali, 1966. leta pa restavrirali. Kulturna skupnost iz; Domžal je cerkev namenila umetnosti. Že osmo leto prireja v njej koncerte. Najprej so nastopale domače glasbene skupine, zaradi izrednega zanimanja občanov pa zadnja leta vabijo tudi priznane mednarodne instrumentalne soliste in sestave. Zadnji dve leti skušajo prireditve v grobeljski cerkvi stilno opredeliti. Tako so lansko serijo koncertov posvetili obletnici Beethovnove smrti, letošnjo pa Schubertovi. Koncerti so bili junija; zdaj so prireditve razširili še na september in dali poudarek vokalni izvedbi. Tako sta 15. septembra v cer- Zavrnjenih 500prošenj Uprave študentskih in dijaških domov v Sloveniji so letos odklonile 500 prosilcev, ki si bodo morali mesto poiskati v zasebnih sobah. Družbeni dogovor o združevanju sredstev za graditev domov za učence in študente se namreč vse prepočasi uresničuje. Do danes smo zgradili samo štiri dijaške domove, trije pa so tik pred otvoritvijo. V njih bo prostora za 1354 novih prostih mest, od tega samo 350 v Ljubljani. Denarja za gradnjo domov je dovolj (delovne organizacije že od leta 1975 združujejo po 0,3 odstotka), vzrok je v slabi organizaciji dela in v dolgotrajnem zbiranju lokacijske dokumentacije. Dijaški dom v Kranju bo zgrajen v predvidenem roku, tako kot drugi in tretji študentski dom za Bežigradom v Ljubljani in Mariboru. Prof. Matevž Fabijan kvi nastopila oktet bratov Pirnat in Goriški oktet, v petek, kot sem že omenila, je v njej gostoval Akademski komorni zbor, 29. septembra pa bo s pridigami Janeza Svetokriškega nastopil igralec Jože Zupan. Nastop kranjskega zbora bi lahko označili za zelo dobrega. Veliko je k temu prispeval izreden zvočni am-bient, ki ga prostor daje, nekaj zelo dojemljivi poslušalci, ki so cerkev napolnili skoraj do zadnjega stola, kar je pevcem dalo veselje, da so se še bolj potrudili. Škoda, da njihovega nastopa ne morem strokovno oceniti; kot ljubiteljica vokalne glasbe lahko rečem le, da je bilo koncert pravi užitek poslušati. Pevci so morali programu umetnih in narodnih pesmi na koncu dodati še tri, tako prisrčno so jih poslušalci sprejeli. Ob tem se mi nehote ponuja primerjava te publike z ono predzadnjo soboto v kinu Center v Kranju, koje Akademski komorni zbor nastopil za mlade nabornike. Sram me je bilo zaradi teh fantov, ki so s šepetanjem med nastopom pevcev dokazali zgolj svojo nevzgojenost in nespoštljiv odnos do pevcev in njihovega podajanja glasbe. Takega poslušalstva si ne zasluži niti manj kvalitetni, kaj šele Akademski komorni zbor. Helena Jelovčan »TALCI NA GORENJSKEM« - V galeriji na loškem gradu je do 19. oktobra na ogled razstava Talci na Gorenjskem, ki prikazuje tragedijo 1270 talcev, ustreljenih na Gorenjskem od avgusta 1941 do aprila 1945. Poleg fotografij razstavo dopolnjujejo še razni predmeti, ki so bili kakorkoli povezani s talci, poslovilna pisma, dokumenti in podobno gradivo. (H. J.) - Foto: F. Perdan JP KINOKB4NJ KINOPODJETJE KRANJ KRANJ Stritarjeva 1 objavlja prosta dela in naloge 2 REDITELJA (biljeterja) za kino enoti v Kranju Pogoji: - popolna ali nepopolna osemletka — znanje slovenskega jezika — odsluženi kadrovski rok — izpit za moped Delo se združuje za nedoločen čas z dvomesečnim po-skunim delom. 1 NATAKARICA za gostinsko enoto v Tržiču Pogoji: — K V gostinski delavec ali' PK delavec z dvoletno prakso v gostinstvu Delo se združuje za določen čas. Kandidati naj vložijo prijave na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe. PULJSKI TABORNIKI V KRANJU - Taborniki Kokrškega odreda iz Kranja so bdi dva dni gostitelji puljskih vrstnikov. Obe skupini stase v soboto priključili učencem osnovne šole Simona Jenka nTobraVb ZTi ST"* na.Mali Ob tej priliki so vsi ^ka- zali precej taborniških in drugih veščin, obenem pa okrepili tudi prijateljske vezi. Naslednji dan so Kranjčani svoje goste p7peUalino Gorenjskem ter jim poleg lepih krajev pokazali tda^nekaj^imbnUi S^t/a«Sfe^ Ur °P°™»*ovZaZdnoosZh Razstava domače in umetne obrti Wenj Gradec - Od 6. do ^ktobra bo v Slovenj Gradcu od-^ druga slovenska razstava izdel-domače in umetne obrti, ki jo fcjata Zveza združenj samostoj-*K obrtnikov Slovenije in Gospo-Sjrka zbornica. Na razstavi bodo *lovale organizacije združenega m- in samostojni obrtniki, zavodi *V*u&e organizacije, občani ter slo-proizvajalci v zamejstvu, ki k Skujejo predmete domače ali t*wi!*tne obrti. „i bodo razstavljeni v \^torih Umetnostnega paviljona v *\)Tenj Gradcu, bodo obiskovalci ^cj tudi kupili. H. J. Najmanj trikrat na teden se dekleta in fantje zberejo na vajah p O LAS 6. stran Sprehod po Stražišču Dela še ne bo zmanjkalo Stražišče — Z dobro organiziranimi akcijami in složnim delom krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so v stražiški krajevni skupnosti razrešili že marsikateri problem. Uspešno so na primer asfaltirali večino krajevnih cest in potov, med največje zadnje uspehe pa sodi ureditev starega pokopališča, ki bo kmalu spremenjeno v park. Krajani so prijeli za krampe in lopate ter odstranili /. opuščenega pokopališča odvečno navlako. Tudi travo so že zasejali. Vsem gre zahvala in pohvala*/a sodelovanje pri prostovoljnem delu na pokopališču. Se posebej pa so se izkazali člani krajevne organizacije Zveze borcev in nogometaši vseh moštev s trenerji, ki obljubi jano. da bodo radi prišli tudi na druge delovne akcije v krajevni skupnosti. Veliko del pa v stražiški krajevni skupnosti ostaja nedokončanih. Večina jih je res že začetih, pa gre graditeljem prepočasi od rok. V glavnem gre za dela. pri katerih pomagajo in sodelujejo graditelji in izvajalci izven krajevne skupnosti. Naš besedni in slikovni sprehod po kraju želi biti vzpodbuda, da bodo začeta dela tudi kmalu dokončana. Fotorepor-tažo sta pripravila fotoreporter Franc Perdan in novinar Jože Košnjek. Krajevna skupnost Stražišče je želela urediti na Laborah prostor med tovarno Savo in cesto tako, da izhod iz bližnjih ulic ne bo oviran, prav tako pa bo na tem mestu omogočeno parkiranje avtobusom, ki pripeljejo oziroma odpeljejo delavce, zaposlene v Savi. S Cestnim podjetjem je bila sklenjena pogodba, da bi bila ta »črna točka« na Laborah odstranjena že do letošnjega stražiške-ga praznika. Vzporedno bi kazalo urediti še pločnik in omogočiti varno hojo pešcem, predvsem pa otrokom. Za vse so pogoste luže še dodatna ovira. Kako pospešiti odstranjevanje tega problema, je bilo govora na zadnjem sestanku predstavnikov straži-ške krajevne skupnosti in Cestnega podjetja Kranj. Več let so že stare želje po ureditvi stražiškega doma Svobode. V krajevni skupno^** akcije lotili znova. Oblikovali so iniciativni odbor za ureditev doma, ki seje zavz^fmA dela. Kako jih uresničiti,bo dogovorjeno na enem od zborov krajanov, saj bo u ns* doma terjalo široko drubženopolitično akcijo v krajevni skupnosti in najverjetneje t* izven nje. Brado dobiva tudi urejevanje ceste mimo vrtca do Tominčeve ceste. Menda ta cestni odsek urejujejo že nekaj let, pa pravega učinka še ni videti. Neurejena cesta z drugimi napravami je že botrovala nesreči. Krožne ceste so se v Stražišču lotili z dveh strani: pri Partizanu in na Ješetovi ulici. Ker pa pri Tominčevi cesti zemljiškopravne zadeve ob začetku del niso bile urejene, so začeli delati na Ješetovi ulici, da za to namenjen denar ne bi ležal neizkoriščen. Vendar gradbena dela ne kažejo pričakovane živahnosti. V Stražišču menijo, da se izvajalec del Cestno podjele Kranj loteva del prepočasi. Treba jih bo pospešiti, saj je urejevanje Krožne ceste obljuba, dana krajanom ob zadnjem uspelem referendumu. Dela financira samoupravna komunalna interesna skupnost kranjske občine »RAUBŠICARSKE« ZADREGE na_<-- Ribolov je lep šport, škodljiv pa, če se sprevrže v kri volov . Krivolov je lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja, krivolovec. kdor se ukvarja s krivolovstvom. pravi sodišče. Med ljudstvom pa imamo že dolgo kar po domače »raubšice«, tiste, ki »raubajo in šica-jo« po gozdovih in rekah v najbolj temnih nočeh, ko ni žive duše, ko jih vidi le bleda luna ali splašen zajec, ki pa oba skupaj nista kaj prida uporabni priči. Za najbolj strastno in najbolj divje »raubšicarstvo« domala ni zdravila, o tem si pač ne delamo nobenih utvar. Še dolgo jih bo nosila zemlja in jih prenašala, ko bodo najbolj budnih in svetlih oči lezli v najbolj črne noči, ko bodo najbolj neverjetnih domislekov, porojenih iz iistih krivolovskih slasti. Le upamo lahko, da se bo luni in zajcu večkrat pridružilo budno čuvajevo oko in da bo večkrat padla na previdna »raub- šicarska« ramena težka roka pravice. - Trije radovljiški ribji krivolovci. da o vozniku sploh ne govorimo, so bili ondan v hudih zadregah, ker jih ni videlo le vzhajajoče bohinjsko sonce. Na večer pred usodnim dnem. ki smo ga pisali z 20. septembrom letos, so na številne trnke navezali specialne črve. ki imajo to zavidljivo lastnost, da so nanje ribe naravnost nore. Voznik, ki je opravljal le stražarsko in vozniško poslanstvo v tej ribji odpravi, je tri krivolovce ob petih zjutraj naložil v Lescah, v Radovljici in v Kamni gorici, kjer so bili pač doma in jih varno pripeljal v Sotesko, blizu Nomnja, ob ribiški rezervat. Tam se ne sme loviti niti z dovolilnico, kaj šele brez nje. Voda je kristalno modro-zelena, ribe prisrčno ljubke, tudi kapitalne, razposajene in nedolžno neizkušene. Prava idila! Le sami vedo, zakaj so šli v množični pomor zgodaj zjutraj, ko pravzaprav ne moreš več trditi, da še trdno miži sleherno trudno krajanovo oko. Ribiški čuvaj Jože K lavora že ni spal, ker jih je opazil in obvestil miličnike. Nemudoma se je začela akcija, po zaslugi komandirja oddelka milice Silva Kovačeviča in ob hitrem in učinkovitem delu postaj milice v Bistrici, na Bledu in v Radovljici. Medtem ko so krivolovci metali ribe iz Bohinjke po tekočem traku — v jutrih ribe krasno prijemljejo. če je vaba prava in če so tako brez vsake ribolovne prakse kot so navadno vse ribe v mirnih rezervatih - je precej daleč od kraja, kjer so ribe obilno poskakovale na suhem, ustavil miličnik svoje službeno vozilo in se peš napotil k Savi, da preve- ri. Videl jih je. se obrnil in čimprej hotel priti nazaj do svojega avta, da bi obvestil ostale. Ker je bil službeni avto precej daleč, je sklenil ustaviti prvi mimovozeči avtomobil. In res je nekdo takoj pripeljal, bil pa je voznik »raubšicarske« ekspedicije^ ki se je v izogib sumljivosti vozil gor in dol, od Bistrice do Bleda in čakal prijatelje. Miličnik ga je zaman pro-stil. naj mu ustavi. Voznik ni ustavil. Z roko in mimiko svojega presenečenega obraza je miličniku dajal znake, da nima smisla, da mu ustavi, ker itak takoj levo zavija. Pa tam daleč naprej in nazaj ni nobenega odcepa ne na desno in še manj na levo. zato je bilo voznikovo obnašanje miličniku takoj izredno čudno... Voznik je zasedam ušel, našli so ga šele pozneje, kajti svoj avto je iz previdnosti parkiral pri najbolj zadnji in najbolj nenavadni hiši v Radovljici. Ušli pa niso tudi krivolovci. vsaj za dolgo ne. Ko se je miličnik približal hrbtu navdušenega ribje-morilca, se je le-ta ozrl in od strahu odrevenel. Nemudoma je spustil vse. ves pribor, ribe. še suknjič je slekel in naravnost v ledenomrzlo Bohinjko! Enako, a po očitnem prejšnjem dogovoru v nasprotni smeri, sta bredla reko in na moč bežala še osta- SAVA JE SIROMA SNE JSA - Trije ribji krivolovci, doma iz Radovljice in okolice, so v rezervatu Save Bohinjke pri Nomnju nalovili na črve 46 potočnih postrvi in amerikank. Na sliki: večina plena. la dva ter se skrila na strani. Miličniki pa niso odnehali ■* so jih iskali in prijeli dva ob d>ck poti v službo, tretjega pa dol«'" ni bilo. Prva dva sta se le neka " oklepala majavih zagovorov i* -bila vse drugje kot ob sporni Bak* ki — eden naj bi stikal v rane«* ru za redkimi gobami na Lipaki nato pa sta odkrito priznala. Tt* je bil - ko so ga dobili — upc~ in je trdil, da res ne reče. da r < in tja zašel na kriva ribolov^ «v da pa ima zdaj alibi. Ure ia g* tolkel po mizi. »imam alibi, attb še enkrat alibi«. Njegov »ahb* bi bila sosedova Micka, s katere bi od petih do sedmih zjutra-malo čez pila kavo in »naj Mk:s prašajo«. Miličniki pa Micke " nič spraševali, če ima ljubitelj m nje jutranje kave alibi in so cela *4 li. da ta njegov alibi ni noben i ker imajo črno na belem njegov*f njič, se pravi - po njegovem IP*! slovju - »corpus delieti«. Naša?« je še tretji nehal s svojim večna«** bijem. oblekel »corpus delieti« » losten povedal, da je tedaj ji lajež. še enkrat v strahu preb Savo in ves ljubi dan preceni moker do kosti sušil in tre^l stem grmovju ob Savi Bohinjk-V akciji so sodelovali t|Hj člani ribiške družine, službeni »*1 je našel več stvari, ki so jjn gom odvrgli, bila pa je I uspešna predvsem zaradi vttra^j miličnikov. Na kraju samem s»»»l 34 rib. dve ribiški palici, 12 ribi«! »raubšici«, vsi srednjih let. seboj in znaša tako seštevek -strvi - kar je resnično izredno ko - precejšnja materialna ffef4 zaslužena visoka denarna kasti f moralni poduk, da se »raub&icaO* % splača, ker te prej ah slej t,daa«l takne trnek družbene pravice Darinkah Torek, 26. septembra 1978__ ll.stranOLrAS V kratkem po Gorenjski POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ MOJSTRANA - V okviru letošnjega programa stanovanjske gradnje delavci SGP Oradbmecte meljne organizacije Jesenice gradijo dva stano vanjska bloka v Mojstrani, v katerih bo po 18 sta novači. Zgradili naj hi ju predvidoma do prihodnjega leta. - Foto: B mi MOJSTRANA - Ob naših cestah se vsak dan ustavljajo številni turisti, da si oddahnejo od naporne poti. Nekatera mesta so tako priljubljena, da postajajo že pravi divji kampi. Eden takšnih je tudi ob magistralni cesti pred Mojstrano. Na tem kraju se vsak dan ustavi več kot sto avtomobilov, nekateri pa tu tudi prenočujejo. Vsekakor bi lahko turistični delavci na tem mestu lahko postavili manjši kamp. — Foto: J. Rabič IMENITNA POSTRV V SAVI — Peter Arnež, član ribiške družine Radovljica je ujel v revirju Save 63 centimetrov dolgo postrv, kije bila težka več kot tri kilograme. Gorenjska Sava torej ni prazna, le loviti je treba znati in lovsko srečo je treba imeti. — Kovač JESENICE — Voda v odprtem jeseniškem kopališču je ogrevana, dnevi pa še vedno topli, zato ga obišče precej šolske mladine. — Foto: J. Zaplotnik Sosedska pomoč i LESCE — Krajani Lesc so s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki sami zgradili v svoji soseski cesto, zgradili kanalizacijo in vodovod. Zgleden primer sosedske pomoči... - Foto: F. Perdan JAVORNIK - Mladostna objestnost tablam ne prizanaša. Ta, pred restavracijo Turist na Javorniku pri Jesenicah je Že dolgo brez polnega napisa. - Foto: J. Zaplotnik Lesce — V krajevni skupnosti Lesce se lahko pohvalijo s tem. da nimajo srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti le na papirju, ampak so z uresničevanjem že krepko v drugi polovici. Na makadam so že položili 30.000 kvadratnih metrov asfalta, tako, da so zdaj domala vse ceste asfaltirane. Prihod- . ju . r» rj xta Crw MFJA - Občinska konferenca ZSMS BODOČI STRAŽARJI NASIH MEvahUo lH.,etne kranjske iz Kranja je pred *rat?1™ "gled pred naborno komisijo, potem pa občane, ki jih še letos ča^P[%l^JfJ oblekli vojaško suknjo. Fante bodo za leto dni ali P*W*JS%*.konference ZSMS, potem pa jih je nagovorila predstavnica ™™rj* J^e sedanjosti in bodočnosti je kot odrasle ljudi in ]ou^arJ^Xik skupščine občine Kranj filma o Titu in naši vojski Podobne prireditve so že> ... občinah. (H. J) - Foto: J. Zaplotnik ** nrinrni,ili tudi v nekaterih drugih gorenjskih Podobne prireditve so že pripravili tua nje leto bodo uresničili ves program po količini in po finančnih predvidevanjih, kar je resnično izredno redko, saj vemo, da se še marsikatera krajevna skupnost bori z začetnimi težavami pri uresničevanju programa. Zaslugo za takšne uspehe imajo vse družbenopolitične organizacije in društva v krajevni skupnosti, še posebno turistično društvo, ki prispeva okoli 40 odstotkov sredstev. Tudi krajani sami so se odločili za krajevni samoprispevek, ki ga bodo za komunalno ureditev plačevali do leta 1980, delovne organizacije pa redno po samoupravnem sporazumu prispevajo po 300 dinarjev na zaposlenega. Prihodnje leto bodo uredili še pločnik od Merkurja do Trate ter kanalizacijo v Hrašah in Hlebcah, potem pa so povsem uresničili svoje želje in interese na komunalnem področju. Čeprav krajani plačujejo krajevni samoprispevek in čeprav prispevajo delovne organizacije ter krajevna skupnost, so Leščani z izrazitim primerom dobrih sosedskih odnosov ter pomoči ponovno dokazali, da so zelo delavni in marljivi ljudje. V novi soseski ob železniški postaji v Lescah so postavili pet stanovanjskih hiš, radi pa bi imeli tudi asfalt na cesti. Niso držali križem rok in čakali na vrstni red komunalnih del, temveč so vzeli v roke krampe in lopate ter sami položili kanalizacijo, vodovod, nazadnje še široko cesto. Navozili so ogromne količine materiala, delali tako. da cenijo vrednost dela na 50.000 dinarjev. Z majhno družbeno pomočjo krajevne skupnosti so dokazali, kaj se da napraviti, če so ljudje dela voljni in če živijo v dobrih sosedskih odnosih. Novo cesto, zanje veliko pridobitev, so slovesno odprli ter tako s svojo delovno zmago pomembno prispevali tudi k lepšemu izgledu kraja. D. S. (45. zapis) Od Prevoj do Vira pri Dobu je kar blizu 5 km lepe ceste — nekoč rimljanske, pozneje cesarske in še pozneje Dunajske - saj je vodila voznike in popotnike tja do Dunaja. — Danes tej cesti pravimo preprosto E 93, veže pa kraje od Trsta in prek Ljubljane do Maribora. In se ve še naprej proti severu. PREŠERNOVO POSVETILO No, nas sedajle zanima le oni del ceste od Vira do odcepa proti Dobu. Tu še danes stoji, tik ob južnem robu cestišča, hiša. v kateri je v prvi polovici preteklega stoletja krčmaril Frančišek Vodopi-vec, po domače Vodopivec (kaj nepripravno ime za krčmarja!) V tej obcestni gostilni se je moral Prešeren, kadar so ga vodile službene poti v Moravče, večkrat ustaviti. Saj bi se sicer ne mogel tako sprijateljiti s Smukom, da mu je poklonil primerek Krsta pri Savici s slovenskim posvetilom, pisanim še s starinsko bohoričico. Knjižica s posvetilom je danes hranjena v ljubljanski univerzitetni knjižnici. Posvetilo samo pa je še en primerek iskrive šegavosti našega Prešerna. No, prav zato sem se ustavil pri tej nekdanji gostilniški hiši na cesti med Virom in Dobom. Seveda je t danes tu vse drugače kot tedaj — med leti 1836 in 1844 — ko so tod še vodile Prešernove stopinje. Hiša sicer še stoji, z manjšimi spremembami na pročelju, gostilne v njej pa ni več. Pač pa zaseda hišo podjetje Žito — Vir s svojimi skladišči. Tu stare hišne tablice ni več, zdaj je pritrjena nova: Šaranovičeva ulica št. 27 — torej sodi že v domžalsko občino. Prej, v Prešernovih časih, pa je Vir spadal pod občino Dob. Frančišek Smuk je živel v letih 1793—1844. Vdova Marjeta je živela še do leta 1877 — torej je kar krepko preživela moža! Biti pa je morala nenavadno ženska, saj bi sicer ne naročila Prešernu, da sestavi grobni napis za njenega pokojnega moža. Gotovo je kaj vedela o prijateljevanju med njima in zato tudi cenila pesnika — izvod Krsta s posvetilom prav po njeni zaslugi ni bil izgubljen. Frančišek Smuk je umrl 3. maja 1844. Moral je biti že veljaven in spoštovan možak — saj so ga pokopali tik ob župnijski cerkvi v Dobu. Se danes je v cerkveno steno vzidan nagrobnik z vklesanim napisom — sicer v nemščini — ki po svoji oblikovni in vsebinski plati kaže na Prešernovega pesniškega duha. STAROSLAVNI DOB Med večje in zgodovinsko pomembne kraje ob izteku doline Črnega grabna v domžalsko ravan ob Kamniški Bistrici, gotovo sodi tudi lepa, urejena vas Dob. Do nje vodi od glavne ceste krajša asfaltirana pot. Tu. prav blizu vasi je sotočje treh voda: Radomlje. Rače in Rovščice. Na po- plavno področje spominja ledinsko ime »na Močilniku«. Pa tudi prodne naplavine na južni strani Doba in črna barjanska prst na vzhodu od vasi, kažejo na preobilje moče. Sicer pa je Dob modro odmaknjen od hrupne velike ceste — stari Dob-ljani so bili gotovo razsodni možje in niso tiščali v svet, ki ga je slejkoprej pomenjala prometna cesta, prašna in glasna. Včasih je bil Dob izrazito kmečka vas — danes je večina prebivalcev (vseh je že blizu 1000!) zaposlena v virski in domžalski industriji ter v obrtnih delavnicah v kraju samem. Ulice so skoro po mestno urejene in oskrbovane. Ze 1. 1967 je bilo v vasi več avtomobilov kot konj. Reči moram: lep. kultiviran kraj! Eden redkih, ki ima svojo tiskano kroniko (knjigo, izšlo 1. 1970, z 283 stranmi: napisal jo je Stane Stražar ob slavju 750 letnice Doba). ■k" Pesnikovo posvetilo na primerku Krsta pri Savici, poklonjenega gostilničarju Smuku na Viru. Dob kot kraj (nemško Aich, tj. hrast ali dob) je prvič imenovan v listini, datirani s 7. aprilom 1220. Prvotna dobska cerkev pa je še starejša. Grajena je bila že v 12. stoletju. Posvečena je bila že takrat sv. Martinu, čigar lik (delo sodobnega slikarja) danes krasi cerkveno pročelje. Današnja župnijska cerkev je nova stavba, zgrajena sicer že leta 1762, a prenovljena leta 1962. Od stare cerkve, ki je bila v »turških« časih obdana s taborskim obzidjem in vodnim jarkom, je ostalo le malo: spodnji zid zvonika in del presbite-rija (svetišča z oltarjem). Cerkvena notranjščina hrani številna slikarska dela slovenskih umetnikov iz polpretekle dobe. Imenujem le Matijo Koželja in Ludvika Grilca, kiparja Antona Rovška in arhitekta Jožeta Plečnika. — Rov-škov je lestenec s kipcem sv. Jurija na konju, Plečnikova pa je krstilnica. Dob je imel zasilno šolo že od leta 1787 dalje, redno pa od leta 1822, ko je bilo za šolo zgrajeno posebno poslopje. Danes ima Dob popolno osemletno osnovno šolo v docela obnovljeni (leta 1948) stavbi. V času NOB je padlo za svobodo 46 borcev. Na dobskem pokopališču imajo urejeno grobišče — trajen pomnik na junaške dneve naše zgodovine. — V okolici Doba je izvedla največ partizanskih akcij Slandrova brigada. Nekdanja Smukova gostilna na Viru pri Dobu. VAŠA PISMA Oglašam se zaradi popotnih zapisov Črtomira Zorca in članka »Še nekaj nujnih besed ...«, ki je bil objavljen v Glasu 19. septembra. Rad bi povedal tole: zapisi so zelo zanimivi in jih je prijetno prebirati, ker so pisani r poljudnem jeziku. Bogatijo našo kulturno zgodovino, opisi krajev so izčrpni in brez nepotrebnih fraz. Marsikaj je v njih opisano, kar najbrž še nikjer ni bilo ali pa so nam ti podatki teže dosegljivi. Skratka, vsa hvala zapisom in želeti je le, da bi s potrebnimi popravki izšli v knjižni izdaji. Kritikarji naj pa malo potrpi-jo; naj pomislijo, koliko truda je bilo treba za to delo. Sicer je pa avtor bralce opomnil, da ga opozorijo na morebitne napake ali pom anjkljivosti. Miroslav Bergelj, BI. Dobrava Tek in hoja na smučeh tudi za vas KRANJ — »Tek in hoj« na smučeh sta elementa Sportn«>-rekreativnih aktivnosti To so že pred mnogimi leti spoznali /lasti v skandinavskih državah, kjer je to ena izmed najmnožičnejših športno-rekreativnih dejavnosti. Zaradi pozitivnih učinkov seje to gibanje razširilo po vsej K v ropi in v zadnjih dveh letih tudi pri nas. Vendar ugotavljamo, da imamo na tem področju se veliko neizkoriščenih možnosti,« piše o informacijah o akciji »Hoja in tek na smučeh za vse.« Prav zato se je telesnokulturna skupnost. ZTKO. sindikat, smučarska zve/h. Partizan, republiški štab teritorialne ohrambe Slovenije in proizvajalci nase smučarske opreme odločile za široko akcijo o tej zvrsti športne rekreacije. Ta akcija je namenjena vsem občanom slovenskih občin in to od trideset let starosti naprej, ki se hočejo naučiti teka na smučeh. To jim bo koristilo pri sodelovanju na množičnih slovenskih maratonih. Za te maratone pa je potrebna primerna fizična pripravljenost. In to naj bi vsi željni tekači pridobili s kondicijskimi pripravami v jesenskih mesecih in pozneje s samim tekom na smučeh. Za jesenske dni vsi načrtovalci te akcije priporočajo, da hi se vsi zainteresirani trikrat tedensko zbirali na določenih krajih v vseh slovenskih občinah ali krajevnih skupnostih. Vendar ne sami, temveč pod strokovnim vodstvom izkušenih športnikov, učiteljev telesne vzgoje in inštruktorjev smučarskega teka. Pod nadzorstvom bodo vadili. Navodila, ki so jih dobili vsi. ter norme so bile izdelane na Visoki soli za telesno kulturo v Ljubljani in so bila poslana že vsem vaditeljem. V določenih časih ho potrebna preverjati, kaj so vsi tekači dosegli v tem pripravljalnem obdobju. Organizirana bodo testiranja in to v obliki tekaških smučarskih trimskih akcij dvakrat mesečno v različnih krajih Slovenije. Naloga je. da 500 najboljših začetnikov, ki se hodo na testiranju najbolje obnesli, na koncu testiranja dobe brezplačno smučarsko opremo. Tako bodo razdelili tisoč kompletov kvalitetne tekaške opreme. To bodo smuči, palice, oblačilo in Se kaj. Ostalim pa nai bi omogočili to opremo nabaviti s popustom. Za vadbo, ki je namenjena predvsem odraslim, so postavili starostno omejitev, za ženske, trideset, za moške pa od petintrideset let. Cas treningov naj bi bil v teh jesenskih mesecih trikrat tedensko po uro in pol. V tem času bi naj moški pritekli v septembru po 96 km. ženske pa 72. Oktober naj bi imel trikrat tedensko vadbo, kilometraža pa se tiaj bi za ženske povečala na 96. za moške pa na 120 km. Novembra naj bi bila vadba štirikrat tedensko. V tem eno in pol urnim treningom naj bi moški pritekli 192. ženske pa 168 km. Tik pred začetkom zimske sezone, decembra, naj bi vadba ponovno prišla na trikrat tedensko. Moški bi pritekli 180. ženske pa 154 km. V ljubljanskih občinah so že začeli z vadbami. Ta je tudi že v škofjeloški občini. Da bi vam lahko posredovali kraje, kjer se lahko pod strokovnim vodstvom naučite osnovnih tekaških prvin, prosimo vse TKS Gorenjskih občin, da nam pošljete svoj program treningov. Le tako se bomo lahko tudi mi vključevali v to akcijo, ki je po nekaterih slovenskih občinah že zaživela. V Škofji Loki imajo vsako sredo in petek vadbo pod vodstvom DuAana Smida oh 17. uri. Vsi naj se ta dva dneva zberejo pred domom TVD Partizan. Stane Stanovnik pred Čevljarskim šolskim industrijskim centrom Ziri vsak ponedeljek in sredo ob 17. uri čaka vse zainteresirane tekače. Pred TVD Gorenja vas bo Lojze Oblak, ob 17. uri vsak torek in četrtek čakal tekače in jih popeljal na trening. Torek in četrtek ob 17. uri pa vam je na igrišču osnovne Sole Poljane na voljo vaditelj Ivan Dolenc. I). Humer I. zvezna vaterpolska liga Zmaga za slovo KRANJ - L ZVL Triglav : Mladost 11:10 (2:3, 4:3, 2:1. 3:3), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Krekovič (Split), Kosar (Herceg Novi). Triglav: Novakovič, Kuhar, Vukanac, Calič, Svarc, Strgar, Velikanje, Malavašič, Svegelj, Balderman. Mladost: Mitak, Pavljak, Martinovič, Spiz, Franjkovič, Jamborič, Galijas, Kova-čevič, Hadžiskerlev. Veligosek. Strelci za Triglav: Balderman 3, Svegelj 3, Malavasič 2, Kuhar 1, Calič 1, Svarc 1; za Mladost: Galijas 3, Kovačevič 2, Franjkovič 2, Hadžiskerlev 1, Veligosek 1. Izključitve — Triglav (Kuhar. Malavasič. Svarc. Svegelj, Vukanac, Svarc, Velikanje), Mladost (Pavljak, Pavljak, Jamborič, Jamborič, Franjkovič, Kovačevič, Pavljak, Hadžiskerlev, Veligosek. Kovačevič. Galijas a pravico zamenjave); Kazenski streli - Triglav 1 (1), Mladost 1 • Čeprav so Kranjčani zmagali, pa jim ti dve točki v boju za obstanek najverjetneje ne bosta koristili. Splitski Jadran je v domačem bazenu iztržil namreč tri točke. Premagal je Kotor in igral neodločeno z Jadranom iz Herceg Novega. Ce triglavani hočejo ostati v ligi pa morajo v soboto in nedeljo v Kotorju in Herceg Novem dobiti Priznanje za Partizan in reprezentante KRANJ — Pred pričetkom srečanja prve zvezne vaterpolske lige Triglav : Partizan je predsednik VK Triglav Mate Bečič predal zlato plaketo Triglava moštvu Partizana. Za osvojeno svetovno bronasto odličje pa so reprezentance Partizana Belamarič, Manojlo-vič in Vrane* dobili bronasta priznanja VK Triglav. h vsaj tri točke. Tri točke iz zadnjih dveh kol pa jih obdrže v ligi, dve pa jim dajejo možnost, da se z Jadranom v nevtralnem bazenu se enkrat pomerijo, kdo je za ligo. Tako grobe igre v Kranju to prvoligasko sezono le nismo videli. V tej so prednjačili Zagrebčani, ki niso štedili ne obraza in ne telesa, da so udarjali igralce Triglava. Pri udarcih pa niso izbirali ne nog, ne rok in ne glave. Krivec za to grobo igro je samo eden — sodnik Krekovič iz Splita. S svojimi neslavnimi odločitvami je razburil obe moštvi. 2e na začetku ni znal umiriti srbo-rite goste. Le-ti pa so udarjali in mu ugovarjali in delali kar so hoteli. Ali je res že vsega konec? KRANJ - I ZVL Triglav : Partizan 4:18 (1:6, 0:2, 1:6, 2:4). letni bazen, gledalcev 300, sodnika Kosar (Herceg Novi), Krekovič (Split). Triglav: Novakovič, Kuhar, Vukanac, Calič, Svarc, Stariha, Velikanje, Malavasič, Svegelj, Balderman, Krasovec. Partizan: Markovič, N. Manojlovič, Vujkovič, Rudič, Sofijanič, Stamenić, Belamarič, Bratu sa, Avramovič, P. Manojlovič, Vraneš. Strelci za Triglav: Calič, Svarc. Velikanje, Krasovec vsi po 1, za Partizan: Belamarič 6, P. Manojolovič 3, N. Manojlovič 2, Sofijanič 2, Bratusa 2. Avramovič 2, Rudič 1. Izključitve - Triglav (Svarc); Partizan (Rudič). Kazenski streli: Triglav 0, Partizan 0. Večkratni državni prvak Partizan iz Beograda je bil, čeprav ni igral s polno močjo, le pretežak nasprotnik za Kranjčane. Triglavani so sicer visoko izgubili z branilcem naslova, a so kljub temu pokazali nekaj dobre igre. V sicer izredno fer tekmi oba sodnika nista bila na viiini igre, saj sta le prevečkrat sodila napake, ki jih sploh ni bilo. To se posebno velja za Splitčana Krekoviča. D. Humer V zadnjem srečanju pred svojim občinstvom, ki jim je tokrat bilo v veliko podporo pri osvojitvi dveh točk, smo v igri Triglav : Mladost videli kaj malo lepe vaterpolske igre. Zagrebčani so namreč pokazali veliko grobosti v vodi in se imajo le sodniku Krekoviću zahvaliti, da so sploh ostali v igri. Po vseh pravilih sojenja bi Krekovic lahko zaradi udarcev, ki so jih delili igralci Mladosti, (brez pravice zamenjave) izključil več kot tri četrtine moštva. Tako pa je hladnokrvno gledal (in mižal), ko so Zagrebčani tepli Kranjčane. - Foto: F. Perdan Rokomet Le Trži čanke ostale brez zmage KRANJ — V nadaljevanju druge zvezne rokometne lige — moški in ženske — ter v ženski in moški republiški ligi so Jelovica, Alples, Tržič in Preddvor iztržili same zmage. Le Tržičanke so na domačem igrišču ostale praznih rok v igri s cerkniško ETO. Rokometasi Jelovice so gostovali v Kozini, kjer pa so bili boljši od domačega Jadrana. Dekleta Alplesa so doma gostila dobro ekipo Sla vije. Uspele so iztržiti obe točki. Tržičani so v slovenski ligi premagali Kamnik, Preddvorčanke pa so bile uspešne v gosteh, saj so dobile srečanje v Ajdovščini z domačim Mlinotestom. Izidi - Jadran : Jelovica 19:21 (10:10), Alples : Slavija 15:14 (11:7). Tržič : Kamnik 23:20 (12:9), Mlinotest : Preddvor 11:24 (5:14),Tržič : Eta 13:21 (6:13). -h Prva zmaga rokometašic Dupelj KRANJ - V republiški mladinski rokometa! ligi rokometaiice Tržiča ne poznajo poraza. V tretjem kolu so premagale ekipo Polja z dvema goloma prednosti in so skupaj z ljubljansko Olimpijo na vrhu prvenstvene lestvice. Prvo zmago so zabeležile tudi rokometaiice Dupelj v srečanju z ekipo Kode-ljevega, v gorenjskem derbiju v Kranju pa so bile v srečanju Kranj : Alples boljše gostje iz Železnikov. Rezultati: Tržič : Polje 15:13 (9:6), Preddvor : Kamnik 12 : 13 (3:7), Kranj s Alples 6:9 (5:6), Olimpija : Kočevje 14:11 (6:6), Duplje : Kodeljevo 16:15 (8:5). V vodstvu sta Olimpija in Tržič s šestimi točkami pred Kranjem, Alple-som in Kamnikom, ki imajo štiri točke itd. Med moškimi mladinskimi ekipami rokometasi Jelovice ne poznajo poraza. Tokrat so v gosteh premagali favorizirano ljubljansko Olimpijo z sedmimi goli razlike in vodijo skupaj z ekipo Prul, ki so v tretjem kolu v Kranju premagali istoimensko ekipo, Tržičani pa so na domačem igrišču izgubili srečanje z ekipo Slovana. Rezultati: Olimpija Jelovica 11:18 (4:10). Kranj Prule 14:21 (9:10), In les Kamnik 17:14 (5:9), Tržič : Slovan 16 : 18(5:8) V vodstvu sta ekipi Jelovice in Prul s šetimi točkami, pred Inlesom s štirimi in Olimpijo, Slovanom, Kranjem in Tržičem z dvema točkama itd. J. Kuhar Nogomet Prve točke za Kranj Končno so nas razveselili tudi igralci članske selekcije Kranja. V nedeljski tekmi so namreč premagali ekipo Dolenjske in tako letos prvič zmagali na domačem terenu. Tako so se tudi odlepili z dna SNL-zahod. Domačini so nastopili v postavi: Gros, Legat, Tkalec, Jošt, Jakara, Belančič, Osredkar, Pušavec (Titan), Mažgon (Zec), Robnik, Verdnik. Edini zadetek je tik pred koncem prvega polčasa dosegel Robnik po nesporazumu gostujoče obrambe. In kaj lahko rečemo o igri? Tekma je bila tipično prvenstvena in je bila polna napak na obeh straneh. Domačini so bili v terenski premoči ves prvi in dobršen del drugega polčasa. Res pa je, da si kljub premoči niso ustvarili pravih priložnosti za zadetek. Pohvaliti pa velja veliko borbenost in željo po zmagi. Lahko trdimo, da so Kranjčani že velikokrat igrali mnogo bolje, a so poraženi zapuščali teren. Tokrat igra ni bila blesteča, odnos do nje pa je bil tisti, ki jim je prinesel zmago. Za požrtvovalnost velja pohvaliti vse, še posebno pa Tkalca. Veliko več pa morajo pokazati napadalci in vezna linija, čc hočemo, da bodo rezultati še boljši. Gostje so bili kot ekipa slabši, imeli pa so nekaj dobrih posameznikov, ki so s streli od daleč poskušali presenetiti zanesljivega G rosa. Prva zmaga je tako dosežena in tudi tradicija neuspehov na domačem terenu je prekinjena. Potrebna pa bo še večja podpora vseh, ki delajo v nogometu, da si bo mlada in perspektivna ekipa izborila uvrstitev, ki bo nedvomno višja kot lani. Varovanci trenerja Kožarja pa si jo s svojo požrtvovalnostjo in znanjem tudi zaslužijo! LE EN USPEH DOMA Kadetski in mladinska selekcija so v tem kolu igrali doma. Prednost domačega terena pa so izkoristili le kadeti Save, ki so s štirimi goli Pečenka ter zadetki Eržena (2), Horvata in Tanevskega z 8:3 premagali Mengeš. Kadeti Britofa so bili poraženi v tekmi s Kamnikom z 1:3, čeprav niso razočarali. Tudi mladinci niso uspeli zaustaviti nepremeganega Mercatorja, ki je z dvema goloma Clementeja odnesel obe točki iz Kranja. Gostje so se predstavili kot zrelejša ekipa, med tem ko domači niso uspeli premagati zanesljive obrambe gostov. Pri drugih selekcijah je vodeča Sava doživela prvi poraz v igri z Britofom. V Šenčurju so bili boljši igralci Nakla, Prim-skovo pa je visoko premagalo novinca Kokrico. Prikazane igre so bile zanimive in množica talentov v vseh ekipah veliko obeta. Omeniti velja tudi delo trenerjev in sodnikov, saj igrajo mladi nogometaši izredno fer in niti lani, niti letos še ni bilo izključitve! M. Suhic Lokostrelstvo Oblak drugi MOSCENISKA DRAGA - Tu je bil LK Zagreb organizator letošnjega državnega prvenstva v lokostrelstvu v dvojni fiti. Nastopili so vt»; najboljši jugoslovanski strelci. Državni naslov pa je v rokah Mariborčana Boj. ->a Po-stružnika, medtem ko je član h>~ -terma Franci-Aci Oblak osvojil odlic. • drugo mesto. Rezultati - 1. Postružnik (Maribor) 2438, 2. Oblak (Ezoterm) 2396, 3. Kuder 2339, 4. Kranjc (oba Ljubljana) 2337. Atletika Rekordna udeležba in dobri rezultati Na stadionu Stanka Mlakarja je na letošnjem pionirskem republiška prvenstvu nastopilo rekordno število, 400, mladih atletov. Skok v da* Ijavo za pionirke je bila ena izmed boljših disciplin. - Foto: F. Perdan Triglav) 340, 3. Devetak (Goricari m, krogla: 1. Oblak 15,41. 2. Soeta"? ti* Ljubljana) 14,0JL_ S. Vnhh^LjZ 13,26, kopje: 1. Frelih (Rudar) 5».«« • t-, čar (Cerkno) 43,26, 3. Skof nJlZ^ KRANJ - Za zaključek letošnje atletske sezone je domači atletski klub Triglav s pomočjo zbora atletskih sodnikov Kranj na stadionu Stanka Mlakarja organiziral letošnje slovensko prvenstvo za pionirje in pionirke. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se je na startu zbrala zbralo nad 400 atletskih nad. Take množične rekordne udeležbe še ni bilo na podobnih prvenstvih. Res pravi užitek je bilo gledati te mlade atlete, ki so se borili s sekundami, minutami, centimetri in metri. To je bil hkrati že pravi pokazatelj uresničevanja atletskega selekcioniranja po portoroških sklepih. Pokazalo se je namreč, da na vseh šolah po Sloveniji resno in dobro delajo za dvig kvalitete pri kraljici športa. Tudi samo tekmovanje v obeh kategorijah je pokazalo, da mladi atleti hitro stopajo po stopinjah starejših vrstnikov. Poleg že omenjene rekordne udeležbe so bili doseženi dokaj kvalitetni rezultati. Najkvalitetnejši je bil moški skok v višino. Ljubljančan Sašo Apostolovski je še enkrat dokazal, da mu v Sloveniji v tej disciplini ni para. Sašo je skočil 194 cm in le za las je nato zgrešil mejo dveh metrov, saj mu ni dosti manjkalo, da bi svoj državni rekord s 199 cm popravil še za centimeter. Tudi tek na 1000 metrov je postregel z dobrimi rezultati. Po zaslugi Trboveljčana Guzeja so slovenski pionirji bogatejši za republiški rekord. Nova znamka na tej progi, je 2:40,3. Tudi dekleta niso dosti zaostajala za fanti, saj so v povprečju dosegala letošnje najboljše pionirske rezultate. Vse discipline pa so bile pogojene Se z izredno borbenostjo, saj so se vsi borili do zadnjega diha in od sebe razdajali zadnje atome moči. Vsi nastopajoči za prijetno in kvalitetno atletsko sobotno popoldne zaslužijo vso pohvalo. Rezultati — pionirji - 100 m (Kladi-var) 11,2, 2. Sega (Novo mesto) 11,5, 3. Medved (Ljubljana) 11,8, 300 m : 1. Sega (Novo mesto) 36,9, 2. Miletič (Maribor) 38.1, 3. Cermelj (Ljubljana) 38.3, 1000 m 1. Guzej (Rudar) 2:40,3 2. Jurančič (Triglav) 2:41,2, 3. Šturm (Posočje) 2:41,5, 80 m ovire: 1. Brank (Ljubljana) 11.2, 2. Lovrenc (Maribor) 11,3, 3. Djordjevič (Ljubljana) 11,5, 4 x 100 m: 1. Kladivar 46,6, 2. Novo mesto 46,8, 3. Ljubljana I 47,2, daljava: 1- Mahne (Cerkno) 580, 2. Kadosavljevic (Kočevje) 575, 3. Kurat (Triglav) 574, višina: 1. Apostolovski (Ljubljana) 194, 2. Pakiz (Cerkno) 183, 3. Florjane (Novo mesto) 183. palica: 1. Saiovic 340. 2. Kurat (oba »j. •- -■-»• - pionirke- 100 m: 1. Tor k ar rv»*«ik* 13,0, 2. Korajlija (Ljubljana) Zupančič (Vrhnika) 13,2, sWaT' Sturm (Posočje) 44,1, 2. Rup«r T* var) 45,3, 3. G run Ur (Poeoč,.* 600 m: 1. Uriič (Posočje) i-jo« Radež 1:44,4, 3. Husič (obe 'l'i-jZLL 1:46,0, 80 m ovire: 1. PečovaJk ijmI ' Slatinjek (obe Velenje) 13.2, a (Ljubljana) 14,6, 4 X 100 m: 1. I 53,9, 2. Ljubljana II 53,», 3. 53,9, daljava: 1. Kolar (Ljubij«--* 2. Verblč (Kladivar) 47«, j^-(Novo mesto) 475, višina: 1 (Cerkno) 156, 2. Slak (Novo 3. Pečovnik (Velenje) 155. k« Suligoj (Posočje) 23,78, 2. t 22,98, 3. Krek (obe Ljubljana) krogla: 1. Skubic (Triglav) ig — Kolar (Pomurje) 9,96, 3. Pezdire (8t* mesto) 9,06. D. Nova spodbuda nogometu Novosti in izboljšave so bile v športu vedno sprejete z dvomi. Stari odnosi močnih in šibkih so se le počasi umikali novim tokovom, ki so bili v marsičem odgovor na zaatarele odnose v športu. Nogomet, kot najbolj množičen šport je bil vedno še prav posebno na očeb širše javnosti in vsaka sprememba je pri mnogih naletela na dvome. Portoroški sklepi in nova politika NZS sta-ppmenili nov val v razvoju nogometu kot vrhunskega športa. Mnogi klubski funkcionarji se niso mogli sprijazniti z novostmi. Nočemo trditi, da so vse novosti upravičene in dobre. Tako črno belo slikanje je nogometni šport že večkrat pahnalo namesto koraka naprej dva koraka nazaj. Povedati hočemo le to, da je nova ureditev nogometa pomenila in pomeni boj za naš slovenski nogomet« za njegovo uveljavitev in kvaliteto. Prav zato je očitno, da rezultati ne bodo nastali čez noč. ?■*■ pa izstopa delo z mladimi v selekcijah in večja strokovnost. Tudi v Kranju smo z ustanovitvijo Občinske nogometne zveze dobili organ, ki prek odbora za vrhunski nogomet vodi delo s selekcijami in rekreacijsko tekmovanje. Vse delo je v polnem skladu s portoroškimi sklepi in politiko NZS in interesi klubov v Kranju. V preteklem letu je bilo storjeno ogromno na vseh področjih. Najbolj dragocena pa je bila in je pomoč TKS oz. ZTKO. Prav zato je vse, ki delajo v nogometu začudila, če že ne ogorčila trditev, da v nogometu v Kranju obstaja »dvotirnost«. (O tem Je pisal tudi Glas v članku »ZTKO mora čimprej zaživeti«) Dejstvo je. da o »dvotirnosti« ne more biti govora. Selekcije Kranja, ki nastopajo v slovenskem tekmovanju. imaji> za to vse pogoje, vključujoč strok« kader, izdelano piramido in p TKS oz. ZTKO. Prav zato jih je -n,tI, »dvotirnosti«. ki je bila izrečena na se* izvršnega odbora ZTKO presenetila. Vsi klubi kranjske občine so podnt-sali samoupravni sporazum o vk)jwW vi v ONZ. Le en športni kolektiv (ML Triglav) je odklonil sodelovanje. Te je njegova pravica in nihče ga mm sffi v e*» kaj, česar noče storiti. Vsa oetaij kkabi (13) podpirajo razvoj nogometa nju in tekmujejo v ONL, ki je p« skladu s portoroškimi sklepi. Zi_. dobesedno iz nič. danes pa imajo mre* jeno svojo organizacijo z vsemi odbori, rekreacijski sistem tekmovanj« s jj članskimi in mladinskimi ekiptuau in športno-tekmovalni sistem s 1« aeJekei-jami, oziroma popolno in dobro nizirano piramido. V interes« noj, ta je, da se izboljša sodelovanje s _ občinsko nogometno zvezo in začne s širitvijo kvalitetnega nogometa ot Gorenjskem. 2al pa so tudi stroge norme NZS. ki predvidevajo kot osnovo za razvoj vrhunskega nogometa podpor« TKS po občinah. Ta pa je a« prižgala zeleno luč nogometu le * Kre- nju. „ , , ... Zato je razpravljanje o kakih drugi* selekcijah na Gorenjskem brez pome» na Pred preteklo sezono sta se z« tekmovanje v SNL prijavili poleg krmaxjea* piramide še dve selekciji iz Jeeenic ia Tržiča, vendar sta obe sodelovanje ea-povedali, čeprav so jima pri ONZ Kranj dali podporo. Vzroki za tako st«o> m nedvomno v preživelih odnosih in ^ majhnem sodelovanju. Danes (raaea Kranja) niti ena občina na ^reajekasj nima formirane piti ene •ejekc^ ki fc bila vključena V neko selekcijsko pir, mido oz. bi bila njen vrh. Prav tu visaja nogometna delavci novo področje ak tlvnosti. ki bo zahtevalo mnogo OApo. r°Kranj ima svojo ONL za rekreotivo*. Nekateri klubi sodelujejo v C^»re^jeki hm ki pa zajema več občin kot to dovoljujejo sklepi (največ dve ob*^ ,»rav zato bi tudi v rekreativnem nogometu morali skupno organizirati občinske Hge in priapevatJ k množičnosti ker je zares nesmiselno, da v ONI Kranj tekmuje *°{V f*mkr"*** •ki* k„« npr. v gorenjski ligi. M. Kolesarstvo Savčanom vse zmage GROSUPLJE - V počastitev občinske, ca praznika je bila v nedeljo te četrta ko-lesarska dirka po ulicah Grosuplja. Nastopalo je blizu sto tekmovalcev v vseh kategorijah od mlajših mladincev do veteranov. Kolesarji kranjske Save so po daljšem premoru spet zabeležili popoln uspeh, saj •o bili njihovi vozači najboljši prav v vseh kategorijah. Omeniti le velja, da so na dirki nastopili vsi slovenski klubi razen ljubljanske Astre in nekateri hrvatski, gostje pa so bili tudi veterani tržaške Adrie. REZULTATI - MLAJŠI MLADINCI (15 ki ogni, 24 km): 1. Mara (Sava) 36,20 (popr. hitrost »MM km/h), 1. Pavlic (Rog) 36,20, i. Tanič, 1«. Potenc, 11. Bogataj (vsi Sava) STAREJŠI MLADINCI (20 KRO- GOV, 22 KM): 1. Cuderman (Sava) (popr. kitrost 41,—0 km/h) 441,20, 2. Human (Grosuplje) 46,30, 4. Kurent, 7. Mali, 9. Kalan (val Sava) 48,30; ČLANI (2« KROGOV, "■SMKM): 1. Prelih 1:02,30. (popr. hitrost 4*499 kza/h), 7. Udovi« 1:02,40, t. Pečnik, 1L loftit, 19. Rozman (vsi Sava) 1:02,56; VCTBLANI A: 1. Hafner, 2. Kalan, 3. B. Daknurn, 4. L. Dežman vsi 29.20, 5. Marn *M*. 6. Egart, 7. Holi, 9. Naglic (vsi Kokri-«■> 29,91; VETERANI B: LMazarolli (Ad-*»M. 2. Pleatenjak (Kokrica) 29,40; J»*JttANI C: 1. Proponano(Adria) 26,00, •-Pmtar (Kokrica) 28,10; VETERANI D: 1. Vdnit (Adria) 26,15; VETERANI E: 1. ti-revnJk 28,30, 2. Bratun (oba Kokrica) Kolesarji kranjske Save so danes odšli na novo preizkušnjo, 5-dnevno mednarodno etapno dirko Po Vojvodini, kjer bodo v koakarenci nekaterih najboljših »vzhod-■U« in jugoslovanskih ekip skušali poseči |>o čim višjih mestih. H. J. Hokej Jeseničani igrali boljše JESENICE - Jeseniški hokejisti so odigrali pretekle dni dve težki srečanji. V četrtek so igrali v Celovcu s Kacom v okviru tekmovanja ca karavanški pokal in bili poraženi a 19:3. V soboto pa je bilo na Jesenicah povratno srečanje v okviru tekmovanja za evropski pokal med Jeaeničani in švicarskim prvakom Bielom. Goetje so zmagali tesno a 7:6. Srečanji sta pokazali, da Jeseničani še ze igrajo tako kot znajo. Njihova igra je preveč spremenljiva. Na račun večje iznajdljivosti in stabilnejše igre v obrambi bi lahko celo zmagali. Ustvarili so si več priložnosti od gostov. Kljub temu igrajo Jese-■ieaai Iz tekme v tekmo boljše, vendar jim ■aajka težjih preizkušenj. Zlasti napreduje prvi napad D. Horvat, Hafner in Pajič, ki *• je v soboto enakovredno kosal a švicar-■khn prvim napadom. Ta teden jeseniškim hokejistom ne pridana počitka. Čakata jih srečanji s Kacom aa Jesenicah in z Olimpijo v Ljubljani. Za-**nja pa se tudi državno hokejsko prvenstvo. _bef Namizni tenis Kvalifikacije najmlajših V soboto in nedeljo so se najmlajši iz Slovenije borili za prosta mesta na selekcij-•kih turnirjih 8RS. NTK TRIGLAV je organiziral turnir učencev, v soboto se je pomerilo 50 učen-<*▼ * petih skupinah. V nedeljo se je 30 najboljših borilo v treh skupinah. Rezultati: 1. Kobne (Lj) 2. Kaker (Fu) 3. U ranic J-JBori 5. Kališnik (vai Lj) 6. Kukovičič Wb) 7. Horvat (Lj) 8. Ristič (Mb) 9. Bucik (Go) 19. Podbregar (Je)... 18. Dimitrije-»ič... 20. Fabijan (oba Sa). Med dvajsetimi "čenči, ki so se uvrstili na aelekcijaki rep. tarair, so tudi trije Gorenjci, kar je zadovoljiv uspeh. V organizaciji NTK Sava so se dekleta pouciUa v štirih skupinah in nato v skupi-aak u dokončno uvrstitev. Rezultati: 1. fipek (Fu) 2. Svetina (Sa) 3. Gregor (So) 4. Skabar (Sem) 5. Kunstelj (Kem) Gorkič (Vrt) 7. Pilgram 8. Bajželj (Sa)... 16. Zalo-kar... 17. Unetič (obe Je). Lep uspeh so dosegle Gbrenjke, saj so •e kar štiri uvrstile na republiški selekcijski tarair. S Poraza Triglava KRANJ - V II. kolu slovenske mladin »ke odbojkarske lige so doživeli igralci Triglava prvi poraz. S 3:0 jih je premagalo ■ottvo Bleda. Igra je bila zanimiva, dinamična in polna preobratov. 8 to zmago je prevzel Bled vodstvo na lestvici in je z naj-koijšim igralcem Močnikom najreenejši kandidat za prvo mesto. Vodi Bled a štirimi točkami, Triglav pa ■•a tri. Po eno točko imata Kamna gorica '■Selszar. Poražene so bile tudi mladinke Triglava. Porazile so jih Jeaeničanke s 3:1. Za Jese-aleaake je bila to prva zmaga, za Kranjske pa prvi poraz. Vodijo Blejke s štirimi točkami. Jeaenice 'a Triglav imata po tri točke, Jelovica pa nas dve točki. NESREČE Žalosten rekord v zviti pločevini Zadnje dni preteklega tedna na slovenskih cestah umrlo 11 ljudi - Tragedija družine Cilenšek iz Kranja - Umrl Janez Čufar iz Podlonka, ki seje poškodoval v prometni nesreči na lokalni cesti med Železniki in Podlonkom Kranj — Enajst ljudi je zadnje dni preteklega tedna moralo umreti v zviti pločevini na naših cestah! Najhujša prometna nesreča se je pripetila v soboto na zasavski cesti v Senožetih pri Litiji, kjer je umrlo šest ljudi. V tej težki nesreči je umrla tudi družina Cilenšek iz Savske ceste v Kranju: oče in mati Jože V Komendi 70 šahistov Komenda — Na velikem nagradnem hitropoteznem turnirju, ki sta ga organizirala Šahovski klub Komenda in šahovska zveza kamniške občine, je sodelovalo kar 64 članov in 6 mladink in 23 klubov. Šahisti so bili razdeljeni v šest predtekmoval-nih skupin. V prvi finalni skupini je vrstni red naslednji: 1. Zorko (Jesenice), 2. Zor-man (Domžale), 3. Slak (Borovnica). 4. Konvalinka (Iskra), 5. Mavhler (Domžale), 6. Planine (Celje) itd. V drugi finalni skupini pa je vrstni red naslednji: 1. Vošpernik (Iskra), 2. Osolin (Domžale), 3. Rakovec (Kranj), 4. Plesec (Stožice), 5. Kar-ner (Domžale), 6. Praznik (Lesce); Med mladinkami je zmagala Simona Boštar iz Lesc. Sledijo Peklaj (Skofja Loka), Kiren (Kranj), Lap (Komenda), Jagodic (Komenda) in Poglajen (Komenda). Mladinke so prejele lepe knjižne nagrade, člani pa denarne. Da je turnir dobro uspel, ima največ zaslug predsednik šahovskega kluba Komenda Marjan 2nrdar. Urnik vadbe Partizana Kranj v kranjskih telovadnicah PREDŠOLSKI OTROCI - O. S. Helena Puhar(prej Posebna osnovna šola) 1. skupina: torek od 16.30— 18. ure 2. skupina: sreda od 18.30- 18. ure PIONIRJI - O. S. HELENE PUHAR v Kranju torek od 18.-19.30 PIONIRKE — Tekstilno-obutveni center Kranj, C. St. Žagarja 33 petek od 18. - 19.30 MLADINKE - petek od 19.30-21. ure ČLANICE (rekreacija) - O. S. Simon Jenko — nova 1953 in starejše ponedeljek od 20.30 - 22.30 petek od 20.30-22.30 (odbojka) - O. S. Simon Jenko -stara četrtek od 20.00 - 22.00 ure ČLANI (rekreacija) - O. S. Helene Puhar (Posebna šola) letnik 1953 in starejši torek od 20.00 - 22,00 (TRIM vadba) petek od 20.00 - 22,00 (TRIM vadba) — O. S. Simon Jenko — nova torek od 20,30 - 22,30 (košarka) — O. S. Simon Jenko — stara sreda od 20.00-22.00 (nogom, re-kreac.) in Terezija ter otroka Jelka in Jožko. Za posledicami prometne nesreče pa je pretekli teden umrl v Ljubljani tudi Janez Čufar iz Podlonka, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči, ki se je pripetila 15. septembra na lokalni cesti med Železniki in Podlonkom. Voznik osebnega avtomobila Albin Tolar, star 32 let, iz Prtovča je vozil od Železnikov proti Prtovču. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal skrajno desno. Vozilo se je prevračalo po pobočju. Med prevračanjem je iz avtomobila padel sopotnik Janez Ćufar. Prepeljali so ga v Klinični center, vendar je poškodbam podlegel. Nesreča zadnje dni preteklega tedna tudi na drugih gorenjskih cestah ni počivala. Precej ljudi je bilo poškodovanih in obilo je bilo zvite pločevine ter gmotne škode. Vendar na srečo smrtnih izidov ni bilo. Voznika neprevidna Jesenice — Voznik osebnega avtomobila kranjske registracije Ivan Porenta, sta 49 let, iz Zabnice, je vozil v petek, 22. septembra, popoldne po dvorišču hiše št. 2 na cesti Maršala Tita na Jesenicah. Vozil je po sredini vozišča. Nasproti mu je pripeljal motorist Zoran Cvetkovič z Jesenic s sopotnikom Robertom Hribarjem. Slednji je pri srečevanju z levo nogo zadel v prikolico osebnega avtomobila in padel. Vzrok nesreče: oba voznika sta vozila nepravilno in neprevidno! Tvegano izsiljevanje prednosti Olševek - V petek, 22. septembra, se je zaradi tveganega izsiljevanja prednosti pripetila prometna nesreča na lokalni cesti v Olševku. Viktor Snedic, rojen leta 1957. iz Olševka, je vozil z osebnim avtomobilom od Luž proti Hotemažam. Pri hiši številka 29 v Olševku mu je z dvorišča neprevidno zapeljal pred avtomobil kolesar Tomaž Kepic, star 12 let, doma iz Visokega. Voznik osebnega avtomobila je kolesarja zbil po cesti. Zaradi poškodb so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. Pojasnilo V torek, 19. septembra, smo objavili poročilo o prometni nesreči, ki se je pripetila v petek, 15. septembra, v križišču obvoznice in Ljubljanske ceste. Zapisali smo, da je enega od osebnih avtomobilov upravljal Redžo Krasnič. Ponovna preiskava je pokazala, da je bila voznica Slavica Ložar. Končno sodbo o tej nesreči bo izreklo sodišče. Konjeniška prireditev Na hipodromu v Komendi je bila v nedeljo že druga letošnja konjeniška prireditev, na kateri se je zbralo več kot 3000 ljubiteljev tega športa. Tokrat je sodelovalo največje število konj dosedaj v Komendi, saj se jih je zbralo več kot 90. Organizatorji KK Komenda, ki jih vodi predsednik Alojz Lah, so izredno uspešno orgsnizirali to prireditev. V denarnem handicapu za dvoletne kasače je bil na 1200 m dolgi progi prvi v o- Prihodnje leto še več udeležencev RADOVLJICA - V soboto. 16. septembra, sta sindikalni organizaciji jeseniške ia rtdorljitke občine pripravili sindikalni •vtomobileki rally Kočevje 78. Proga od Jesenic do Crikvenice je bila rmzdelfenm na •edem etap. Tekmovalce sta čakali dve fpretnoetni preizkušnji, na Turjaku so morali s spomenika prepisati del besedila, v Crikvenici pa opraviti tekmovanje v pikadu. Raily je bil posvečen obletnici kočevskega zbora in je bil združen z dvodnevnim n na morje. Sodelovalo je 24 ženskih UVR-Marija Bled), cij. Vozniki so tekmova in občinske naslove. REZULTATI " MEMBCINSKA 8TITEV - ŽENSKE DVOJICE: 1. Jurkovič-Pavla Potočnik (Vezen ne 1 V!rtf^e«T'Kod%^eBNad. ^SmaJer Snovna3 šoTLesce? MoSkE DVOJK E: 1. Lado Hegedič-Milan Cučn.k Popravljam vse vrste hladilnikov Oglasite se na tel. 60-801 7341 IZGUBLJENO V četrtek, dne 21.9.1978 sem izgubila denarnico z dokumenti od križišča pred postajo LM do semaforjev pred porodnišnico — do Ko-krice. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na postajo LM. Francka Govekar. Srednia Bela 49. Preddvor 7342 0STAL0I Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila, ji pomagam. Resna ponudba. Kaplan. Galjevica 14. Ljubljana ZŠAM Tržič organizira večerno šolo za pridobitev poklica voznik. Pogoj za sprejem je dokončana osemletka. Prijave sprejema in informacije daje do 10. oktobra Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35 7289 Akademski komorni zbor iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce od 18. do 35. leta starosti. Sprejem je vsak ponedeljek in četrtek v mesecu septembru ob 19.45 v pevski sobi Gimnazije Kranj. Vabljeni! 7075 PLESNA ŠOLA Kranj Vpisuje v tečaje — vaje: družabnega plesa za mladino in odrasle, ritmičnoizraznega plesa za osnovnošolce in srednješolce, športnega plesa za vse. ki obvladajo osnove družabnega plesa. Informacije (napisan program), vsak dan. vpisovanje pa ob sredah od 16. do 18. ure. V turistični poslovalnici Alpetour Kranj — hotel Cretna Takoj zaposlim VKV SLIKO-PLESKARJA za vodenje skupine 6 delavcev ali KV slikopleskarja (sku-pinovodjo) z najmanj 5 leti delovnih izkušenj. Slikopleskarstvo Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, K ranj 7287 Jr'an,,) kosino vest. da nas je v 80. letu starosti zanu stila na*, draga mama. stara mama. prababica! šestih m teta MARIJA PORENTA Brnkova mama iz Srednjega Bitnja 25 Pogreb drage pokojnice bo v torek. 2b\ septembra 1978 na pokopališče v Bit nje. Žalujoči sinovi Milan. Zdravko. Vinko in hčerke Stanka in Marinka z družinami ter Zalka Bitnje, 24. septembra 1978 Kruta usoda nam je iz nase srede iztrgala JELKO IN JOŽKA CILENŠEK učenca 2. in 4. razreda naše šole V jutru dneva je ugasnilo njuno življenje. I čenči in učiteljski zbor Osnovne šole Stane Ž Kranj agar 01 ZAHVALA > Prerani in bridki izgubi naše drage žene. mame. stare mame. sestre in tete FRANCKE MURGELJ Se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ji zadnjikrat izkazali spoštovanje na njeni.zadnji poti. ji darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem, duhovniku za obred in kolektivu Iskra — Otoče. Vsem lepa hvala! Žalujoči vsi njeni Izmučena p» le*ki bolezni nas je tiho zapustita tw*» „r(,i.,„, «1 »Mila naša predraga mama. stara mama in sestra FRANJA CIRK roj. Jeral. a učiteljica v pokoju Do pogreba. 27. septembra 1978. leži na kranjskem pokopališču Na njeno željo jo bomo pokopali v ožjem družinskem krogu. Vsi njeni JESENICE — V občini so se le pred leti odločili, da spodbujajo predvsem družbeno gradnjo, kajti vedno je hudo primanjkovalo stanovanj. Samo v jeseniški železarni so imeli letno po 600 prosilcev, nemalo pa je bilo stanovanjskih problemov tudi v drugih delovnih organizacijah. Zdaj so zgradili sodobno naselje na Plavžu, kjer bo pravkar vseljiva nova stolpnica, intenzivno pa gradijo Center 2 ob jeseniški Carinarnici, kjer bo več stanovanjskih stolpnic. — Foto: Jože Zaplotnik Dograditev doma ZZB v Strunjanu Občinske zdravstvene skupnosti gorenjskih občin so na svojih skupščinah, prvih po poletnih počitnicah, obravnavale in sprejele predlog družbenega dogovora, ki ga bo zdravstvena skupnost Slovenija skupaj z drugimi podpisniki sklenila za dograditev zdravstveno rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanju. Tako bo lahko zdravstvena skupnost Slovenije prispevala 21,6 milijona din, kar, je 18 odstotkov celotne investicije. Gradnjo centra v Stunjanu, ki naj bi se začela že to jesen bodo financirali še republika Slovenija s 36 milijoni din, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Sovenije s 36 milijoni din, telesno kulturna skupnost Slovenije s 3 milijoni din, komunalna interesna skupnost Piran pa z 21 milijoni din. Podpisniki dogovora bodo investitorju Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije zagotovili sredstva s kreditom pri Ljubljanski banki. Dom v Strunjanu ima zdaj 150 ležišč, pred tremi leti pa je dobil tudi bazen z ogrevano morsko vodo, tako da lahko v njem letujejo vojaški vojni invalidi, udeleženci NOV, civilni invalidi vojne, delovni invalidi in upokojenci tudi preko celega leta. To je še posebej pomembno za borce NOV, družinske invalidske upravičence in delovne invalide, ki sicer nimajo pravice brezplačnega zdravljenja vnaravnih zdraviliščih. Vendar pa je sedaj večina postelj v bungalovih, ki pa niso primerni za zimsko bivanje, še posebej pa ne za težje invalide in starejše ljudi, niti ni dovolj prostora za vse večje povpraševanje po zdravljenju in oddihu borcev NOV in drugih, za katere je namenjen. Z dograditvijo novega hotela v letu 1980 bo v zdravstveno rekreacijskem centru v Strunjanu 300 postelj, novi bodo ambulantni prostori, recepcija, restavracija s 300 sedeži, kuhinja in zaklonišče. V hotelskem delu bodo tudi sobe za posebno nego najtežjih invalidov, kar bo skupaj z dosedanjim bazenom in obstoječimi objekti prilagojenimi za uporabo tudi invalidom posebej primerno bivanju teže pokretnih. Z dograditvijo vseh teh planiranih objektov, za kar bo potrebno 118 milijonov din, bo center tudi izpolnil pogoje za obmorsko klimatsko zdravilišče. L. M. Partizansko srečanje v Podnartu MMrMM PODNART — Letos so se že petič srečali aktivisti in borci, ki so med vojno delovali v Podnartu in v okolici. Spomnili so se težkih dni bojev in akcij ter vseh tovarišev, ki so žrtvovali za svobodo svoja življenja. - Foto: F. Perdan PA SREČNO, VOZNIK! Lesce — Vem in razumem, tla delil na bencinskih črpalkah m niti najmanj lahka, da je napor n<> bitij kal marsikatero drugo. Vem in razumem tudi. da. smo vozniki večkrat sitni in nedostojni, neučakani. nestrpni, ko imaj<> velikt) dela. Zato seveda ne priča kujem, da mi bo vsakokrat uslužbenec očisti/ prednjo šipo in me />oipraša/ po zdrar/u mojega avtomobila. Pa le ugodno dene. če // (/elan i na črpalkah pomagaj*». če s<> vlpidni in ustrežljivi. Nu prsti-ene roke bi lahko prešle/, koliko krat so mi v moji dolgoletni coz niški praksi zaželeli srečno rož njo — pa imam morda le jaz takšno'smolo. Približno dvakrat na teden sem na črpalkah — če je V žepu suša m če avto dobiva le nujne požirke tudi znatno reč krat — pa me je silno presenetil >. ko sem bil na črpalki Istra henza v Lescah deležen vsesplošne po zornosti. l*u olje pa mirne so me vljudno povprašali ob busanju šipe in oh koncu zaželeli: srečn<> vožnjo. No ja. sem si rekel, slučaj, /. delavci na črpalkah imam toliko bridkih izkušen/, da so mi že reč krat dali trnov za jezerske bodice In sem ponoru o potihem testiral prav vse uslužbence feščanske črpalke Režtdtat: tudi če je bila gneča, so me vedno vljudni' sprejeli m dodali ohcezm srečno vožnjo. Razumljivo, da so deležni moje naklonjenosti in če le morem, sem njihova stranka Ti brihtni fantje, ki ved<>. kako mo rajo, se tudi ne obotarl/a/o. če /e treba rzeti r roke izvijač in ti mimogrede iz same vljudnosti za menjati žarnico. Iz vljudnosti, kajti vsaj žarnico znam zame njati tudi sam Istra benz si s takim kadrom lahko ponosno dvigne glavo, vsem tistim nekaj uslužbencem nekaterih črpa/k. ki še ne pre morejo nujnih vljudnostnih kvalitet, pa so lahko za dobrodošel zgled. POLOMIJADA Olimpiada je časovna doba štirih let med olimpijskimi igrami, se pravi, slovesnostmi v Zeusouem svetišču v Olimpiji. Na tem ljubem svetu pa niso le olimpijske igre in olimpiade, slovensko ljudstvo sije izmislilo kup raznih »ad in jad« in pod njihovim okriljem daje duška svoji fizični usposobljenosti, kondiciji, svoji rekreaciji. Prav je, da se gremo zdravega duha v zdravem telesu smešno pa je, da imenujemo zdaj vsakršen preteg mišice in vsakršen malo globji vzdihljaj olimpiada. Da se bo vedlo, kaj smo in kam sodimo, tekmujemo v gumariadah, lesa-riadah, usnjariadah. tekstilia-dah, iskraiadah in vseh drugih iadah, ki sa kaj rade tudi polomiade. Slovenske železarne so šle naprej in se odločile, da bodo planinci in alpinisti svoje plezalne ture združili v »Alpini jado« slovenskih železarjev, alpi-nijado z j, tako da se ve. da so na teh turah prelili veliko potu. bilo je namreč veliko »jada«. ua ne bom kar naprej živčen, predlagam, da organizirate le-..ariade in ostale iade tako, da to krasno besedo okrasite z obveznim j, se pravi, da bodo po zgledu železarjev tekstilijade, gumarija-de, da po potemtakem obvezni jad. Ko bom to slišal, bom vsaj vedel, da je bilo veliko muke in jada. Predlagam seveda tudi, da gradbinci nehajo s svojimi Športnimi igrami gradbincev, ker se to prav nemoderno in kmečko sliši in preimenujejo svoje igre v grad-binijado. Svetlemu zgledu najbolj pametnih bi lahko sledili cestarji s cestarijado, poštarji s poštari-jado ali telefonijado, s komunal-jado in novinarji z novinarjado ali racarjado, če vam je bolj všeč. Podnart — V soboto, 23. septembra, so se v domu kulture letos že petič srečali nekdanji partizani, ki so med vojno delali na območju Pod-narta. Srečanja se je udeležilo okoli 200 borcev in delegacije krajevnih odborov ZZB NOV. Krajevni odbor ZZB NOV Podnart je pripravil kulturni program, spet pa so oživeli spomini na težka leta vojne. Spomnili so se dogodkov julija 1941, ko so se na Vodicah pod Malim Gregorjevcem zbrali predstavniki okrožnih vojno-revolucio-narnih komitejev in partijskih organizacij Gorenjske pod vodstvom komunista in organizatorja OF Staneta Žagarja ter sprejeli zgodovinske sklepe o začetku oboroženega boja. Z ustanovitvijo Cankarjevega bataljona in drugih partizanskih enot je osvobodilno gibanje na Gorenjskem dobilo svojo udarno pest in prve obrise resnične ljudske vojske. Še dolgo bodo živi spomini na boje junaškega Gorenjskega partizanskega bataljona avgusta 1941 na Kotliču, na Partizanskem vrhu na Jelovici in legendarna bitka v Draž-gošah. Z ustanovitvijo krajevnih komitejev in odborov Bled Pogovori so bili vsestranski in bogati, posegli pa so na področje turistične organiziranosti in izmenjave izkušenj. Govora je bilo o problemih združenega dela v turizmu, o rentabilnosti pošlo vanjo, kadrovskih vprašanjih, o oblikovanju poslovnih skupnosti in investicijah v turizem. Dogovorili so se tudi za teme prihodnjih pogovorov Srečanju v Kranju je sledil obisk radovljiške občine, (jk) — Foto: F. Perdan BLED - Igrišče za golf na Bledu obišče vedno več ljubiteljev golfa, med njimi je še vedno največ tujih igralcev. Igrišče skrbno negujem, tako, da so igralci lahko zadovoljni z rekreacijo v zares lepem b4ej skem okolju. Blejsko igrišče ima 18 polj, igralec pa pri igri prehod okoli deset kilometrov. Igralci morajo imeti 14 palic, ki jih lahke delno rabljene dobijo pri klubu za 2000 dinarjev, medtem koje vzdrževalni na za člana blejskega kluba letno 2000 dinarjev. Ta šport je drag kot niso poceni tudi nekateri drugi športi, a je koristna, zdrava in lepe rekreacija. Na sliki: z odprtega mednarodnega amaterskega prvem* stva Jugoslavije v golfu. — Foto: F. Perdan jkr**1 BOHINJ — Letošnjo tradicionalno turistično prireditev v Bohinju, kravji bal, je obiskalo v nedeljo rekordno število obiskovalcev, kar okoli 8000. Spet so se vrnili v dolino planšarji in planšarice s svojo »basengo« ter seveda s kravami, ki so bile deležne še posebne pozornosti. Turistično društvo Bohinj - jezero je pripravilo zanimiv program, dovolj žgancev in drugih domačih jedi, k prijetnemu nedeljskemu razpoloženju pa je prispevalo tudi izredno lepo vreme. DEŽURNI NOVINAF *E? 21-360 Obisk mladih - Delegacija mladine « Jugoslavije se je vrnila v Beograd po obiafc« v Sovjetski zvezi. Mladi so se pogovarjal / delegati mladine v Sovjetski zve«. obtaCt I i ver mest in se dogovorili, da bodo zal, v prihodnje se tesnejSe prijateljske stike. ... O goapodarskih vprašanjih - V y?a» shmgtonu se je žarela letna skupščina tovne banke in mednarodnega sklada. Po p.vHrjali se bodo o gospodarskih v-p«^^ njih posebej o gospodarstvu dežel v vojn Na skupščini bo govoril tudi pr*. nik ZDA Carter , Ugodna menjava - Po podatkih njetrgovinska menjava med ZDA in S„ sko zvezo zelo dobro poteka, saj se je v merjavi z lanskim letom povečala za 52 stoikov Predvsem seje povečal uvo* tijskih pridelkov iz ZDA v Sovjetsko ivee* Združene države so izvozile kar za m ^ stotkov vef kmetijskih pridelkov kot v kem lanskem obdobju. Lepa jeaen - Vremenoslovci Se napre, napovedujejo lepo. toplo in z jutranjo meglo po kotlinah. Temperatur „ bodo dvignile v najbolj toplih krajih t* 35 .stopinj Celzij" D