SLIKE PARTIZANSKE BOLNIŠNICE IZDAJ. DLAVN1 ODBOR BDEČEGA KJUlA StOV®8Jjff / 6.J 3 y M i 1 en a M.cj ho ric eva; •a) i fin/j h’ k, L'bi E 12 FhiTOlAIMSKE iOLiMESUGi hovember 1944 Izdal. Glavni odbor Rdečega križa Sloveni j e LM Milena Mohoričeva: SLIKE IZ PARTIZANSKE BOLNIŠNICE. Vse naokoli je gozd. Ure in ure ni nobene ceste- niti vidne steze ni po gozdu, In vendar prideš tod k partizanski bolnišnici. Naši zdravniki so jo pos¬ tavili daleš proč v zavetje hribov in gozdov, Zvešer se tu spreletavajo skovirji, po deblih se podijo polhi,ki a okroglimi začudenimi očmi gledajo nenavadne človeške prikazni. Tudi pobožaš ga lahko ; če je polh pri volji — če je slabe pa ti pregrizne prst,Podolgovati jezi rijejo tod okrog s koničasti¬ mi rilci in cvilijo-Nad vsem pa čuvajo stoletna de'b la bukev in smrek. Tišino prekinja veter, ki šumi skozi veje in jih pripogiba. Pravijo,da včasih tudi kak medved prilomasti po hosti. In srnjaki vodijo tod mimo svoje črede. PRIHAJAJO. Tu je dom, kjer najdejo zatočišče, pomoč in nego ranjeni in bolni partizani.Iz vseh vetrov se zbira¬ jo. Prinašajo jih z javke požrtvovalni člani osebja in bolničarji. Neslišno, pazi ji v-o stopajo preko skal Ja bi preveč ne stresali nosil, na katerih leži ra jrjeni tovariš,ki mu vsak štkesljaj povzroča neznan ske muke.Izmučen je. Prinesli so ga od daleč,deset, Jyajset ur daleč,včasih tudi več. Z Dolenjske in Notranjske, z Bele Krajine, s Primorske,z Gorenjske in štajerske. Prvo pomoč mu nudijo takoj za bojiš- - 3 - čem, obvežejo rano,uravnaj o ude vse težje ranjence pa pošljejo poten v bolnišnico, kjer jih operirajo, jim napnejo roke na "avijone",naravnajo noge in jih polagajo na opornice ter jih obtežijo z uteži-opeka mi o Prihod novega ranjenca v bolnišnico je vedno do¬ godek za bolnišnice.-, Ko komisar, bolničar in bolni¬ čarka odpravijo najnujnejše posle pri novih bolni¬ kih, jih naravnost oblegajo ..Kdo so? Odkod so prišli? Kje sc bili ranjeni? Koliko je bilo sovražnikov? Kakšnh 'je rana? AVi bo tre' 1 , a odrezati nogo? Zamiš¬ ljeno se spogledajo vsi.-. Komaj štiriindvajset let mu je ; Komandant brigade! Star partizan., Odličen bo reoi Nogo?- In kaj je z onim? Strel v trebuhu Oči se zazrejo v tla. Bo ostal? In tile? Hrbtenica, Strel skozi sklep desne rame. Strel skezi pljuča, la je zopet stopil na mino»Obe nogi sta v nevarnos¬ ti Enemu je šla krogla tik srca »-Med njimi Sta dve tovarišici. Obe sta težko ranjeni, Ta,ki so ga Maj Is prinesli, si je zlomil nogo pri padcu z motorja,. Kakor vsem.ki prihajajo in odhajajo, so tudi njemu zavezali oči c Pokretni bolniki skušajo prodreti do novincev sa milu Stari znanci se srečujejo« Tovariši iz borb,ak. tivisti z de].a na terenu* Tu najdejo zavetišče tu¬ di zavezniški vojaki - navadno so padalci,ki si pri odskoku polomijo roko ali nogo« Vsak človek tukaj ima svojo zgodbo.Mnogo je med njimi,starih partiza¬ nov, ki zavzemajo zdaj v vojski vodilna mesta. Mno¬ gim so doma pobili svojce,sestre,žene,otroke.- DNEVNI RED. Bolnike delijo v tri skupine in razdeljeni so tu di po treh paviljonih. So septični,aseptični in re¬ konvalescenti. -vrvi in drugi navadno ležijo dolge ~ 4 - tedne in mesece, do čim go tretji pokrethi in še o.pra vljajo manjša dela. Zlasti znameniti so krompiraši, ki so oboroženi vsak s svojim nožem! in je njihovo glavno opravilo lupiti krompir.Erompiraši so strum¬ no organizirani,imajo svojega komandanta,ki rapor-- tira,in namestnika komandanta.Za to čast so se po¬ tegovale že. visoke sarže, kakor vedo povedati,pa je niso vedno dosegle* Rekonvalescenti s© Usti, ki dajejo bolnišnici življenje. Vsak ima svoje drobno opravilo. Pomaga¬ jo tudi zavijati povoje in obveze - vse hranijo in perejo-delati palčke za jod in opravljajo od polno¬ či do jutra dežurno službo v bolnišnici. Po polno¬ či jo imajo bolničarji in drugi člani.in članice o- sebja.Rekonvalescenti lahko spijo■podnevi,imajo ča¬ sa dovolj ves, danj bolničarji in drugi pa imajo čez dan težko službo in jih je premalo. Zgodi se včasih, da kak dežurni zaspi, na kar ga klic bolnikov pri¬ kliče k dolžnosti . Ta greh mu bridko očitajo^ in prihodnjič se varuje, da bi ponovno grešil. Že do¬ bri rekonvalescenti pa gredo celo tudi .na sirarno. V bolnišnici vlada strogi dnevni rede Dvakrat na dan je vizita; ob devetih zjutraj in ob štirih popoldne. Takrat mora biti vse na - svojih mestih. Zapisana morata' biti na bolniškem listku temperatu¬ ra in puis^eboje nadzirajo dvakrat na dan.Vpisano' mora biti tudi zdravilo in siceršnje zdravljenje. Največ pozornosti pa zbujata prevezovanje in opera¬ cija. V belih plaščih in z rokavicami.gresta zdrav¬ nik ali asistentka od ranjenca do ranjenca, od ra¬ ne do rane. Marsikdo tudi zastoka. Ki prijetno, če ti kdo brska po rani,ki ti že itak povzroča peklen¬ ske bolečine,. Vendar ga pripravi do molčanja star trik zdravnikov; 'tBeži, beži, sc nihče ni tako stokal kakor til** Ranjenec mu res verjame in obmolkne., stisne zobe po partizansko in se čez deset minut smejo in šali. Vsi od bolničarj st do ranjenca se zavedajo res¬ nosti operacij, zato se te vršijo kakor obred. Ze 5 poprej je vse pripravijeno t operacijsko perilo in obvezni materijal je steriliziran« Kljub temu'* da tu ne morejo imeti sterilizatorjev,kakor jih imajo sicer bolnišnice,sterilizirajo tudi tukaj vse suho. V dobre zaprtem kotlu, narejenem iz kcnterjev c Kon¬ trolni listki,vloženi na najbolj nedostopna mesta operacijskega perila,dokazujejo,da je imela para 100 stopinj in da je sterilizacija zadovoljivo iz¬ vršena »Operacijsko perilo je spravljeno v tukaj iz delanih kotlih,prevlečenih s platnom«Vse so izdela le pridne in iznajdljive roke naših bolničark in bolničarjev. Operacije, vršijo v septičnem in aseptičnem pa¬ viljonu. Cperacijska miza je tukajšnji izdelek,le- "sena je in odgovarja zahtevam naših zdravnikov. Je 'dvakrat pregibna. Ka njej je polno vijakov in vi- jačkov narejenih iz kdo ve česa,kateri jc upogiba¬ jo in naravnajo. Svetloba prihaja iz treh stranis z, odprtine na stropu, ki je pokrita s steklom in z obeh sten ob mizi,ki sta obe do polovice stekleni t Človek bi ne verjel, da je to mogoče^ v partizanih. Operacije se vrše po vseh pravilih. Umivajo si ro¬ ke deset minut,narkotizer,asistent in inštrumenta- tor/moški ali ženska/pripravi jo Vse potrebno c Po¬ grnjena je miza in pacijent, operater,asistent in inširvmentator so oblečeni v bele plašče, natakni¬ li so si maske in kapo ter najprej .gumijaste in potem še bele rokavice. Zdravnik in njegovi po¬ močniki, ki- jih je po večini izvežbal sam,so tako vajeni skupnega dela,da poteka Vse mirne in skoraj brez besed. Kaše partizanske bolnišnice so doseg¬ le res -vsega spoštovanja vredno višino, •Po operaciji prevzame operiranca v svojo oskr¬ bo bolničar, Ce je bolnik takrat, ko se prebuja iz narkozš,preveč razkriva svoje tajne in če takrat, preden Zaspi.,rogovili, je- to senzaci ja za v:se tiste, ki niso bili operirani. Še dolgo razpravljajo .o tem in dotični je za ves čas svojega bivanja v bol nišnici tarča za šale. Tako je šaljivec Šimen, ki .iiSdcfo lOJiCZl cli ■■ v s,- m c ■ ' . .? ■■ .■ t. 'O , - 6 - se je vsakogar rad izposodil.,prav., do konca svojega bivanja v bolnišnici moral poslušati pripovest o tem, kako se je na operacijski mizi otepal in kri- Salg "S tem firnežem me že ne boste! n Marsikomu pa se primeri v takem položaju nerodna reč,da razkri¬ je bolničarki dolgo zatajevano ljubezen* In marsi- kdo^mi^na'prenaša bolečine, če ga drži lepa Marija V paviljfenih je prijazno,kakor v pravi;feolniški sobiMTa oknih so male zavese In v lončkih zelenje« Na mizah,'ki so pregrajene z belimi prti, stoje poso¬ de z zelenjem 1 in cvetjem« Zanje skrbi tukajšnja "gospodinja” -K medicinka Marija. ■_ •*>tt ZGODBI 0 PEGI. lahko je; reči? bo.lni šnica ima tri paviljone, •To - da kdo pomisli,kaj to pomeni? Vse, kar je tukaj,je bilo prineseno na ramahc Malo število ljudi je us¬ tvarilo ta odmaknjeni, mirni in prijazni partizan-' ski dom, V vsakem.izmed teh paviljonov je-vdelanih' mnogo ur težkega dela, velikanskih naporov'In tr¬ pljenja« Ta postojanka je bila večji del zgrajena pozimi,po Bo-žlču,ko; jč ležal sneg poldrug meter vi. soko in je bil najhujši mrazi. V štirih dneh je bil postavljen aseptični paviljon, dasi je bilo treba vsako deščico, vsak žebljiček,dolgo časa iskati in ga prinesti iz doline« r .,,- P Kako je bilo treba delati 'in znašati kot lasta- vica bilko za bilko za gnezdo, o tem nas naj pouči zgodba o pepi. Zunaj je že hladno,. Dež lije in prvo jesensko razpoloženje lega ‘nad temačno taborišče. Toda pre¬ skrbljeno je tudi za take dni« Peč je tu. Prijetna toplota se kmalu razprostre po vsem prostoru in u- stvari prav domača vzdušje, i. - 7 - Kakor vse, je tudi ta peč delo požrtvovalnih par tizanskih delavcev, Ysi,kar jih je gradilo tc pos¬ tojanko, vsi so pomagali tudi pri peči.Snega je "bi¬ lo pol drugi' meter, zametana je "bila tudi dolina. Kje bodo dobili pesek? Dva tovariša sta se odpra¬ vila v dolino in dobila pesek iz starega zidu po¬ žgane hiše a Druga dva sta šla daleč, prav v kočev¬ ske zapuščene vasi v apnenice iskat apna.Druga dva sta šla spet iskat opeko v porušeno hišo. Dobili so v požganem hotelu pečnice in železna vratca za peč. Pečne cevi so iskali in iskali. Končno so jih dobili iz mesta, kupili so jih za svoi denar* Ko je bilo vse prinešeno,je pristopil mojster parti - zanskih štedilnikov in peči. V enem dnevu je bi¬ la peč postavljena in je prijazno ogrela majhno, a gostoljubno zavetišče ranjencev. Tako kakor to peč so kot mravlje pridni partiza ni, ki so prenašali mraz in težave, zanesli vse v to človeško mravljišče. Delali so noč in dan,niso opali in ne počivali, dokler ni bila postavljena nujno potrebna streha za ranjene tovariše,ki so za radi vojnih okolnosti bili naenkrat brez strehe in so morali ležati na snegu,dokler jim požrtvovalne, krepke,mečne delavne roke,ki so neprestano na delu, niso znova pričarale doma. Te roke snujejo neprestano. Gradi jo»gradijo,na¬ vadno nevidne in neslišne naš novi,srečni dom. STEP ČAS lil ČE KAJ. Daši je bolnica daleč proč od "sveta” vendar ni zapuščena. Tovariš komisar skrbi za poročila,za ra dijske vesti, ki jih dobivajo bolniki vsak večer. Prihajajo tudi časopisi in druga literatura-in kar je najbolj omembe vredno-v bolnišnici izdajajo tu¬ di svoj stenski časopis. V njem se odraža življen- 3 je 'bolnišnice* Cesto se zanj de kale posebno posre¬ den prizor iz bolniške sobe črno na bele.:, narisan na deski stenskega časopisa, Hudomušni pacijenti si privoščijo zakrinkane zdravnike,ki brusijo nože, in bolničarjevi prihajajo inštalirati nezaceljeni ’’vodovod M poten ? ko 30 že dva dni obdelovali bolnika z ricinovim oljen,nariše jo in napiše jo ti take siva rij o katerih ni,da bi govoril., V bolnišnici pa 33 vse spodobno. Potrebne, naravno in zato na dnevner. redu. Stenski časopis pa je tudi resen* V nj er ob¬ ravnavajo politični položaj,ranjenci pripovedujejo o svojih doživijajih,Rajko je napisal kako je poto val z Raba in Ančka,kako sc na Primorskem gradili o blast. Za osebje in lažje bolnike se vršijo politično ure,v katerih razpravljajo o vseh perečih vprašan¬ jih* Zlasti znamenite pa je petje c . Rekonvalescenti prav pridno gojijo partizansko pesen* Kadar je raz položenj e na višku zapoje tudi harmonika* Tovariš zdravnik je poleg tega, da je odličen zdravnik in kirurg, tudi odličen harmonikar« Živi kakor brat med brati in ni še tako dolgo od tega, ko je tuni sar nosil ranjence v postojanko. Z LETALI ČEZ MORJE. Vedno se kaj zgodi,kar prekinja zatišje* hišo zanimivost samo tisti bolniki, ki prihajajo,marveč tudi tisti,ki odhajajo.Marsikdo odhaja ozdravljen ha svoje službeno mesto, v borbeno edinioo, mnogo jih odhaja v okrevališče, ki je vmesna postojanka ned bolnišnico in edinioo* Zadnje čase pa plane med ranjence cesto nenavadna novica:transport ran¬ jencev gre z letali čez morje. Marsikdo gre rad,večina pa je zamišljena in ti¬ ha,ko odhaja s te-drage zemlje.Borili so se zanjo. - 9 - Vsak živec njihovega telesa, vsak utrip srca je s stoterimi,neločljivimi vezmi pripet nanj o.Zapusti¬ ti to zemljo je težko. Mladi komandant brigade sedi pri mizi pod dreve som. Sončni žarki prodirajo do njega, on pa gleda predse in molČioZelo bled je,ustnice so ozko stis¬ njene, kakor da se je zarezalo vanje trpljenje teh dolgih mesecev. Ogijeno črne oči žarijo še bolj svetlo,vendar v njih ni tistega hudomušnega plame¬ na,ki si je doslej vedno našel pot v svet - preko vseh telesnih bolečin, da, celo takrat,ko je ležal brez moči, z odrezano nogo na postelji* Tudi okrog usten mu ne igra tisti nasmešek, ki so ga poznali vsi tako dobro,ki so ga željno čakali ir* ki je ved no naznanjal,da bo Goban povedal šalo,ki bo pripra vila do smeha še tiste,ki so prišli na novo in ima jo hude bolečine« Zdaj pa je molče sedel pod bukva mi,ki so toliko časa pošumevale nad njim in katerih ječanje je poslušal v dolgih nočeh brez spanja 0 Zdaj bo treba oditi s te zemlje,ki jo je v teh treh le¬ dih osvobodilnega boja križem prehodil neštetokrat, kjer ga vsak kraj spominja postaj tega boja in kjer se vse blesti spominov na skupna junaštva z mnogi¬ mi, ki jih ni več* Zdaj jo zapušča,to drago zemljo,za katere se je boril in kjer je v borbi zrasel od borca v parti¬ zanski četi do komandanta brigade. Stiskal je roke tovarišem, ki so se poslavljali od njega. In njegove tenke ustnice so komaj zazna- kio trzal e. o "la* bi m6'gel spet v borbo* la bi mogel spet vo¬ diti svojo brigado v boj* Zdaj šele vem, da to ne bo nikoli,nikoli več! ,; In 'še so stopali nosači preko skal. "Nasvidenje Goban!" Bilo je,kakor bi se vsakemu odtrgal kos srca. 10 DANICA JE PREČULA VSO NOČ. Pri popoldanski viziti ji je zdravnik povedal,da leva roka ne Do več gibala. Odvrnila ni ničesar. Nikomur ni potožila« Samo vso noč je prečula« Danica je ena izmed tistih požrtvovalnih Slovenk ki jih je zelo mnogo in ki so vse neznane. Nikjer ne slišiš imenovati njihovega imena.In vendar op¬ ravljajo eno najtežjih delsposel četne bolničarke. Četni bolničar je osnova vse naše zdravstvene sluš be. On je tisti, ki stoji v prvi bojni črti In tam na licu mesta nudi ranjencu prvo pomoč, Danica je bila že poldrugo leto v brigadi. Vse dobro in slabo je delila s svojo.četo, vse dolge nočne pohode in vse borbe je doživljala z nj pl Od¬ kar je odšla z doma v Moravski dolini,..j e. odnesla a bojišča nešteto ranjencev, obvezala številne rane in lajšala premnogim bolečine, Prinesli so jo težko ranjeno,'s..prestreljeno hrb¬ tenico, v bolnišnico. Bila je tiha,'skoraj bi ne ve¬ deli za njo. Samo ko se je noči3-0,jo ja jelo duši¬ ti -takrat je prišel k njej zdravnik, in ji z. vsemi razpoložljivimi pripomočki skušal olajšati poostre ne bolečine« Zdaj Danica še vstaja, živahno se po go var ja, šal:! se in smeje. Vedra je,nikdar zlovoljna« Cesto mis¬ li na dom. 0 .usodi svojcev ne govori. Omenja samo mater. Očeta in dva brata so ji ubili Nemci«. Bolečine je prenašala tiho in potrpežljivo, To pa je prišlo nepričakovano« Ko že vstaja,ko jp iz¬ ven nevarnosti,ji povedo,da roka ne bo več delala, Nikoli več se ne bom mogla vrniti v brigado?Ka- ko bo živela, kako si bo služila kruh po vojni, če ji roka,ki je vedno trdo deiala,ne bo služila? Bila je vajena skrbeti samo za .druge. Tega ni niti pomislila,da bi mogel poskrbeti tudi kdo tudi zanjo. 11 OBISK IZ SOVJETSKE ZVEZE, V tem odmaknjenem in pred vsemi sovražniki var¬ no skritem zavetju ranjenih se od časa do časa pr e pletajo niti iz velikega sveta, To postojanko je obiskal že marsikak odposlanec zaveznikov ■- posled nji obisk pa je bil še prav posebno pomemben 0 Posto janko so obiskali člani sovjetske zdravstvene miši je, ki je prišla v Jugoslavijo pomagat. Prejšnji dan so odskočili s padali - naslednjega dne so bili že v hribih pri ranjencih. Preprosto je drage goste predstavil domačim zdravnik. Major dr.Leonov je kirurg in si je takoj ogledal bolnike, se živahno zanimal za vse in od primera do primera pazljivo poslušal zdravnika, Z očesom strokovnjaka si je ogledoval lesene oporni¬ ce in druge priprave. Brž je opazil nove, iz padal narejene teple odeje.,pod katerimi so pregrajene rjuhe iz domačega platna, Z njim sta prišli dve kirurški asistentki, obe odlikovani za zasluge v Rdeči Armadi,prva podporuč nik in druga poručnik Rdeče Armade. Kljub temu, da nista posegali v razgovor, sta ti dve predstavnici sovjetske žene ustvarili krog sebe značilno vzduš¬ je ruske žene. lijih uniforma je stroga, vendar je prilagojena ženi. Črne okrogle čepice-berete,zele¬ na vojaška suknja in prav tako krilo, or e z suknjo opasač,za pasom samokres,na prsih odlikovanj e«Stro go zunanjo formo in nepristopno st podčrtava tudi pričeska. Lasje so gladko počesani in v kitah spe¬ ti okrog glave. Obisk sovjetskega zdravstvenega odposlanstva je vzbudil navdušeno razpravljanje med ranjenci. Sto¬ jimo v isti bojni črti in se bojujemo za iste cil¬ je,zato so med nami doma,kakor na svojem. Odšli so - 12 - takoj na delo - v novo postojanko, ki jo vodi ma¬ jor Leonov. Kmalu po tem obisku je planila v bolnišnico vest, da jo Rdeča Armada dosegla naše meje* Veselje je bilo nepopisno,Bilo je zmes ponosa in zmagoslavja, oddiha in zadoščenja. Tako j e,kot bi se uresničile sanje» (Jelo kuhinja je hotela povdariti svoja čustva,. Zato so spekli tri kilometre dolg jabolčni zavitek, ki ga je občinstvo sprejelo s splošnim pritrjevan¬ jem. /iinv Tako poteka življenje v partizanski bolnišnici, iz dneva v dan v zatišju in vendar se križajo tudi tu vse ocste sveta. Marljive roke partizanskih de¬ lavcev,ki so postojanko zgradile,čuvajo tudi njeno nepristopno st„ Vse kar je potrebno,znosi jo v pošto lahko sami, od hrane- do vodo ir, drv. Zgodilo : se j c že,da si je kdo naložil na ramo celih sto kilogra-. mov in je moral potem sam na operacijsko mizo. pikoli re opustijo svojih dolžnosti. Kaj bo dež ali sneg poje tam daleč nekje v gozdu sekira in člani osebja nosijo neprestano>iz dneva v dan,drva V bolnišnico .Drugi pa zopet vodo prenašajo na - hrb-U tu od dobro uro oddaljenega studenca. Mirno in pazljivo stopajo s svojim bremenom gor in dol,gor in dol h To neprestano prihajanje in od¬ hajanje’ molčečih postav zavija bolnišnico v tisto skrivnostno samoto in odmaknjenosti od sveta,ki ji omogoča, da spU^čh .dbsto jsc'« ~ So* r 13 r RAZGOVOR S PARTIZANSKIM ZDRAVNIKOM Iovariš dr. Peter je imel vendar že enkrat čas, da je odgovarjal radovednem popotniku na vprašan- ja,na katera je želel odgovora. KO STE ZAČELI SVOJE DELO KOT PARTIZANSKI ZDRAV¬ NIKI, STE GOTOVO NALETELI NA SKORAJ NEPREMOSTLJIVE TEŽAVE? KAKŠNA JE BILA SPLOH POT PART I2Ž$SfcE MED IZ¬ GINE? H Strogo morano ločiti zdravstveno pomoč v borbe¬ nih enotah od bolnišnice. Prvotno smo imeli sistem bolnišnice v vasi,kjer je bila navadno gost pod go stoljubno streho. Pokazalo pa se je,da je za bolni šhico gozd : edini prikladni kraj. Zato so govorili v prvi vrsti razlogi varnosti. Ranjenec in bolnik morata imeti mir,.imeti morata možnost,da se odpoči jeta, tudi če so druge okoliščine slabše. Zasluga naših dveh zdravnikov-pionirjev,Igorja in Liike je, da je bilo tako delo sploh omogočeno. Doprines¬ la sta stvari,ki jih lahko imenujemo izume.Izhodi¬ šče njune zamisli je bilo,zagotoviti si vso varnost s konspiracijo in se nikoli ne zanašati na obrambo. Za ranjence bi bila vsaka ponovna bitka lahko usod na. Vse je rešila konspiracija.Vse je bilo na ten, da smo bolnišnico dobro skrili. - Prvo razdobje partizanske medicine sega nekako do septembra in oktobra 1942 to je do italijanske ofenzive. Bolnišnice so bile takrat tako krasno za konspirirane,da smo gledali v času ofenzive Itali¬ jane skozi okno in nas niso mogli opaziti. V bolnišnicah še takrat ni bilo nikjer diferen¬ ciacije. Vsaka bolnišnica je sprejemala brez.izbi¬ re vse kar je prišlo. Zdravljenje je bilo enostav¬ no , konzervativno skozi in skozi. Etra ni bilo,ope¬ racije je bilo treba delati brez narkoze,instrumen tarija sno imeli zelo malo, drenov ni bilo. Drene - 14 - so nar: nosili specialni kurirji,ki so pred pregle¬ dovalci, izjavljali, da potrebujejo gumijaste cevi za točenje vina. Delali smo samo tisto,kar je bilo neobhodno potrebno za življenje* Takrat tudi nismo imeli nobenega specialista za ude* Taksno je bilo stanje skoraj vse do razpada Ita lije.V začetku poletja pred razpadom smo začeli po Bogdanovem prihodu izvajati reforme v zdravljenju ekstremi tet, začeli smo uporabljati šine. Razpad sam pa nam je prinesel v roke ogromne množine ma¬ teriala .Samo Čampo Ospedale 54 je imel čez 200 kov čegov zavojev,imel je ogromen instrumentarij,nosi¬ la kopalnice,aparature za vodo - in lahko smo za¬ čeli delati na novo. 'idviiis čov [piki ;-*k V resnici se je začelo novo obdobje partizanske medicine. Bolnišnice smo prenesli v doline,v hiše, kjer je bil vodovod,elektrika,topla voda. Prvič se je takrat pojavil pojem operacijske sobo* ; Do takrat smo operirali kar v bolniški baraki. Svetlobne pri like so bile obupne,delali smo vpričo najmanj dvaj setih ranjencev. Vendar je bila morala naših ljudi vedno visoka. Vsi pacienti so z zanimanjem opazova li operacijo-tudi tisti,ki so prišli potem na vr¬ sto . . ■ ■ 'fi';-;.: qh ' sv oi ■ it CC50q^cd Z dolinskimi bolnišnicami smo začeli novo raz¬ dobje. Izvršena je bila prva "nenujna" operacija. Pri ranjencu, ki je imel ves raztrgan obraz in mu je jezik visel iz ust,je Bogdan delal plastiko. Ta operacija je bila mejnik,od takrat smo delali dru¬ gače. Uvedli smo suho sterilizacijo,prve bakterio¬ loške preiskave,ločene operacijske sobe. V oktobrski nemški ofenzivi so seveda padle vse dolinske bolnišnice, pahn je&i smo : tore j bili na staro stopnjo. Veliko število nepokretnih ran¬ jencev smo zopet prestavili v hribe in z njimi pre natrpali barake. Med hajko smo gradili postojanko, ki je bila^do srede novembra 1945 pod zasilnim pri otreškom. čez noč nas je zasnežilo,na ranjencih je bilo 10 cm snega, iad 200 pokretnih ranjencev pa je moralo ostati še precej časa ped šotori. Prišla - 15 - je doba zimskega zatišja. Bili smo zabiti v posto¬ janka in nismo mogli nikamor« Kljub vsemu je bilo treba sprejemati ranjence,kaj ti brigade niso mogle ranjencev nositi za seboj. V brigadi tudi ni mogo¬ ča operacija - Zato smo sredi zime gradili postojan¬ ke. Takrat je bil stavljen prvič predlog ločiti septiko in aseptiko. Bo takrat ni nihče mislil na to,ker tudi ni bilo potrebno. Aseptičnih operacij, ki po veliki večini niso"nujno"nismo delali. Vzpo¬ redno s tem smo mislili na porodnišnico, na infek¬ cijski oddelek,na rekonvalescentni oddelek kot vmes no štacijo med bolnišnico in edinioo. Tako je stopila partizanska bolnišnica v novo razdobje.Nimamo več univerzalnih bolnišnic,ki spre jenajo vse,kar dobijo. Imamo eno veliko bolnišnico z oddelkisimamo več kirurških oddelkov,posebej ope raeijske oddelke, porodnišnico,infektivni oddelek. Gre za to, da bi se stvar naprej diferencirala, da bi porodnišnici priključili žensko bolnišnico za vse ženske paciente razen operativnih. Posebej bi naj bil postavljen septični in porodniški oddelek. Prav tako smo mislili na. infektivni oddelek - vsaka bolezen naj bi.imela svojo barako/tifus,difterija, griža,pegasti legar/-in na posebni oddelek za spel ne holezni. Manjka nam Rontgen. Uvedli pa ; smo specialistič¬ ne konziljarne preglede,kar deluje brezhibno. Ima¬ mo specialistesnevrologa,interniste,ginekologe,oto rinolaringologe,itd., ki^jih lahke vedno kličemo na pregled in na konzilij.Sli smo še dalje.Koncentri¬ rali smo ekstremitetne poškodbe in-popolnoma odde¬ lili sekundarne operacije,korekture/gnojitve,plas¬ tike in drugo./Danes lahko rečemo,da delamo klini¬ čno. Ko smo ob razpadu.dobili mikroskop,smo začeli z bakteriološkimi preiskavami. Uvedli smo tudi ob¬ dukcije. Ne morda zato,da bi zadostili radovednos¬ ti '-.ampak da izboljšujemo rezultate. Našli smo tudi za prizadevanje v to smer polno razumevanje in za¬ nimanje.Pri obdukcijah smo se mnogo naučili.So se- - Ig r veda težave. Tehnika obdukcije jo vprašanje zase,- Toda danes je obdukcija v vseh bolnišnicah obvezna tudi zato, ker je šesto,kakor n. pr. pri tifusu in/ griži edini način diagnoze. Uvedli smo nadalje povsod,na vseh oddelkih.enot no sterilizacijo-suho. ho takrat smo obvezni mate¬ rial kuhali in mokrega polagali na rane. Dosegli smo pri tem enakovredne rezultate.Od 42 aseptičnih operacij se ni nobena zagnojila. Gnojenje ran je neodvisno od postopka in kraja kjer pacient leži.Odvisno je od infekcije-in sicer je rana navadno inficirana tisti hip ko nastane. Zato gre pri nas v pretežni meri za septično kirur gijo - za zdravljenje gnojnih ran. Strelne rane na¬ vadno niso'ihficirar j, rane od min pa vse. Kakšna so številčne, razmer,a in točnih statističnih podat ko v dane s himo go č e nave s ti« Gnojenje operacijskih ran je merilo za popol¬ nost dela, za, desinfekci jo , sterilizacijo. Za rano je važno,da pacient miruje. Okolico ra¬ ne čistimo z bencinom, rano samo pa po tre,parno o sul farniihim praškem, manjka nam obveznega materiala. Ghzo je malo. Pri nas porem.o vsak tampon in povoj, dokler popolnoma ne razpade. hajbolj kočljivo je dejstvo,da nam manjka etra. Uporaba kloroforma je nevarna. Eter učinkuje kot alkohol, povzroča nekako pijano st .Kloroform pa u •> .Činkujo kot narkotikom,ima drug sestav,je v sorodu s fosgenom. Kloroform škoduje jetram, srcu,ledvicam- seveda mora biti pacient zate nekoliko predisponiran. ha splošno pa lahko rečemo,da naši pacienti narkozo ipbro prenašajo. Ugotoviti mortaliteto je težko, etevilke povedo malo. Tako jih jo n.pr.v-nekem sektorju od 300 pa~ . cientav umrlo 18. Posebej moramo omeniti nesreče, poškodbe s strelnim orožjem,ki jih je razmeroma ,-^Inogo. ... „ \ v 17 - Vzporedno z enotno sterilizacijo smo uvedli eno¬ ten postopek?smo unificirali terapijo« Danes posto¬ pamo povsod na isti način in po .enotnih, pravilih« Da smo to dosegli?sklicuj smo zdravniške konference in izdajamo svoje glasilo« Likakor ne dopuščamo ek¬ sperimentiranja, Osnovni pregled se vrši na javki? kjer določijo? na kateri oddelek je treha poslati pačientajda potem ni nepotrebnega premeščanja. Prav tako imamo že več ambulant,ki jih pa bomo še spopclnili, SKORIJ NEVERJETNO JE. DA JE BILO VSE TO MOGOČE. KAKO STE TG MOGLI DOSEČI? Spočetka je bilo skrajno malo osebja. Zdravnik je posegal v vsa dela in tudi pomagal pri vseh de- lih-nosil je trame?prinašal v košu hrano,sočivje in sadje Iz doline. Bolničarjev ni bilo«.Še julija lan sko leto so zdravniki sami nosili ranjence. Osnovni kader so bili zdravniki. Zdravnik je skr bel za zveze? za material?za hrano in jo poleg tega še samostojno delal« Organizacijski osnutek je iz¬ šel. Iz osnovnega zdravniškega kadra.Iniciativa je bila v rokah par ljudi.Ea pogojih,ki so jih ti ust¬ varili je delo spontano raslo.Žrtve med zdravniki so zelo visoke.Procentualno je menda padlo več zdravni kov kot komandnih kadrov. Vprašanje osebja je bilo od vsega začetka pereče. Bolničarske tečaje smo imeli še pred razpadom? prav tako smo si ustanovili bolničarsko šolo. Vendar ima mo vtis?da se v masi ne obnesejo. Najboljše bolni - čar je vzgojimo v osebnem kontaktu z. ranjenci. Tu smo dosegli višji nivo,kakor nekoč mestne šole. Daj boljše ljudi smo si vzgojili iz pacientov. Rekonva¬ lescent je postal naš pomočnik in ponoči dežurni. Če ni več sposoben za vojsko je ostal v hiši? Tako smo si vzgojili najboljše osebje. V bolnišnicah ni¬ mamo nobenega bolničarja,ki bi bil strokovno izobra žen cd prejšnjih časov - vse smo si sami vzgojiliia IS pacientov. Vzgojili ono si perfektne narkotiserje,ki jin lahko zaupano. Naučili sno jih Inštrumer.tirati» Vsak bolničar je noral iti skozi vse stopnje.Od na¬ vadne osnovne strežbe bolnikov preko nadzorstva nad dijeto,delitve zdravil,ponoči pri zdravniškem preg¬ ledu, do narkotiziranja,inatrunentiranja in asisten¬ ce. Kolikor je bilo poklicnih bolničarjev so vsi na naščeni po edinicah,na desinfekcijskih postajah,prc ve z o vališčih in drugod. Vse osebje bolnišnice pa je bilo treba vzgojiti,tudi intendanta? celo konisarji $$ navadno rekrutirajo iz bivših ranjencev, Tudi tehnični kader-tehnlčna ekipa je vključena v sestav bolnišnice. Na njej sloni dobršna polovica našega dela, če ne več. Pomisliti je treba samo, da je treba znositi vse na ranah,da je treba prine¬ sti vsako malenkost ure-in ure daleč. KJE STE POSILI OSNOVNO OPREMO BOLNICE IN NAJPO¬ TREBNEJŠI MATERIAL? Osnovo je dala Ljubljana. S prvini zdravniki je šlo za dva vagona materiala« Ustvarili smo si kana¬ le po katerih sl? ■ nam pritekale nove pošiljke« Mno¬ go smo si opomogli ob zlomu Italije,ko nam je prišel v roke material Italijanskih vojnih bolnišnic«V za¬ četku avgusta 1943 smo dobili prve pošiljke zavesni kov, nekaj praškov in povojev«, Januarja 1944>febru- nr 8. in marca sno dobili nadaljnje pošiljke v etru, kloroformu in bati« Posebno p vprašanj e je bilo opre¬ ma bolnišnica« Naši bolniki so spočetka ležali na smrečju,še leta 1942/43 je bil stalež majhen.Od raz pada Italije sem pa sno opremili postelje tako, da leži danes vsak bolnik na slannjaČi,ima rjuhe in zdaj tople odeje,ki so narejene iz padal. Govorila sva o bolnišnicah« 19 - E&KSKA PA J3 SLUŽBE Y VOJ3K3A OR3AN1ZAG l JA CEUOTTE ZlRllhSTTET E Osnova je ko «3fatc bata 1 nefenentaj ki 'Veda' bi bilo četa ? ki ima bolničarja ali bolničar bataljonj.ki ima bataljonskega sanitetnega je navadno' liedicinee in bolničar ja«. Se dobro če bi bil že v bataljonu zdrav¬ nika Bataljon ima prevezovališče. Brigada.ima bri- gadhega sanitetnega roferenta,kar sc navadno uadi- cincijkjer so pd.ravn.iki .pa zdravniki in "bolničarji. Lavi zija ima divizijskega sanitetnega referenta,ki . j s ko b oini Sni o c .n je v vsakem primeru zdravnik.vendar je pravni organ« Ima prvenstveno organiza' naloge o Div: z zdravn: -teri je poleg tega ničar»:io je takoImenovana jajd'lažji ranjenci in premik« Za prvo linij pa..,, korpus im 'zdravik in vrši o dni vos kor stisne bolnišnice izrazito ;orne in i u- d- iij.a ima pokretno divi- ikeri, kri jo vodi zdravnik v e instromentator in bol prilvatnica« V ton osta- -v-U bolniki, "ki so sposobfcl za ^pa dela divizijska kirurška eki- drbistvene-ga referenta, ki je nfstritivre’ pošle. Upravlja a sanitetni oddelel ‘itori ju štab Amil "fnezAe ref ar at e pH V prt'" - '' / r— no, 'G-lsvnš postaje "ti na< G-l avni einik, ? ;i.n posa-- za opera gienc.propagando,lekarno,zo na re i ga. vo d tivno vo ozdravništvo in veteri roj bile? v četi bolničar, i j ško,bolnišnice,hi- v"bataljonu preveEoval.išče ,ki oskrbi zasilno imobi 'lizacijo uda ajl drugega dela telesa,nadal j e brigad no prevezovališce, katerega naloga je triaža, in vbrizganje seruma proti tetanusu.Kirurška■Skipa mo la Skrbeti za gips,v bolnišnici pa se vršijo opera m je. Eno naših najvažnejših vprašanj je prenos ran¬ jencev, ki ga opravijajo.sanitetni vod in sanitet¬ na četa.Prenos se vrši po večini na ramah,ali na vozovih s konjsko včasih pa tudi z volovsko vprego. se je že, da so nosili ranjence n e pr. iz v ega 14 in več dni. Zgodilo Uoi-enj s 20 V zgodovini naše težke triletne borke bo nespor no odre jeno posebno častno mesto požrtvovalnemu de lu naše zdravstvene službe. Kar so v teh. težkih^o— kcliščinak naši zdrr.vr.iki in vse naše zdravniško osebje dosegli,je presenetljivo in neverjetno. Kn- rod bo njihovo požrtvovalno delo pravično in pra - vilno ocenil. Z njim so si v zgodovini teh bojev postavili trajen spomenik Izdelala cyklotehnika 13 A