Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ‘/1 leta tO din, za '/< leta 45 din, niMPApn 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v LJubJanL Številka f 20, TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrllo. obrt In denarništvo Ra6un prt poštol ^ Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. tte. 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tel. 47-aa Rokopisov ne vračamo, — nld v Ljubljani St 11.95& vsak ponedeljek, IZtisiSS gred0 ^ Ljubljana, ponedeljek 31. oktobra 1938 rsina posamezni ta jtevUM VSO Dan varževania Kakor povsod drugod po svetu, tako je tudi pri nas določen 31. oktober kot dan varčevanja. Potrebna in koristna je propaganda za dvig varčevanja, toda še bolj nujno in potrebno je, da se za varčevanje ustvarijo dobri pogoji. Ne more pa se reči, da bi bile danes po svetu razmere takšne, da bi mogli biti ljudje navdušeni za varčevanje. Do skrajnosti napete politične razmere pomenijo stalno nevarnost vojne. Komaj mesec dni je od tega, ko smo vsi preživljali takšno vojno nevarnost in ko so ljudje iz strahu pred vojno dvigali po vseh državah svoj denar iz denarnih zavodov. Poznejše pomir-jenje politične napetosti je sicer dalo ljudem pogum, da so zopet vrnili svoje vloge v denarne zavode, toda mnogi so še nadalje obdržali denar doma ali ga pa poslali v varnejše države. Zato ni pričakovati, da bi se sedanja tezavracija denarja tako kmalu nehala. Za varčevanje je pač treba ustvariti tudi ugodne pogoje. Nadaljnja velika ovira varčevanja je prodirajoča etatizacija, ki vedno manj spoštuje pravice zasebnikov. Saj ni dolgo tega, ko je neki zelo odgovoren političen voditelj v neki nam sosedni državi dejal, da je prav mogoče, da čez noč ne bodo bankovci nič vredni, ker se bodo izdali novi. Jasno je, da se na ta način ne more pospeševati varčevanje. Kajti kdor varčuje, hoče tudi imeti gotovost, da mu bo privarčevani denar ostal, in sicer edino njemu, a da tudi vrednost prihranjenega denarja ne bo padla. Te zavesti pa ljudje nimajo in zato tudi ne več tistega veselja za varčevanje kakor nekdaj. Vse polno pa je tudi ljudi, ki bi radi varčevali, pa ne morejo, ker nimajo niti toliko zaslužka, da bi krili tudi svoje do skrajnosti 'reducirane izdatke. V času, ko pada kupna moč ljudi, je težko propagirati varčevanje, zlasti še, če v istem hipu draginja raste. Vse to so vzroki, da je učinek dneva varčevanja po svetu vedno manjši in da bo imel kmalu le še platoničen pomen. Vsi vemo, da je dobro in koristno varčevati in zlasti še koristno, če se navaja k varčevanju mladina. Toda posebnih uspehov pri današnjih razmerah po svetu ni mogoče doseči. Tudi pri nas v Jugoslaviji bi moglo imeti varčevanje večji uspeh, če bi bili pogoji za varčevanje bolj ugodni. Predvsem je znano, da ima naše ljudstvo velik smisel in veliko voljo za varčevanje. Ne more pa se reči, da bi se šlo tej volji kaj posebno na roko. Tako n. pr. zahtevajo naše hranilnice že leta in leta zakon o hranilnicah. Pa zaman so vse te zahteve in čeprav se pri nas prav pridno fabricirajo zakoni, vendar ne moremo dobiti zakona o hranilnicah. A brez tega zakona se hranilnice ne morejo dobro razvijati. Uspešno poslovanje hranilnic pa je eden temeljnih pogojev za varčevanje, ker v hranilnice se steka prihranjeni denar. Leta in leta zahtevajo slovenske hranilnice tudi, da se sme nalagati pupilni denar v samoupravne hranilnice. Desetletja so slovenske hranilnice ta denar tudi varno hranile in niti en vinar tega denarja ni bil v slovenskih hranilnicah izgubljen. Tudi s to zahtevo slovenski denarni zavodi še niso mogli prodreti in tudi to škoduje varčevanju. Kajti' jasno je, da imajo ljudje vse drugačno za- upanje, kadar je njih denar v zavodu, ki jim je pred očmi, kakor pa, če je denar v zavodu, ki ga poznajo le po imenu. Ni pa za samoupravne hranilnice pravica sprejemanja pupilnega denarja važna le iz razloga povečanja njih finančnih sredstev, temveč pomeni ta pravica uradno priznanje njih solidnosti, ker jim država zaupa denar mladoletnih. Potrebno in koristno je varčevanje, ker samo z varčevanjem se ustvarja narodni kapital, ki je potreben za gospodarski napredek (države in naroda. Propaganda var- čevanja je zato potrebna. Toda prav tako je potrebno skrbeti za to, da se bo moglo varčevanje razvijati in da ga neugodne razmere ne bodo ubijale. Zdi se nam, da se danes več govori o varčevanju, kakor pa se dejansko za varčevanje stori. Jeklo in sta Težave italiianske gospodarske avtarkiie Ze lani so ideologi italijanske avtarkije pozvali stavbenike na potrebno varčevanje jekla v stavbarstvu, da bi se čimbolj znižale uvozne potrebe te stroke in se s tem prihranilo zlato. Avtarkične smernice za stavbarstvo so poskušali opreti tudi na statistiko o stanju avtarkije v gradivu in na zlati indeks najvažnejših predmetov, ki so ju sestavljale korporacije. Letos se postavlja to vprašanje na nov način, predvsem zaradi trditve strokovnjakov, zlasti inženirjev Einaudija in Gandolfa, ki pravita, da izločitev železa kot tehničnega ogrodja ne more dati avtarkiji nobene koristi. Pri železo-betonu znaša v ogrodju porabljeno železo polovico vsega potrebnega železa. Druga polovica so jeklene vezi ali tako imenovano vidno jeklo. V zvezi s tem je treba razpravljati o avtarkiji v stavbarstvu. Gre predvsem za železo, potrebno pri zagostitvi. Za to vrsto železnega gradiva so bile predpisane največ je omejitve in tu si obeta Italija od napredka tehnike še novih možnosti za povečanje avtarkije. Vendar se oglašajo že tudi odločne diskusije proti pretiravanju in vedno bolj se uvideva, da je treba te omejitve odpraviti, čeprav se priznava potreba varčevanja z zlatom, ki bi ga požrl uvoz gradiva. Predvsem pa opozarjajo nasprotniki omejitev na to, da je treba upoštevati, v koliko taka izločitev železa ne bo napravila iluzoren ves uvozni prihranek. Varčevanje Doslej so se napravili mnogi poskusi o pomenu zamenjave oz. nadomestitve železnega zagoščeva-nja z lesenim zagoščevanjem za dosego avtarkije. V ta namen bi morala predvsem italijanska topil-na industrija poskrbeti za izdelavo dvokrilnih nosilcev ali profilov, ki bi se pa mogli uporabiti samo za to, in pri katerih bi se moglo prihraniti 50% železa. Takoj se mora pripomniti, da bi bil tudi les, ki bi nadomestil železo, po večini tujega izvora: črna smreka, pitch ali švedska in ruska smreka, macesen itd. Uporabljati se morajo in se uporabljajo v stavbarstvu taka smolnata gradiva zato, ker jamčijo naj-večjo trdnost, so najbolj odporna proti vremenskim vplivom in se z najnavadnejšo prepojitvijo obranijo črvojedmosti. Vzdržijo pa tudi toplotne spremembe brez krivin, ki bi škodovale vezavi. Dokazi strokovnjakov Inženir Ignac Bartoli obravnava v »Giornalu d’Italia« pri teh vprašanjih izredni primer iz »Casa-belle« 1936 in sicer okno iz jekla in okno iz lesa s približno ploščino 2 m? (l'10Xl‘90). Stroški po valutnem stanju leta 1938. za 1 q jeklenih nosilcev (surovine) so 25 lir in po večini za izdelek celo 33 lir. Če se v danem primeru porabi 45 kg železa, velja torej kos 11'20 do 15 lir. Stroški za les pa so pri uvozu za tujo valuto 100 dolarjev za tisoč čevljev ali 2'36 za kubik, Fiandra velja celo 25 šter-lingov standard, t. j. 4‘673 kubičnega metra. Lesena zagostitev bi torej veljala 65 lir in tudi če bi se polovica izdelala iz domačega, slabega lesa, je še vedno popolnoma jasno, da stane kovinska izdelava eno tretjino ali celo polovico manj ko lesena izdelava. Če uporabljajo jelko, ki jo morajo uvažati, se pa tudi nikakor ne pospešuje avtarkija. Jelka predstavlja velik del pasive v italijanski trgovinski bilanci, in čeprav ne toliko kot plemeniti les, pa vendar še neprimerno večji dolg ko uporaba in uvoz železnih profilov. S tem noče pisec reči, da bi se moral les nadomestiti z železom, temveč samo ugotavlja, da je moderna železna izdelava oz. zagostitev v stavbarstvu dosti bolj avtarkična ko uvozno-lesena. Za mnoge predmete in dele je pa železo naravnost nenadomestljivo, kar je razvidno pri reševanju mnogih problemov: velikih odprtin pri vojašnicah, palačah, sanatorijih, avlah, tovarnah, skladiščih, dvoranah, ki so se mogle graciozno izdelati samo z moderno kovinsko zapolnitvijo. Prav tako omogočajo vitki železni nosilci mnogo večjo osvetljevalno ploskev ko navadni leseni okviri. Kake gradbene novosti in modne kaprice se tu ne dajo opravičiti proti potrebam zraka. Uporaba starega jekla Avtarkija jekla ima nekj drug pomen, ki ga je treba osvetliti: ponovno uporabo, ker je vedno uporabna rezerva, a letna zbirka orodja in odpadkov je velik del že uporabljenega železa, starega tri do štiri desetletja. Razen iz že-lezobetona, kjer ni priporočljivo, se more torej sčasoma pridobiti mnogo jekla iz starih konstrukcij. Načrt italijanske topilniške avtarkije, ki hoče omejiti uvoz tujega orodja, se naslanja zato na zbiranje domačih odpadkov in starega železa. Pisec noče s tem spodbujati na večjo uporabo jekla, ki je od oblasti natanko določena po višjih narodnih interesih. Hoče samo opozoriti na natančno stopnjo avtarkije za posamezne predmete in gladiva, ki bo mogla upravičiti tudi premik v konsumu in uporabi celo nasproti tradiciji. Jeklo se bo moralo uporabljati varčno, a zato še ne v nasprotju z avtarkijo. Zahtevati smemo boljšo izrabo železa. Zato pa je potrebna obširna revizija omejitev in predpisov za stavbarstvo. Javne uprave, ki se znajo tako dobro igrati z zniževanjem na licitacijah, bi morale gledati tudi na sistem dela in dajati prednost ne samo najnižjim ponudnikom, temveč najnižjim celotnim stroškom v zvezi z učinkom. V dobi, ko se plačajo goriva po kalorijah, ki jih dajejo, pesa po količini sladkorja, se tudi železo ne sme ocenjati samo po naporu, ki je potreben za dviganje in prenos. Potem se bo poraba jekla zmanjšala sama najbolj tam, kjer ne bo nobenih predpisov za omejitve, ne gospodarskih in ne tehnično normiranih. Vrniti se je treba na praktično stališče ter ukreniti kaj zaradi pomanjkanja železa. Nerazčiščeno je torej še vedno vprašanje: ali ne bodo omejitve ali kontingentiranje tako premaknili konsum, da bodo izdatki v valutah še narasli. Če bi bilo tako, potem so vse omejitve v uporabi ali potrošnji železa z avtarkičnega stališča neopravičene. Kiiub rastočemu oboroževanju padaio cene surovin Munchenski sporazum ni prinesel nobenega pomirjenja v politični situaciji, kar najbolj jasno dokazuje rastoče oboroževanje. Tako so pred kratkim poročali listi, da zahteva ameriška vlada »ia-knadni kredit poldruge milijarde dolarjev za oboroževanje, Anglija pripravlja novo posojilo v višini ene milijarde funtov za oboroževanje. In še je velikemu delu angleške javnosti tempo angleškega oba. roževanja prepočasen. Pričakovati bi bilo, da bi to pospešeno oboroževanje celo dvignilo gospodarsko življenje in tudi zboljšalo cene surovinam'. Toda to se ni zgodilo in kljub oboroževanju cene surovinam padajo. Zopet se izkazuje stara resnica, da izdatki za neproduktivne stvari ne olajšajo gospodar- stva in da zato tudi oboroževanje nima onega gospodarskega pomena, kakor mu ga hočejo nekateri pripisovati. Za oživljenje gospodarskega življenja so druge komponente mnogo važnejše. In ena teh komponent so zasebne investicije. Pričakovalo se je, da bo nova konjunktura, ki se je začela letos poleti v Ameriki, povzročila konjunkturo tudi v Evropi. Ti upi pa so se hitro izjalovili. Zaradi velike politične napetosti, ki je kmalu potem nastala, so postali ljudje nezaupljivi in niso hoteli tvegati svojega denarja v nova podjetja, temveč so ga začeli nalagati v zlato, ki so ga pa tezavrirali. Zlato se je s tem izločilo iz gospodarskega prometa in s tem nastala stagnacija se ni mo- gla premagati do danes. In zato so cene surovinam niso mogle popraviti, kakor se je moglo to opažati-na vseh svetovnih trgih in brez. ozira, za katere surovine je šlo. Linija cen je od lanskega leta dalje v stalnem padanju. V marcu je notiral bušelj pš«*-niee v Winnipegu 14875 centov, v aprilu 1938. le 119'38 in danes 61. Res je, da je to nazadovanje nastalo v veliki meri zaradi letošnje rekordno dobre pšenične-žetve, ki je dosegla 25,5 milijona: ton, zal'milijon ton več ko v letih' najboljše žetve. Toda prav tako so padle tudi cene za kakao, meso. loj itd. Tako je nazadovala kava. v New Yorku od T25 centov v marcu 1937. no o 5 centov v septembru 1938., londonske cene kakava pa v istein času od 52 na 22 šilingov. Najbolj zanimivo pa je to, da s J •, j rvntpm I auiiieva UII11K. vseii i/ujui piuoi«- lja, Beograda itd., sog , po I voycev Kongres želi, da se vposta-je že v tej soglasnosti dovolj moc-1 vjj0 trajni odnošaji z Nemčijo in no jamstvo, da je tak sklep v interesu vsega trgovstva Jugoslavije. Mislimo, da je to dovolj jasno in nedvoumno. Zato je tudi treba razumeti naše stališče za centralni trgovski dnevnik le na tej podlagi. Le če prevzel narodni svet, v katerem pa ne bo političnih strank. Vlada je zato tudi razpustila vse politične stranke. Vse prostozidarske lože so bile na vsem češkoslovaškem razpuščene. Kongres radikalnih socialistov v Marseilleu je odobril politiko Dala-diera in Bonneta in njuno prizadevanje za ohranitev miru. Kongres je nadalje konstatiral, da je francosko - angleško prijateljstvo danes prisrčne j še, kakor je bilo kdaj koli. Obžaluje, da Zveza narodov ne more vsem narodom zagotoviti varnosti in spoštovanja njih pravic. Konstatira, da pomeni španska državljanska vojna še vedno nevarnost za evropski mir. Zato zahteva umik vseh tujih prosto- Italijo ter upa, da se bo z mednarodnimi dogovori napravil konec evropskim neredom. Kongres apelira na vse državljane, da se združijo pod geslom idej dela, reda in svobode. Francoski zunanji minister Bon-net je na kongresu radikalno-socialistične stranke v Marseilleu bo list tako organiziran kakor je dejal med drugim tudi naslednje: Centralno predstavništvo, je seve- Smatramo, da more in da mora , 4ii’ , tor d rimače biti munchenski sporazum samo da tak list tudi mogoč, ker d g UVod vztrajnih prizadevanj, da se ne bo zanj mogoče pridobiti za- izvecle miroljubna organizacija stopnikov trgovstva iz Ljubljane, Evrope. Ta načrt, pa naj bi bil še a prav gotovo tudi ne iz Zagreba, tako zelo naA id®ali,VjQDae c- V-. o, n- , uresničiti le, ce se Evropa gospo- Splita, Skoplja itd. darsko bolje organizira, kakor pa Trgovci se hočemo skupno bo- je danes organizirana. Naj je ,Hi L skupne interese, tod. 1« kot popolnoma enaki in enako- bl Francija kupila mir za vsako pravni in naša skupnost nima prav ceno in da bi se odrekla svojih nobene podobnosti s centralizmom, pravic in se izneverila svojim tra-i,.i»» -/nen r>ri nas dicijam. Mnenja smo, da bi bud kakor je znan p ■ vse naše življenje brez vsake vred- Mislimo, da so baš trgovci pran- nost^ ^ bl živell v ponižanju ali tično dokazali, na kateri podlagi suženjstvu. Hočemo, da ostane na- mm-nm hiti vse državne organiza- ša domovina vredna svoje pretek-n ora o biti vse s Francija je bila tista država, cije, če hočejo uspevati in zaruzm ^ rjn€sla svobodo drugim na- v resnici pripadnike vsega stanu rocjom jn ^to mora Francija ostati v prostovoljni organizaciji. To je na braniku svobode. mogoče doseči le v centralni orga- Daladier je dobil od kongresa nizaciji brez vsakega centralizma | *dlžlva^ in takšna centralna ter necentra-listična organizacija je tudi naše Centralno predstavništvo. Naj bo »Slovenija« prepričana, in da odpove pogodbo z Rusijo. Angleški vojni minister Hore Be- lisha je zagrozil z demisijo, če se ne bo vodilo oboroževanje Anglije v hitrejšem tempu. Min. predsed- da bo znalo slovensko trgovstvo Chamberlain je namreč proti to svoje stališče vedno dosledno prehitremu oboroževanju, ker bi in energično braniti! moglo to škodovati politiki, ki se ' je začela z miinchenskim sporazumom. Pri h nH n ia številka »Trgov- Litovska vlada je popolnoma r rinOCUtja S ^ spremenila svojo dosedanjo zuna- dkee-a lista« izide zaradi njo politiko in se bo sedaj naslp-v i i I nlla na Poljsko. Zato so bila raz- praznika sele V peieK. puščena vsa društva s protipoljsko tendenco. Denarstvo Tečaji so se dvignili Pretekli teden so se tečaji drž. vrednostnih papirjev razvijali ugodno. To pa predvsem zaradi' velikega nakupa teh papirjev po Drž. hip. banki. To je opogumilo tudi borzijance, da so nehali prodajati papirje in jih začeli tudi sami kupovati. Živahnejši promet je bil z vojno škodo, za dolarske papirje pa še vedno ni posebnega zanimanja. Kako so se gibali tečaji, kažejo naslednje številke: 21.10. 28.10. 7 % investicijsko p. vojna škoda Zagrebški državni zavodi so imeli okoli 14,5 milijona din zgube. Dobiček vseh zagrebških bank je znašal v 1. 1937. 31,1, za 4,7 eč ko v 1. 1936. Dobiček od delniškega kapitala je znašal 1. 1936. 6‘98%, 1. 1937. pa 8'29%, kar najbolj jasno kaže napredek, ki so ga v 1. 1937. dosegle zagrebške banke. 4% agrarne 6% begluške 6% dalmatinske 8% Blair 7% Blair 7% Seligman 99 — 99'— 469'75 473'50 60'— 60'50 89'75 90'75 89'— 90'25 97'50 98'— 90'75 92'— 101'— 101 — 7% stabilizacijsko p. 96'50 97 50 Najbolj rentabilne so sedaj 8% Blair obveznice, ki se po sedanjih tečajih obrestujejo po 8’16%, 7% Blairove pa 7'61%. Vojna škoda se obrestuje po 5'28%, drugi papirji po 6'61 do 7'18%. Skupno je znašal ves promet 7,6 milijona din. Od delnic so se dvignile delnice Narodne banke na 7400, Priv. agr. banke pa na 225 din.' Na deviznem trgu je bilo močno povpraševanje po angleških funtih. Narodna banka je dajala še nadalje funte po 238 din, toda le za uvoz surovin. Druge legalne potrebe so ostale nepokrite in je zato tečaj na zasebnem trgu nara stel na 241 din. Zato so narasli na podlagi tega tečaja tudi tečaji drugih deviz, takocuriška na 11 60, pariška na 136, ameriški dolar na 53'75. V Zagrebu so bile cene še višje in sicer 242 za funt, 11'65 za švic. frank in 54 din za dolar. Večina vseli kupčij pa se sklene ■on naši borzi po še višjem tečaju in se je na črni borzi v Beogradu plačal funt že po 268—270 dinarjev. Nemška klirinška marka se je dvignila na 14'35. Poslovanje zagrebških bank v letu 1937. Vseh bank je v Zagrebu 24, od katerih je 8 pod zaščito. Poslovni uspeh zagrebških bank je bil leta 1937. naslednji (vse v milijonih din): Hranilne vloge so narasle za 3 % na 606'9. Poslovni promet (eskont, lombard, tekoči računi, hipotekarna posojila in drugi posli) se je povečal za 73,4 na 2980,3. Povečal se je torej za 3%. Eskont menic, ki je glavni posel bank, pa se je zmanjšal na 166,8. Premoženje bank, vštevši tudi gotovino, se je dvignilo od 1.174,4 na 1.233,3, torej za 58,9. Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden 5'58 milijona din. Nemški klirinški čeki so se okrepili od 13'90 na 14'20 do 14'30 din, kar. je posledica nove nemško-jugoslovanske pogodbe, da bo Narodna banka začenši s 7. novembrom plačevala te čeke po 14'30—14'70 din. Italijanska vlada je dopustila, da se tečaj srebrnih tolarjev Marije Terezije svobodno razvija. Kovinska vrednost tolarja je 6 60 lire, Etiopci pa plačujejo za te tolarje po 12'50 lire. Po izkazu Francoske banke z dne 20. oktobra se je obtok bankovcev znižal za 2'8 na 110'5 milijarde frankov. Po izkazu nemške Reichsbanke z 22. oktobra se je obtok vseh plačilnih sredstev zmanjšal od 9266 na 9069 milijonov RM. Kovinska podloga se je povečala za 0'1 na 76,7. Madžarska bo izdala 10 milijonov novih kovancev po 50 stotink. Hranilne vloge so na Madžarskem padle v septembru od 750 na 613 milijonov pengov ali za 18'2%. Bivše nemške Vprašanje bivših nemških kolonij postaja vedno bolj aktualno in nobenega dvoma ni, da bodo velesile v kratkem morale tudi konkretno o tem razpravljati in se sprijazniti z mislijo, da se Nemčiji vrne vsaj del njenih kolonij. Nemci sicer pravijo, da zahtevajo vrnitev prav vseh kolonij, vendar pa tudi ni izključeno, da se bodo vsaj zaenkrat za dovolili) tudi s kompromisom. Vsaj glede azijskih in avstralskih kolonij Nemčije velja to skoraj gotovo. Oficialno nemško kolonialno vprašanje sicer še ni postavljeno na dnevni red, zgodilo pa se bo to v kratkem. Zato naj na kratko navedemo nekaj podatkov o bivših nemških kolonijah. Pred vojno je bila Nemčija tretja kolonialna sila na svetu. Do-čim so imele vse angleške kolonije in dominioni 11.460.000 kv. milj, in francoske kolonije 4.123 tisoč kv. milj površine, so imele nemške 1,134.000 kv. milj. V vseh nemških kolonijah je bilo okoli 13.690.000 prebivalcev, od teh nekaj nad 25.000 nemških naseljencev. Silno majhno število nemških naseljencev je potrdilo tudi za nemške kolonije veljavnost izkušnje, da niso kolonije proti pre-obljudenosti domače zemlje nobena rešitev. Ljudje ne marajo iti v kolonije, če niso v to prisiljeni. Večino svojih kolonij je dobila Nemčija v letih 1880. do 1890., ko so si velesile' kar na debelo delile Afriko. V Afriki so bile tudi vse pomembnejše nemške kolonije. Največja in najbogatejša in tudi najbolj obljudena je bila Nemška-vzhodna Afrika, ki se sedaj imenuje Taganjika. Ta kolonija meri 366.000 kv. milj in je imela leta 1935. 5,135.000 prebivalcev, od katerih je le 8500 Evropejcev. Po svetovni vojni se je mandat Zveze narodov nad to kolonijo razdelil med Anglijo in Belgijo. Belgija je dobila dva majhna okraja ob Bel gijskem Kongu (Ruando in Urun-di), vso drugo kolonijo pa Anglija. Taganjika velja kot bogata kolonija. Njeni glavni proizvodi so: zlato, bombaž, kava in konoplja. Same surovine, ki so Nemčiji silno potrebne. Zunanja trgovina Taganjike je precej velika ter je znašal izvoz 1. 1936. 4,8, uvoz pa 3,2 milijona funtov. Po obsegu je bila druga največja nemška afriška kolonija Nemška južno-zapadna Afrika, nad katero ima mandat Južno-afriška unija. Takoj v začetku svetovne vojne je osvojih nekdanji burski general Botha to kolonijo za Juž-no-afriško unijo. Ta kolonija velja kot zelo malo rodovitna. Večina zemlje je peščena in je zato zelo slabo obljudena. Meri 318.000 kvadratnih milj in šteje le 360.000 prebivalcev. Komaj en prebivalec pride na eno kvadratno miljo. Vendar pa so se Nemci zelo trudili, da povečajo proizvodnjo v tej deželi. Kljub temu pa je bila kolonija za Nemčijo pasivna in Nemci so morali vsako leto izdati za to kolonijo več, kakor pa so iz nje dobili. Primeroma pa je bilo tu največ nemških naseljencev, namreč čez 9000, ki so vsi sprejeli angleško državljanstvo in ki sedaj precej glasno zahtevajo, da pride kolonija zopet pod Nemčijo. V tej koloniji je še danes poleg jezika domačinov in angleščine nemščina uradni jezik. Glavni proizvodi kolonije so diamant in kože. Njen izvoz je znašal v 1. 1936. 3,1, uvoz pa 1,96 milijona funtov. Po velikosti je bila tretja nemška afriška kolonija Kamerun. Vsa kolonija je v tropičnem pasu, zato zelo deževna in tudi nezdrava. Kamerun je bil razdeljen med Francijo, ki je dobila večji del, In Anglijo. Francoski del meri danes 166.490 kv. milj in ima 2,19 milijona prebivalcev, angleški pa meri 34.081 kv. milj in ima 825.000 prebivalcev. Evropskih naseljencev je v Kamerunu silno malo in tudi nemških je bilo tu le malo. Tako je v vsem angleškem Kamerunu le 800 Evropcev. Kamerun je bil za Nemčijo visoko deficiten in Nemčija je izdajala za to kolonijo na leto trikrat toliko, kolikor je dajala vsa kolonija dohodkov. Angleži že sedaj pišejo, da prihaja prvi na vrsto kot kolonija, ki naj se vrne Nemčiji — Kamerun. Angleški listi tudi vedo, da se Francozi za to kolonijo nič ne navdušujejo. Pisanje angleških listov je precej razumljivo, ker bi pač račun v tem primeru plačali le Francozi. Glavni proizvodi Kameruna so: kakao, palmovo olje, kavčuk, ko- kosovi orehi, banane in mandeljni. Francoski Kamerun je 1. 1936. izvozil blaga za 92,2 uvozil pa za 87,8 (milijona franc, frankov. V angleškem Kamerunu pa je znašal izvoz 445.459, uvoz pa 142.588 funtov. Najmnajša nemška afriška kolonija je bila Togo, ki pa je bila najbolj plodna in ki je donašala Nemčiji največ. Dohodki kolonije so krili vse njene izdatke in tu ni bilo treba Nemčiji nič doplačevati. Kolonija Togo je merila le 33.110 kv. milj in je štela nad 1 milijon prebivalcev. Po vojni je bila razdeljena med Francijo in Anglijo. Francoski Togo meri 20.070 kv, milj in ima 751.000 prebivalcev. Proizvaja kakao, palmovo olje, kokosove orehe in bombaž. Izvoz je znašal 1. 1936. 34,700.000 fr. fr., uvoz pa 31,200.000 fr. fr. Angleški del kolonije Togo pa meri 13.040 kv. milj in šteje 293 tisoč 670 prebivalcev. Glavni proizvodi so: mangan, zlato, diamant in kakao. Nemške izvenafriške kolonije so bile: Kiavčao, ki ga je osvojila Nemčija po umoru dveh nemških mi-sionarjev od Kitajske in ki je takoj po izbruhu svetovne vojne prišel pod japonsko oblast. Japonska je tudi zasedla nemške otoke v Polineziji in sicer Mariane, Karoline in Maršalske otoke. Malo verjetno je, da bi Japonska te kolonije vrnila. Poleg tega je imela Nemčija še otoke Samoa, ki so danes pod mandatom Nove Zelandije in pa Nemško Novo Gvinejo ali Cesarja Viljema deželo z Bismarckovim arhipelom ter Salomonskimi otoki. Ti se nahajajo danes pod upravo Avstralije. Bivša nemška Nova Gvineja na otoku Borneo se je pred vojno zelo dobro razvijala. Novi pogoji jabolk v Nemiiio Prizad razpisal premijo po 55 dinarjev za vsakih 100 kg Od rednega izvoznega kontingenta svežih jabolk v Nemčijo za leto 1938. je bilo dosedaj od skupno 1700 vagonov izkoriščenih le 1000 vagonov. Prizad je določil izredni kontingent za potrošnjo industrijskih jabolk v vrednosti 800.000 RM. Smatra se, da bo ta kontingent zadostoval za plasiranje celotnega našega viška jabolk, ki je namenjen za nemški trg. Po sklepu zadnjega zasedanja nemško-jugoslovanskega mešanega odbora v Beogradu nam je priznana pravica za izvoz 250 vagonov jabolk od rednega kontingenta v zabojih brez pokrova s težo najmanj 40 kg bruto proti carini 7 RM za 100 kg neto. Prizad obvešča na podlagi tega izvoznike, da je možnost, da izvozimo v Nemčijo do 31. decembra 1938 25.000 stotov svežih jabolk v zabojih brez pokrova s težo najmanj 40 kg. Za pospeševanje tega izvoza je razpisal Prizad premijo 55 din za vsakih 100 kg neto za količine, ki jih na zahtevo dodeli posameznim izvoznikom. Do na-naljnjega se bo posameznim firmam dodeljevalo do po 5 vagonov, vendar se morajo izvozniki predhodno informirati, če ugodnostni kontingent že ni izčrpan. Premije se bodo izplačevale na podlagi verificiranih carinskih potrdil. Potrebne formularje daje Prizad. Izvoznik mora za vsako pošiljko izpolniti in podpisati predlog za carinsko potrdilo na formularju, ki ga dobi od Prizada. V njih mora navesti svoje ime in količino jabolk po tovornem listu. Izvozniki so dolžni, da zahtevajo te formularje tik preden odpošljejo jabolka. Neizkoriščeni formularji se morajo vrniti najkasneje v 8 dneh, da se morejo dati drugim izvoznikom. Kdor ne dokaže, da je izkoristil poslane formularje, ne more dobiti novih. Prizad priporoča izvoznikom, da prodajajo pa-> kirana jabolka v Nemčijo z rezervo, če jim Prizad dodeli kontingent, ker nastanejo premijske obveznosti Prizada šele v trenutku, ko se posamezniku dovoli izvoz določene količine na uvodoma orne. njeni kontingent. Prizad je nadalje predpisal minimalno ceno 27 RM za 100 kg svežih in pakiranih jabolk franko nemško-jugoslovanska meja vključno zaboj. POSOJILA kratkoročna, proti primernemu jamstvu preskrbim hitro In strogo kulantno RUDOLF ZORE, Ljubljana GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10 Znamka 3 Din Kako drago se živi v Ameriki? Josef Wechsberg piše v »Prager Tagblattu«: Dostikrat se sliši, da je Amerika zelo draga dežela, New York pa najdražje mesto na svetu. Pa tudi druge stvari smo že slišali o Ameriki, pozneje pa se je izkazalo, da ne drže čisto. New York prav gotovo ni najdražje mesto na svetu Najmanjši ameriški denar je »copper«, n0VeC za en cent ten vinar). Človek bi mislil, da more z njim tudi nekaj kupiti. V resnici pa se more zelo težko ugotoviti, kaj bi^ se moglo z njim kupiti. Američani navadno ne znajo odgovoriti na to vprašanje. V avtomate podzemske železnice se more vreči en »coper« in za ta vinar (45 par) se dobi majhen košček čokolade ali pa kos kavčuka za žvečenje. Da bi se mogle kupiti za en cent še druge stvari, dosedaj še nisem mogel dognati. Časopis velja dva do tri cente, pri Wool-vvorthu (največji njujorški veleblagovnici) pa mora imeti človek že 5 centov, če hoče kaj kupiti. Za pet centov, za en »nikelj« (približno 2‘25 din) si more dati človek osnažiti čevlje, da se bliskajo. Pet centov velja skodelica čudovito dobre kave, čaša mleka, krasno kalifornsko jabolko, čaša sadnega soka. Za pet centov se more človek voziti s podzemsko železnico od enega konca New Yorka na drugi. Nič več ko 5 centov tudi ne velja okrožna vožnja po newyor-škem pristanišču, da more človek uživati najlepši pogled, ki ga nudi New York: pogled na nebotičnike. Tudi telefonski pogovor velja pet centov. V veleblagovnicah so razstavljeni veliki kupi izranžira-nih prodajnih predmetov in na kupu je napis: Glej, kaj moreš dobiti za en sam »nikelj«. Tudi mnogi ameriški ilustrirani listi, krasno opremljeni, ne veljajo več ko pet centov. Novec za 10 centov je en »dime«. Za 10 centov (4'50 din) se dobijo že čudovite stvari: sendviči v neverjetni izbiri ali pa močnata jedila, mal hlebec kruha, velik par klobas (hrenovke), konserva s kompotom ananasa ali breskve, sladoled, o mnogih stvareh, ki se dobe v veleblagovnicah niti ne govorimo. Za 15 centov se dobi že popoln zajutrek, za 30 ali 35 centov pa se dobi v kitajski gostilni kosilo, ki je tako dobro, da si boljšega ni treba želeti. Kljub temu pa ni New York ceneno mesto. Predvsem so silno draga stanovanja. Ena ameriška krilatica ije: One third of the na-tion (ena tretjina naroda). Tretjina ameriškega ljudstva živi po nekem izreku Roosevelta v stanovanjih, ki niso v skladu s človeškim dostojanstvom. V deželi, kjer se more kupiti za 5 dolarjev brezhiben radijski) aparat, kjer se dobi od 50 dolarjev naprej že pravcati avtomobil, je ceneno stanovanje še vedno problem. Boljša dvosobna stanovanja v lepšem delu mesta veljajo povprečno 80 dolarjev na mesec in kdor polaga važnost še na moderen konfort, na frigidajre in lep razgled, mora plačati na mesec že 100 dolarjev in tudi več. Zelo skromna soba v stari, hiši brez lifta in zraka se komaj dobi izpod 25 dolarjev. Ni res, da bi vsako stanovanje imelo kopalnico, tudi mala električna kuhinja se vedno ne sveti, ker newyorška stanovanja spadajo med najbolj umazana na svetu. To je tudi razumljivo. Samo bogatejši imajo toliko denarja, da morejo imeti služkinje, drugi, ki so čez dan zaposleni, se brigajo za svoja stanovanja le tako mimogrede. Seveda je tudi mnogo brezhibnih stanovanj z vsemi modernimi finesami, najemnina za ta stanovanja pa je tako visoka, da bi mogli zanjo dobiti v Evropi v najem cele hiše. Poceni pa je v Ameriki vse, kar je v zvezi z naobrazbo in učenjem. Povsod se dobe cenene knjige, v vsakem kraju so javne knjižnice, ki so dostopne za vse, prav tako so povsod brezplačni tečaji, predavanja in pouki. Silno poceni je tudi železnica. Za vožnjo iz New Yorka v Los Angelos se plača le 37 dolarjev, a so pri tem vračunani tudi vsa kosila, večerje in zajterki. (Iz New Yorka v Los Angelos je namreč približno tako daleč kakor iz Pariza v New York.) Instalacija novega telefona velja v New York-City samo tri dolarje. Za en dolar se more že kupiti par damskih čevljev. Prav toliko se plača za popravilo čevljev. Zato večina ljudi tudi ne daje čevljev v popravilo, temveč si kupijo nove. Tečaj za šofiranje velja 5 dolarjev, natančno toliko je treba tudi plačati kazni, če kdo parkira na nedovoljenem mestu. Ce kdo pljune na tla v podzemski železnici), plača globo 500 dolarjev, znesek, ki mnogim zadostuje, da s tem denarjem žive v New Yorku pol leta. Doma in po svetu Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala v tujino. Grški kralj Jurij se je na svojem 1 htevala od češkoslovaške nobenih | vičen mir nemogoč. Prepričan je, da bosta kitajska vlada in kitajski [ narod borbo nadaljevala. Kitajski veleposlanik je še dodal, da Kitajska ne računa mnogo na pomoč | Rusije. Čeprav je zun. minister Beck javno izjavil, da ne bo Poljska za potovanju v London ustavil na novih krajev, zahtevajo Poljaki še Brdu pri knezu-namestniku Pavlu, kraje Mišalkovice, Radvanovice in Notranji minister dr. Korošec je Hežmanovice. To pa ne zato, ker imel kot predsednik banovinskega bi tam živeli Poljaki, temveč zato, odbora JRZ za dravsko banovino ker so tam — zelo izdatni rudniki, na plenarni seji tega odbora velik (Vsi ti kraji so namreč čisto češki.) in politično pomemben govor, v Nemški dnevniki, ki so bili do-katerem je med drugim poudaril sedaj prepovedani, so na češko- naslednje misli: JRZ je najbolj slovaškem zopet dovoljeni. Tako organizirana | tudi Hitlerjeva knjiga »Mein stranka z jasnim programom, ki Kampf« ima večino v 7 banovinah. V stra- Begunci s sudetskega ozemlja so hu pred njo iščejo vse druge stran- začeli zapuščati češkoslovaško. Se-ke zaščito pod streho edino kom- daj je odpotovalo 270 beguncev v paktnejše Mačkove stranke. Ta Anglijo, konec novembra pa bo konglomerat pa se razdrobi pod odpotovalo v Anglijo še 3000 nem-prvim težjim udarcem. In bomo ških beguncev, ki se bodo naselili 11. decembra udarili po opoziciji z nato v angleških kolonijah, vso silo, da se bo razdrobila v Praška vlada je objavila, drobce! Mi smo po svojem programu edi- da so veljale čsl. utrdbe ob meji nekaj manj ko poltretjo milijardo Kč, mo- no poklicani, da sklenemo spora- bilizaclja čsl. vojske pa pol mili-zum z dr. Mačkom. Mi imamo tudi jarde Kč. moč za to. Kako pa se naj upo- Nemška vlada je izgnala 8000 rabijo v enotno konstruktivno delo židov, ki so poljske narodnosti, pofovci, socialisti, komunisti itd. Neposreden vzrok tega izgona je v Sedanja opozicija je samo koali- novem poljskem zakonu, ki jemlje cija za volivno borbo, za vladanje | židom v tujini poljsko državljan pa je nesposobna. Kaj bi pomenilo zun. politično, I če bi zmagal ta konglomerat bodo Nemci izgnali do 1. novembra strank? Kdor se hoče podati v voj- Vse Žide, ki so poljski državljani, ne nevarnosti, naj gre z opozicijo. Večina teh Židov je rojena v Nem-Naša zmaga pa pomeni nadalje- čiji jn sploh ne zna poljsko. Inter-vanje naše pomirljive notranje po- vencija poljskega poslanika, da bi litike in prijateljstvo z vsemi so- se ti izgoni preklicali, je imela zelo sednimi narodi. Pri teh volitvah | neznaten uspeh gre za tako važne stvari, da se mi zdi premalenkostno baviti se z različnimi Kramerji, Puclji ali celo s Stanovniki. Dr. Korošec je nato zlasti poudaril, kako se je njegova stranka vedno borila za interese Slovencev. Za bodočnost Slovencev se ni treba nič bati. Kot nezaslišanost je označil, da je vzel dr. Maček na svojo listo tudi komuniste. Nato je na kratko podal pro- Srizrekel^vojf^Se1?'^'11^ I v Švici konsumi velike privilegije mogoče zvišati uradnikom plače, ki jim omogočajo naravnost never Radijska postaja s 120 kilovati je bila slovesno izročena prometu v soboto v Ankari. Gerilska vojna v zavzetih kitajskih provincah traja še nadalje in povzroča Japoncem velike izgube. Tako je neki kitajski odred uničil dve veliki japonski skladišči v Ta-juanu, glavnem mestu province šansi. Kitajski listi poročajo, da prihaja iz provinc Hopej in šansi vsak dan po 1000 japonskih ranjencev. V Marseilleu je pogorela do tal naj večja veleblagovnica »Nouvelles Galeries«. Požar se je tako bliskovito širil, da se niso mogli rešiti vsi nameščenci. Nastala je tako velika vročina, da se gasilci ognju niso mogli približati. Požar se je razširil tudi na sosednji hotel, v katerem sta stanovala Daladier in Bonnet. Njune dokumente in prtljago so mogli še pravočasno rešiti. Kljub vsemu naporu gasilcev pa se je požar razširil še na sosedne palače. Iz vseh mest južne Franclje prihajajo na pomoč gasilci. Zaradi požara je bil prekinjen kongres radikalnih socialistov. Vesti, da je velikanski marsejski požar delo skrajnih levičarjev kot odgovor na Daladierov nastop proti komunistom, se odločno demantirajo. Ni pa še ugotovljeno, kako je požar nastal. 20.000 italijanskih kolonistov se je 28. oktobra odpeljalo na 30 parnikih v Afriko. Polovica se naseli v Tripolitaniji, polovica pa v Cire-naiki. Večina kolonistov so bivši koloni. Naselili se bodo v osmih novih naselbinah, katere je zanje zgradila italijanska vlada ter vse hiše tudi opremila. V 35 letih postanejo hiše in zemljišča last kolonistov, če bodo redno plačevali amortizacijske obresti. nov. Moka, ki jo je izvozil Prizad ije šla v Nemčijo, mlini pa so izvozili v Avstrijo 473, v Italijo 240 in v Holandsko 133 vagonov. Prizad pravi, da se je izvozilo lani mnogo moke kot hrana za živino. Zaradi prevelikega izvoza so se cene zelo povečale ter je dosegla cena pšenice 250 din. Pri poslih z oljnatimi rastlinami je imel P. dvojno nalogo: da obdrži minimalne cene in da preskrbi domače industrije s tujimi oljnatimi rastlinami. V ta namen je P. lani uvozil iz Madžarske in Romunije 295 vagonov oljnate repice in 763 vagonov semena sončnic iz Bolgarske. Posli s sadjem so bili lani slabi zaradi slabe letine češpelj. Skupno je Prizad izvozil 70 vagonov suhih češpelj in 62 vagonov pekmeza. Z dajanjem premij pa je omogočil večji izvoz jabolk v Nemčijo. Sadni oddelek za lasten račun je bil najmanjši. Ves promet je znašal le 160 'vagonov. Opija se je lani prodalo po tur-ško-jugoslovanskem odboru 47-8 milijona kg. Ves opij se je prodal v U. S. A. Prvič se je zgodilo, da so se zaloge zmanjšale. Pogodbe s Turčijo o skupnem biroju za opij se mora urediti na novi podlagi. Uspešno delo Prizada se vidi v Maiveija $e uttvariaios konsumov Kakor pri nas, tako uživajo tudi Za čim popolnejšo zmago pa je jeten razvoj. Tako potrebna sloga. Z navdušenjem in konsumov j 1937 ponosom naj gredo vsi v vohvno1 borbo! je imelo 523 nič manj ko 2452 trgovin v vseh krajih Švice. Min. predsednik dr. Stojadinovič Promet teh zadrug je znašal 299,25 je imel v nedeljo velik političen 1 niiiijorLov švicarskih frankov, kar fSLSttTv“3?mV“~r,ffe je n»d 3 milice din. Za zlasti ostro nastopil proti Petru Švico prav velikanska vsota, ba- Zivkoviču. _ . mo na rabatu in letnih nagradah Dr. Korošcu je sedaj ponujena -ixi- . • konsumi 1864 niili-še kandidatura v okraju Maribor f<> izpiacaii h konsumi io,or 1111 levi breg. Kot drugi kandidat jehona švicarskih frankov ali pri- določen Anton Špindler, če bi pa bii£no 200 milijonov din. (Najmanj ^.5°,toliko bi morali ti konsumi pla- drugi kandidat mariborski podžu pan žebot. čati davkov, a jih seveda ne pla- Na listi JRZ bo kandidiral za Ca jo.) Samo za posebne rezerve brežiški okraj župnik Jo^ Jrat- ^ jimenovanj socialni kapital je ni*, Wso,ta ^ k<)nsumov Slslega okraj bo kandidiral na listi JRZ dobička 1. 1937. 2,5 milijona sv. dr. Klar, kot njegov namestnik P& fiankov. Komu pripada ta denar? govorniki konsnmov seved, p,a-lastne liste, temveč kandidiral na vi jo, da pripada ta denar elanom listi dr. Mačka. Vest še ni potrjena, j konsuma. Prazna izmišljotina! Člani konsuma vendar nimajo prav nobene pravice, da bi razpolagali fondi konsumov. S temi fondi razpolaga le birokracija v zvezi Zastopniki nemške narodne manjšine so imeli v hotelu Petrograd v Beogradu konferenco, na kateri so sklenili, da bodo celotno glasovali za listo predsednika vla- ______________ _ . _____ ?