Telesne vadbe. Od leta 1837., zlasti pa od I. 1842. in 1844. so se na Xemškem v telovadstvu kaj veliki koraki storili. Xa Saksonskem je bilo že 1848. leta čez 150 telovadskib šol; enako tudi po drugih nemških 4* deržavah. Vstanovili so tudi po večih mestih izobraževališča za telovadne učitelje, nied kterimi ste slavele in še slavite berolinsko in dreždansko; na poslednji je ravnatelj slavni M. Kloss, kteri je že kaj veliko o tej umetnosti pisal. Tudi časniki o telovadstvu so začeli izhajati, in vzbudilo se je bilo vedno več in več telovadskih društev. V naj novejših časih, v zadnjih desetih letih so posamni pisatelji, zdaj ta, zdaj uni natuen telovaje posebno povdarjali in zagovarjali. Temu je bila telovaja potrebna vsem stanovora, drugemu pa le gosposkemu stanu in zopet tretjemu le vojaščini. In to pričkanje in pretresovanje še ni dognano; da je pa v vsakej terditvi kaj resnice, ne more se tajiti. Dosedaj smo opisovali zgodovinski razvitek telovadstva na Nemškem, kjer se je misel v stari gerški telovaji naj prej prerodila iu naj prej k novemu življenju obudila; poglejmo pa še malo v druge dežele, kaj da so te v tej zadevi storile in na zadnje hočemo povedati, kako je avstrijanska vlada v tej reči posnemala druge dežele in kake korake je storila, da je telovadstvo v našej domovini razširjevala. Na Svedskem je Henrik Ling oče telovadski; on je misel, ki se je na Nemikem širila, prenesel I. 1814. tudi v svojo domovino, in jo tam na podlagi anatomije in fiziologije dalje gojil in izobraževal, ter si toliko prizadjal, da je vlada na Švedskem že zgodaj korist tega nauka za šolsko mladino spoznala in ga v vse švedske učilnice vpeljala. Ling je hotel telovajo po znanstvenih anatomičnih preiskavah tako vrediti, da bi imelo telovadstvo naravnost dober vpliv tudi na boljše zdravje bolnega človeka, in je priporočal v ta namen bolj dolgočasne vaje, ki so pa bile za bolne in onemogle ude prav koristoe. To Lingovo ali švedsko telovadstvo je imelo še dovelj zagovornikov in prijateljev; ali za živo, čversto mladino ni bilo primerno in jej ni ugajalo; kajti Ling je bil enake vaje tudi mladini namenil. Dandanes se pa nasledniki Lingovi ne derže več tako strogo njegove sisteme, kajti vedd, da sanio ž njo ne morejo shajati. Po izgledu nemških sosedov je tudi švicarsko Ijudstvo s^ kmali na telovadstvo oziralo. V tej deželi ima H. Clias za telovajo skoro enako zaslugo, kakor Ling na Svedskem, ali Guts-Muts na Nemškem. Po Francoskem se sicer tudi nahajajo telovadnice in tudi po šolah se nekaj ,,turna"; ali kakor je splošoo šolstvo na Francoskem zad za Nemškem, tako je ludi v tej reči na slabšem. Iz drugih rfežel je o tem le malo poročati. Da se telovadstvo vedno bolj in bolj vpeljuje v šole in v društva po Laškem, Angleškeni in v Anieriki, to je Iahko verjetno; kajti svet je v zvezi med seboj in Ijudstvo povsod rado poskuša to, kar bi mu zdravje ohranilo in življenje podaljšalo. Ostaja nam še povedati, kedaj se je v Avstrijo telovadstvo zasejalo in kake mladike je pri nas pognalo. Nemški Avstrijanci so naj pred svoje severne brate v napravi telovadnih društev s svojimi telovadnicami posnemali; veča oiesta, kakor Dunaj, Gradec, Linc, Salcburg itd. so se v tem naj pervo odlikovala. Slovanski kraji se tega niso koj lotili; Cehi so pa v tej zadevi naj pervo dober zgled pokazali drugim Slovanom. Da je telovaja za izrejo mladine koristen in potreben nauk, do tega spoznanja so avstrijanski šolski možje še le pozno prisli, narareč 1862. leta. Ta čas je dalo dunajsko svetovalstvo napraviti za svojo srenjo 4 telovadne učilnice. Kmali potem — ne vem že kterega leta — se je vslanovila tudi pripravnica za telovadne učitelje. Ia še nektera druga veča mesta so v napravi telovadnih šol prekosila vlado, ktera je še le 31. okt. 1.1867. zaukazala deželnim vladam, ki imajo naj prej skerbeti, da se Ijudski učitelji teoretično in praktično izobražujejo v telovadnem nauku. Vsled tega povelja se je ta nauk vpeljal v učiteljske pripravnice. 26. januarja 1868. 1. je naučno ministerstvo na dalje zapovedalo, da naj se koj s prihodnjim šolskim letom telovaja vpelje v vse tiste šole, na kterih so za to podučevanje sposobni učitelji. Priporočilo je ob enem vsem učiteljem, da naj se poslužujejo vsake priložnosti, pri kterej bi se v tem predmetu izurili in jim se je obljubilo, da se bo pri delitvi kake podpore na take posebno oziralo. Tudi srenje, ki iz lastnega nagiba za ta nauk v šoli skerbe, naj deželne vlade po mogočnosti podpirajo. Vlada je nadalje neprenehoma svojo pozornost telovaji obračala. Ko je I. 1869. načert nove šolske postave o načelih ljudskega šolstva deržavnemu zboru predlagala, je tudi ta nauk med učne predmete sprejela, in deržavni zbor je temu priterdil. Enako so storili deželni zbori, ki so o tej stvari konečno izrekli svoje mnenje. In od tega časa se povsod na to gleda, da je v slehernej šoli v učnem čertežu tudi telovaji odmerjena kaka ura, da se mladina vadi svoje telesne ude ali v šoli, v telovadnici ali pa na kakem prostorčku pod milim nebotn. V nekterih šolah se do sedaj še ni tako daleč dognalo, ker manjka sposobnega učitelja ali pa potrebne telovadnice in orodja. Toda, kar se ni, pa bode. Ze po zgodovini telovadstva se more sklepati, daje telovaja za človeštvo koristna in potrebna. Bilo bi tedaj skoraj nekako odveč, še o dobroti telesnih vaj govoriti; vendar se nam zdi in ta predmet je prevažen, da ne bi smeli še nekaj razlogov v njegovo priporočilo spregovoriti. Naravna postava veleva že, da se človeško telo vedno giblje in trudi. Gibanje je k zdravju neobhodno potrebno. Stari riniljanski pisatelj Plimpij je to resnico izrekel s temi besedami: »Kakor je tekoča voda vedno čista in bistra, uiirno stoječa pa motna in smerdljiva, tako daje telesna delavnost in vaja človeku zdravje, lenoba pa in postopanje je vir vseh bolezni, napak in pregreh". l)a je to načelo pravo in resnično, nas prepričajo vednosti in lastne skušnje. Iz anatomičnih in fizijologičnib vednosti so učeni, zlasti zdravniki, dukazali dobrodejin vpljiv telovaje za človeško zdravje, za raoč telesnih udov, za čversto in lepo rast in razvijanje života. Na človeško hrodje (kostnjak) so nastavljeni v lepi primeri vsi drugi mehkejši deli; med temi so mišice (muskeln) zHd velike važnosti. Vsa moč -človeška je združena v mišicah. Te pa se morajo zniprora gibati, stegovati in skerčevati; kajti Ie delalnost jim daje moč in urnost. To kaže tudi skušnja. Ljudje, ki ne delajo s svojimi telesnimi udi, nimajo v njih nikakoršne nioči. Na dalj.e se nabajajo pri teh Jjudeh kaj slabotne in kerhke kosti; pri naj nianjši nezgodi se jim ta ali uni ud zlomi. Telovaja dela torej tudi močne, elastične kosti. K lepoti človeškega života pripomore zeld njegova ravna postava (ravno vedenje in čversta inožata boja). Pri marsikterem človeku je zgornji život (berbet) kriv in pripognjen; gerba izhaja iz zakrivljenega herbtanca (riickgrat). Zakrivljeni herbtanec se pa zopet nekoliko zravna, ako se mišice herblne in plečne pridno vadijo; gotovo pa se taki napačni rasti v okom pride z ravno oraenjenimi vajauii; za to se priporočajo vaje z rokami in na orodjali. Ako se človek vadi v različni hoji, skakanji in tekanji, vterjuje si spodnje ude, p. noge, in pridobi' si na ta način krepko hojo in(čversto, možato postavo. Stari Gerki so telovadca že na hoji spoznali. Veliko ljudi je bolnih na plučah in sercu; te bolečine izvirajo večidel iz preozkib persi. Umria telovaja pa tudi persa ukrepčuje in širi. Telovaja ima na človeški život še drug dober vpljiv. Pri pridnem gibanji se človek dostikrat razgreje in spoti; znano pa je, da to zdravju koristi; kajti iz človeka izpuhti takrat nepotrebna mokrota. Tudi koža sp pri marljivi telovaji nekako raztegne in zadobi veliko Iepšo barvo, po kterej se navadno sklepa na zdravje notranjih udov. Tiuii za te dele, za notranje organe človeške, je vsaka vaja kaj koristna. Pri vsakem naglein gibanji serce močneje bije, t. j. kerv se po žilah bitreje pretaka; to pa zopet vse organično življenje pospešuje. Pri urnem delu se tudi liitreje sope, t. j. v pluča dobaja več dobrega zraka (kislica), ki slabo černikasto kri spreminja v dobro rudečkasto. Vse to pa stori, da život potrebuje in porabi več redivnib snovi in vse živenje se nagleje verši'. Hrana se hitreje spreminja v redivni sok, ki dohaja v kri, ta zopet redi mišice in kosti, in kratko rečeno: gibanje pospešuje vse organično delo v človeškem životu. Od tod tudi dobaja, da delalni Ijudje potrebujejo ia prebavijo več živeža nego mirno živeči. Tudi se da fizijologično dokazati, da je ravno telovaja in gibanje sploh vzrok, da so delalni in gibajoči Ijudje med delom in po delu tako veseli, serčni, dobrovoljni in pogumni. To vidimo pri telovadcib, pri igrajoči mladini, pri vojakih, kraetib itd.; drugi pa, n. pr. uradniki, pisarji, ženske po mestih, ki vedno sede, so naj večkrat sami s seboj nezadovoljni in se odlikujejo zlasti s svojim ,,kislim obrazom". Dosedaj smo se za terdno prepričali o koristi telovaje. Pa ne samo to, da je koristno, ako se odločno in z veseljem telo- vadstva popriuiemo; tudi dolžnost in potreba nam to nalaga. (Konec prih.)