Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/90 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-4251 Naslov projekta Neraziskana latinska in nemška književnost v slovenskih deželah v dobi baroka Vodja projekta 24714 Luka Vidmar Tip projekta Z Podoktorski projekt Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.07 Literarne vede Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Projekt je v skladu z načrtom zapolnil številne vrzeli v zgodovini književnosti na Slovenskem v dobi baroka, in sicer predvsem z ozirom na njen večjezični značaj in evropski kontekst. S tem je problematiziral tradicionalno usmerjenost slovenske literarne zgodovine samo na književnost v slovenskem jeziku. Celosten rezultat projekta je prispevek k literarno- in kulturnozgodovinski sintezi slovenskih dežel v dobi baroka. Projekt se je najprej osredotočil na objavo in analizo treh glavnih virov za omenjeno temo, in sicer: 1) Memoriale ljubljanskega škofa T. Hrena, ki opisuje literarno dejavnost slovenskih protestantov (1605); 2) poglavje o kranjskih pisateljih v Slavi vojvodine Kranjske polihistorja J. V. Valvasorja (1689); 3) bio-bibliografski pregled slovstva na Slovenskem Bibliotheca Labacensis publica historiografa J. G. Dolničaija (1715). Projekt je na tej podlagi raziskoval neznana ali manj znana knjižna in rokopisna dela ter teme. Ad 1) V zvezi s Hrenovim Memorialom je projekt raziskal zgodovino tega izgubljenega rokopisa. Sledila je podrobna raziskava usode protestantskih knjig po koncu reformacije, ki je vključevala preiskovanje starih knjižničnih zbirk, zlasti Semeniške knjižnice in samostanskih bibliotek, in evidentiranje tam shranjenih del, pomembnih za to obdobje, npr. pisem škofa Stobeja pl. Palmburga. Raziskave so rekonstruirale recepcijo prepovedanih, tj. evropskih in slovenskih protestantskih knjig v 17. in 18. stoletju, predvsem pa za slovensko zgodovino pomembna požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601. Ad 2) Projekt je v zvezi z Valvasorjevim spisom raziskal (s posebnim ozirom na razvoj literarnih zvrsti na Slovenskem, npr. epa in romana) opuse nekaterih odmevnih Valvasorjevih sodobnikov, npr. Schönlebna, Fischerja, Prešerna in Wützensteina. Ad 3) Projekt je v zvezi z Dolničaijevim spisom raziskal vrsto del iz prve polovice 18. stoletja, npr. kronograme S. Pogačaija, zgodovinske spise J. G. Dolničaija in potopise A. Ž. Dolničarja. Raziskave so segle do razsvetljenstva na začetka 19. stoletja, in sicer do problema slovenskega pisma (Pohlin) in avtobiografije (Kopitar). Rezultati projekta so bili v celoti objavljeni in predstavljeni v: elektronski znanstvenokritični izdaji virov (Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem, Ljubljana: ZRC SAZU, 2013), v znanstveni monografiji (Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, Ljubljana: SAZU, 2013), v znanstvenih člankih in sestavkih (npr. v revijah Kronika in Knjižnica ter v knjigah Ljubljanska škofija: 550 let, ur. F. M. Dolinar, in Svetovna književnost in obrobja, ur. M. Juvan), na simpozijih (npr. o Marku Pohlinu na Univerzi v Ljubljani, o češko-slovenskem prerodu na Masarykovi univerzi v Telču, o svetovnih literarnih sistemih na ZRC SAZU), v predavanjih (npr. na Univerzi v Celovcu, v NUK, v Semeniški knjižnici) ter v intervjujih (npr. v Delu in na Radiu Slovenija). ANG According to the plan, the project filled up numerous gaps in the history of literature in Slovenia in the Baroque period, especially with respect to its multilingual character and European context. Thus, the project questioned traditional orientation of Slovenian literary history exclusively toward literature in Slovenian language. Overall result of the project is a contribution to a synthetic literary and cultural history of the Slovenian lands in the Baroque period. The project focused first on publishing and analyzing the three most important sources: 1) the Memoriale by Ljubljana's Bishop T. Hren, describing the literary activity of the Slovenian Protestants (1605); 2) the chapter in Die Ehre deß Hertzogthums Crain listing the writers of Carniola by polymath J. V. Valvasor (1689); and 3) a biographical and bibliographical survey of the literature in the Slovenian lands titled Bibliotheca Labacensis publica by the historiographer J. G. Dolničar (1715). On the basis of this analysis, the project researched unknown or less known books, manuscripts, and problems. Re 1) In connection with Hren's Memoriale the project researched the fate of Protestant books after the suppression of the Reformation. The research included systematic investigation of old libraries, especially of the Seminary library in Ljubljana, and of books and manuscripts, important for this period, e.g., epistles by the bishop Stobej von Palmburg. The investigations reconstructed reception of prohibited European and Slovenian Protestant books in 17th and 18th centuries and especially two burnings of Protestant books in Ljubljana in 1600 and 1601 that powerfully marked that period of Slovenian history. Re 2) In connection with Valvasor's chapter, the project studied (with special regard to the development of new literary genres in Slovenia, e.g., an epic and a novel) works by famous Valvasor's contemporaries; for example by Schönleben, Fischer, Prešeren, and Wützenstein. Re 3) With regard to Dolničar's essay, the project studied number of works from the first half of the 18th century, e.g., chronograms by S. Pogačar, historiography by J. G. Dolničar, and travel diaries by A. Ž. Dolničar. The project reached the period of the Enlightenment with the study of the problem of a Slovenian letter (Pohlin) and autobiography (Kopitar). The results of the project have been fully published and presented in: digital edition of sources (Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem, Ljubljana: ZRC SAZU, 2013), book (Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, Ljubljana: SAZU, 2013), articles (e.g., in periodicals Kronika and Knjižnica), in symposia (e.g., about Pohlin - University of Ljubljana, about Czech and Slovenian national revival - Masaryk's University in Telč), in lectures (e.g. at the University in Celovec/Klagenfurt, in the National and University Library in Ljubljana), and in interviews (e.g. in newspaper Delo and Radio Slovenia). 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Projekt je v skladu z načrtom raziskal problematiko večjezičnosti književnosti na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, kar je bilo doslej deficitarna tema. Glavni predmet slovenske literarne zgodovine je bila namreč tradicionalno književnost v slovenskem jeziku. S to osnovno usmeritvijo je veda od svojih začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes izključevala raziskovanje latinske in nemške književnosti, ki sta na področju slovenskih dežel uspevali predvsem v 17. in 18. stoletju. Projekt je načrtno zapolnil vrzeli v poznavanju te večjezične književnosti slovenskih dežel v dobi baroka, in sicer predvsem z umestitvijo v evropski kontekst. Projekt je v skladu z načrtom dosegel vse cilje, in sicer v štirih fazah. 1. faza V prvi fazi projekta (od 1. do 3. meseca oziroma od julija do septembra 2011) je vodja pripravil elektronsko znanstvenokritično izdajo treh glavnih virov za zgodovino baročne književnosti na Slovenskem: Memoriale škofa Tomaža Hrena, Anhang Janeza Vajkarda Valvasorja in Bibliotheca Labacensis publica Janeza Gregorja Dolničarja. V ustrezni elektronski obliki so bili dokončani vsi kritični prepisi in prevodi latinskih oziroma nemških izvirnikov. 2. faza V drugi fazi projekta (od 4. do 6. meseca oziroma od oktobra do decembra 2011) je vodja podrobno analiziral omenjene tekste: rekonstruiral je usodo izvirnega rokopisa Hrenovega Memoriala, njegovo besedilo je primerjal s knjigo Gründlicher Gegen Bericht škofa Martina Brennerja, na katero je vplival, rekonstruiral je Hrenov odnos do protestantske književnosti, določil je vire podatkov za Hrenov Memoriale, za Valvasorjev Anhang in za Dolničarjevo Bibliotheco ter definiral literarnost zasnove Dolničarjeve Bibliothece. Na tej podlagi je napisal pregledno študijo o vseh treh virih in študijo o njihovi izdaji. Na podlagi podatkov iz Hrenovega Memoriala je začel sistematično pregledovati slovenske baročne knjižne zbirke z ozirom na protestantsko knjižno, rokopisno in kulturno dediščino. Na tej podlagi so bili analizirani vplivi protestantske književnosti 16. stoletja na baročno književnost in kulturo na Slovenskem. Rezultati so bili predstavljeni v predavanju »Dela evropskih protestantov v katoliških knjižnicah 17. in 18. stoletja na Kranjskem« na kolokviju Svetovni literarni sistem in zgodovina slovenskega slovstva (ZRC SAZU). Sočasno so se začele raziskave na podlagi podatkov iz Valvasorjevega Anhanga in Dolničarjeve Bibliothece Labacensis, in sicer raziskava začetkov oziroma razvoja posameznih literarnih zvrsti v latinščini in nemščini v dobi baroka in razsvetljenstva na Slovenskem: začetki romana (Wützensteinovi prevodi erotičnih romanov Ferranteja Pallavicina), začetki epa (Gladičeve zgodovinske in politične pesnitve), razvoj epi stol ografije (Pohlinov prevod Gellertovih Pisem), razvoj potopisa (Dolničarjevi italijanski potopisi) in razvoj avtobiografije (Kopitarjeva avtobiografija). Rezultati so bili predstavljeni v dveh predavanjih, enem znanstvenem članku in eni znanstveni razpravi: predavanje »Pohlinov prevod Gellertovih Pisem« na mednarodnem znanstvenem simpoziju Jezikovno in jezikoslovno delo o. Marka Pohlina (1735-1801), novi pogledi na filološko zapuščino začetnika knjižnega preroda (Univerza v Ljubljani), predavanje »Furlanski potopis Aleša Žige Dolničarja« v sklopu cikla Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (NUK), članek »Aleš Žiga Dolničar in knjige o Beneški republiki« v reviji Knjižnica in razprava »Pošten opis začetka dunajskega življenja v avtobiografiji Jerneja Kopitarja?« v monografiji Avtobiografski diskurz: teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju (ur. A. Koron in A. Leben). Vodja projekta je začel raziskovati tudi opuse nekaterih najpomembnejših latinskih in nemških piscev 17. in 18. stoletja na Slovenskem, zlasti Janeza Ludvika Schönlebna, Frančiška Bernarda Fischerja in Janeza Krstnika Prešerna. Rezultati raziskav so bili objavljeni v razpravi »Ljubljanski škofijski duhovniki kot pisci latinskih in nemških del v dobi baroka in razsvetljenstva« v znanstveni monografiji Ljubljanska škofija: 550 let (ur. F. M. Dolinar). 3. faza V tretji fazi projekta (od 7. do 19. meseca oziroma od januarja do decembra 2012) je vodja izpeljal računalniško pretvorbo prepisov in prevodov treh glavnih virov za zgodovino baročne književnosti na Slovenskem: Memoriale, Anhang in Bibliotheca Labacensis publica. Elektronska znanstvenokritična izdaja pod naslovom Trubar, Hren, Valvasor: O slovstvu na Kranjskem je postala interno dostopna na strani http://nl.ijs.si/e-zrc/. V istem obdobju je vodja projekta izpeljal raziskave, ki so imele za izhodišče omenjene tri vire in druga arhivska gradiva, za cilj pa obravnavo nekaterih ključnih tem za zgodovino baročne književnosti in kulture na Slovenskem. V zvezi s Hrenovim besedilom je bila dokončana raziskava vpliva protestantske književnosti 16. stoletja na baročno književnost 17. in prve polovice 18. stoletja na Slovenskem. S tem namenom so bile sistematično pregledane najstarejše knjižne zbirke s potencialno relevantnim gradivom na Slovenskem, mdr. Semeniška knjižnica v Ljubljani, knjižnica jezuitskega kolegija v Ljubljani (danes NUK), knjižnica škofovske rezidence v Gornjem Gradu (danes različna nahajališča), Stanovska knjižnica v Ljubljani (danes različna nahajališča), knjižnica Nadškofijskega dvorca v Ljubljani, nekdanje plemiške knjižnice (različna nahajališča) itn. Rezultati so bili predstavljeni v znanstveni razpravi »Prepovedane knjige na Kranjskem od indeksa Pavla IV. (1559) do indeksa Pija VI. (1786)« (monografija Svetovne književnosti in obrobja, ur. M. Juvan), v predavanju »Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja« v organizaciji Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja in v intervjuju »Prepovedane knjige so brali tudi cerkveni veljaki« v Delu. Dokazan je bil močan vpliv protestantske književnosti na književnost naslednjih dveh stoletij, predvsem pa so bili pridobljeni novi podatki o razširjeni in kompleksni recepciji prepovedanih knjig v tem času in o sežigih protestantskih knjig na Slovenskem leta 1600 in 1601, ki so v nasprotju z nekaterimi doslej splošno sprejetimi predstavami. Vodja projekta je v zvezi s tem oblikoval pobudo za spremembo napisa pred ljubljanskim magistratom o požigu protestantskih knjig. Napis je obeleževal požig protestantskih knjig leta 1600 na tistem mestu, vendar je vseboval napačne podatke o datumu dogodka ter o številu in jeziku uničenih knjig. Pobudo je podpisalo 22 strokovnjakov za reformacijo in protireformacijo s področja literarne, obče in umetnostne zgodovine, jezikoslovja, bibliotekarstva, muzikologije in prava. V zvezi z Valvasorjevim besedilom so bila raziskana manj znana dela 17. stoletja, ki so imela pomemben vpliv na razvoj kulture na Slovenskem in v Evropi. Rezultati so bili predstavljeni v oddaji »Družbene elite in dostop do informacij« na Souviziji. Dokazana je bila razvejanost literarnih zvrsti in jezikov na tedanjem Slovenskem, zlasti pa vpetost lokalnih avtorjev v evropski prostor, posebej v svet Italije in Svetega rimskega cesarstva. V zvezi z Dolničarjevim besedilom so bili raziskani avtorji in dela iz 18. stoletja in prve polovice 19. stoletja, ki so ostali kljub svoji pomembnosti za književnost slovenskih dežel relativno neznani in neraziskani, zlasti dela, ki so v slovenskih deželah uvedla ali utrdila posamezne literarne zvrsti (potopis), in avtorje, ki so delovali v širšem evropskem okvirju (Dolničar, Kopitar). Rezultati so bili predstavljeni v znanstvenem članku »Grad v slovenski literaturi 19. stoletja« v reviji Kronika in v predavanju »Kopitar in Čehi« na simpoziju Slovenski in češki narodni prerod (Masarykova Univerzita, Telč). Obravnavane in dokazane so bile doslej neznane povezave literature in kulture 18. in začetka 19. stoletja na Slovenskem z novimi evropskimi idejnimi tokovi, namreč z razsvetljenstvom in romantiko. 4. faza V četrti fazi projekta, ki je potekala od 20. do 24. meseca oziroma od januarja do maja 2013, je avtor objavljal ali pripravljal objave rezultatov raziskav iz 1., 2. in 3. faze projekta. Elektronska publikacija virov z naslovom Trubar, Hren, Valvasor: O slovstvu na Kranjskem je postala javno dostopna. V tej obliki (Unikod, XML, smernice konzorcija TEI) je izdaja odporna na tehnološke spremembe. Z njo so trajni uporabi strokovne in druge zainteresirane javnosti izročeni najpomembnejši viri za literarno in kulturno zgodovino slovenskih dežel od 16. do 18. stoletja. Izdaja združuje prepise in prevode štirih tekstov: Register vnd sumarische verzaichnus aller windischen buecher (1560) Primoža Trubarja, Memoriale scribendorum (1605) Tomaža Hrena, »Anhang des Sechsten Buchs« iz Slave vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja in Bibliotheca Labacensis publica (1715-1719) Janeza Gregorja Dolničarja. Istega leta je bila pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti objavljena knjiga, ki je povzela raziskave, izhajajoče iz Dolničarjevega teksta in večjezične književnosti na Slovenskem okoli leta 1700. Knjiga obravnava Akademijo operozov, ki je preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center okoli leta 1700 utemeljila na sodobni italijanski kulturi. V nadaljevanju so predstavljeni glavni zgledi, ki so jih operozi določili mestu: antični Rim kot središče nekdanjega rimskega cesarstva, novi Rim kot središče katolištva in baročne umetnosti ter Benetke kot najbližji italijanski kulturni center. Nazadnje sta opisana najpomembnejša podviga akademije v Ljubljani: gradnja nove stolnice v sodobnem rimskem slogu in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice po zgledu bibliotek v Milanu, Benetkah in Rimu. Vodja projekta je poleg tega rezultate raziskav objavil in predstavil še drugje. V reviji Kronika je objavil članek »Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601: med zgodovino in mitom«, v katerem je popravil napačne, toda daljnosežne interpretacije dogodka v obči in literarni zgodovini ter kulturnem spominu. Vodja projekta je na podlagi tega članka in omenjene pobude za spremembo napačne plošče pred ljubljanskim magistratom pri Mestni občini Ljubljana konec leta 2013 izposloval spremembo napisa, ki je sedaj historično pravilen. Pobuda je bila objavljena v reviji Stati inu obstati. Vodja je druge rezultate projekta objavil in predstavil v: znanstvenih člankih in sestavkih (»Pohlinov prevod Gellertovih pisem« v knjigi Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas, ur. Irena Orel; »Sebastijan Pogačar: novo ime med baročnimi pesniki na Slovenskem« v knjigi Kronogrami Sebastijana Pogačarja, ur. Antonija Jelenc), predavanjih doma in v tujini (Univerza v Celovcu, Mestna knjižnica Kranj, Arhiv Slovenije, Semeniška knjižnica) in intervjujih (o Akademiji operozov na Radiu Slovenija 1, o prepovedanih knjigah na Radiu Agora v Celovcu). Projekt je bil uspešen pri načrtovanem pridobivanju, objavljanju in pojasnjevanju izključno novih podatkov. Rezultati so izvirna znanstvena spoznanja, pridobljena pri preučevanju novo odkritih ali prvič podrobno raziskanih zgodovinsko-literarnih virov. Projekt je prispeval k natančnejši in točnejši podobi baročne književnosti in kulture na Slovenskem. Prav tako je prispeval k pripravi literarno- in kulturnozgodovinske sinteze slovenskih dežel v dobi baroka. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Vodja projekta je dosegel vse zastavljene cilje. Raziskal je izbrane teme v baročni književnosti na Slovenskem, s čimer je obravnaval njeno večjezičnost in evropski kontekst ter problematiziral tradicionalno usmerjenost slovenske literarne zgodovine izključno na književnost v slovenskem jeziku. Vodja je cilje, navedene v prijavi, dosegel na več ravneh, in sicer v štirih fazah. V prvi fazi je pripravil podlago za glavne raziskave projekta: prepise in prevode treh najpomembnejših virov za raziskovanje relevantnih problemov. Sočasno s pripravami na izdajo so potekale analize omenjenih treh virov. V drugi fazi je začel vodja projekta iz te podlage izpeljevati podrobnejše tematske raziskave: vpliv evropske in slovenske protestantske književnosti na književnost 17. in prve polovice 18. stoletja na Slovenskem, usoda protestantskih knjig in rokopisov v zasebnih in javnih zbirkah v dobi baroka, nove literarne zvrsti v latinščini in nemščini na Slovenskem ipd. V tej fazi se je začelo objavljanje rezultatov, na primer sinteze latinsko-nemške književnosti v ljubljanski škofiji. V tretji fazi projekta je potekala glavnina dela: računalniška pretvorba tekstov glavnih virov za obravnavanje problematike, nadaljevanje raziskav na terenu (stare knjižnice) ter objavljanje in predstavljanje raziskovalnih rezultatov, npr. o recepciji prepovedanih knjig, o vpetosti lokalnih avtorjev v sodobne evropske estetske in kulturnopolitične tokove itn. V četrti fazi so bili objavljeni zadnji rezultati dela in raziskav: elektronska znanstvenokritična izdaja virov, znanstvena monografija o Akademiji operozov, članki, predavanja itn. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Edina sprememba v Načrtu poteka raziskav in razporeditve del, ki je bil naveden v prijavi projekta, zadeva segment časovne razporeditve, in sicer prestavitev realizacije ene naloge iz leta 2011 v leto 2013 (izid elektronske znanstvenokritične monografije) in prestavitev realizacije več nalog iz leta 2012 v leto 2011 (predčasno izvedene naloge). Ta tehnična sprememba oziroma zamenjava izvajanja nalog ni v ničemer spremenila vsebine projekta. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 269358336 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija ANG Ljubljana as the New Rome: Academy of the Industrious and Baroque Italy Opis SLO Knjiga izhaja iz analize rokopisne in knjižne zapuščine baročne Akademije operozov v Ljubljani. Najprej obravnava akademijo, ki je preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center okoli leta 1700 utemeljila na sodobni italijanski kulturi. V nadaljevanju so predstavljeni glavni zgledi, ki so jih operozi določili mestu: antični Rim kot središče nekdanjega rimskega cesarstva, novi Rim kot središče katolištva in baročne umetnosti ter Benetke kot najbližji italijanski kulturni center. Nazadnje sta opisana najpomembnejša podviga akademije v Ljubljani: gradnja nove stolnice v sodobnem rimskem slogu in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice po zgledu bibliotek v Milanu, Benetkah in Rimu. ANG The book is founded on analysis of manuscripts and books of the Academy of the Industrious. First, it deals with the academy that based the transformation of Ljubljana into a regional cultural center around 1700 on contemporary Italian culture. In next chapters, it presents the main examples, designated by the academy to the town: ancient Rome as the hearth of former empire, new Rome as the center of the Church and Baroque art, and finally Venice as the closest Italian cultural center. In the last part, the book describes the most important achievements of the academy in Ljubljana: a new cathedral in modern Roman style and the first public scholarly library, modelled upon the libraries in Milan, Venice, and Rome. Objavljeno v Slovenska akademija znanosti in umetnosti; 2013; 219 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Vidmar Luka, Golec Boris Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 266838016 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: O slovstvu na Kranjskem ANG Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar: On Literature in Carniola Znanstvenokritična izdaja prepisov in prevodov štirih najstarejših pregledov književnosti in kulture na Slovenskem združuje Register vnd sumarische verzaichnus aller windischen buecher (1560) Primoža Trubarja, Memoriale scribendorum (1605) Tomaža Hrena, »Anhang des Sechsten Buchs« iz Slave vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja in Bibliotheca Opis SLO Labacensis publica (1715-1719) Janeza Gregorja Dolničarja. Gre za najpomembnejše vire za literarno in kulturno zgodovino slovenskih dežel od 16. do 18. stoletja. Izdaja vsebuje obsežen aparat: vsebinske, tekstnokritične pripombe, bibliografijo, spremne študije, komentarje in literaturo. ANG This is a scholarly edition of the oldest reviews of literature and culture in Slovenian lands. It includes Register vnd sumarische verzaichnus aller windischen buecher (List and Short Description of All Slovenian Books) by Primož Trubar (1560), Memoriale scribendorum (Memorial of Things that Have to Be Described) by Tomaž Hren (1605), Anhang des Sechsten Buchs, welcher eine Anzahl gelehrter Scribenten begreifft, so aus Crain bürtig gewest (Addendum to Book Six, Comprising an Inventory of Learned Writers Born in Carniola) by Janez Vajkard Valvasor (1689) and Bibliotheca Labacensis publica (The Public Ljubljana Library) by Janez Gregor Dolničar (1715-1719). These writings are the most important sources for a literary and cultural history of the Slovenian lands from the sixteenth to the eighteenth century. The edition contains extensive scholarly apparatus: notes, bibliography, studies, commentaries, and literature. Objavljeno v ZRC SAZU, Založba ZRC; 2013; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Vidmar Luka, Vidmar Luka, Kidrič France, Pavlin Vojko, Rajhman Jože, Vilhelm Neža Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 36108589 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601 ANG Two Burnings of Protestant Books in Ljubljana in 1600 and 1601 Opis SLO Prispevek se ukvarja s požigoma protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601. Z ozirom na glavne vire najprej presoja njune opise v dosedanji strokovni literaturi, pa tudi v publicistiki in nacionalnem kolektivnem spominu. Ob tem pojasnjuje izvor napačnih podatkov in interpretacij. V nadaljevanju rekonstruira oba dogodka, in sicer: datum in lokacijo požigov, vsebino, jezik in količino sežganih knjig ter mesto požigov v zgodovini. ANG The paper deals with two burnings of Protestant books in Ljubljana in 1600 and 1601. With regard to the main sources, it first examines the descriptions of these events in scholarly literature, but also in journalism and Slovenian collective memory. Thus, the paper also explains the origins of misinformation and misinterpretations. In the continuation, it reconstructs both incidents by providing their date and location, the content, language and quantity of burned books, and describing their place in history. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za Slovenijo; Kronika; 2013; Letn. 61, 2; str. 189216; Avtorji / Authors: Vidmar Luka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 33350189 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ljubljanski škofijski duhovniki kot pisci latinskih in nemških del v dobi baroka in razsvetljenstva ANG The Diocesan Priests of Ljubljana as Latin and German Writers in the Age of Baroque and Enlightenment Ljubljanski škofijski duhovniki so bili pomembna ustvarjalna sila, ki je stala za razvojem latinske in nemške književnosti v slovenskih deželah 17. in 18. stoletja. Škofje in prošti, ki so pripadali staremu zemljiškemu plemstvu, se niso veliko ukvarjali s pisanjem in objavljanjem. Literarno dejavna sta bila škof Tomaž Hren in prošt Janez Krstnik Prešeren, ki sta izšla iz meščanske oziroma kmečke družine. Najbolj aktivni so bili stolni kanoniki in župniki pomembnih župnij (Kranj, Ig), ki so prihajali iz vrst nižjega plemstva in Opis SLO meščanstva (npr. Frančišek Bernard Fischer, Jurij Andrej Gladič in Janez Jakob Schilling). Njihova ustvarjalnost se je praviloma razvila v času študija ali službovanja v evropskih prestolnicah, zlasti na Dunaju, v Salzburgu in Rimu, kjer so se navzeli kozmopolitskega duha (npr. Jurij Wetstein). Po vrnitvi v domovino so v slovenskem prostoru vpeljali ali utrdili najbolj spoštovane evropske literarne in polliterarne zvrsti, tako tragedijo, komedijo, pesnitev, panegirik in epistolarno prozo (npr. Urban Cavalier). ANG The diocesan priests of Ljubljana presented an important creative force behind the development of the Latin and German literature in the territory of Slovenia in the 17th and 18th century. Bishops and provosts, belonging to the old nobility, did not invest much of their time in writing and publishing. Among the literary active were Tomaž Hren and provost Janez Krstnik Prešeren, who came from a middle-class and a farmer's family respectively. The most prolific writers were Canons of the Cathedral and parish priests from the most important parishes (Kranj, Ig), who came from the lower nobility classes and middle class (among them Frančišek Bernard Fischer, Jurij Andrej Gladič, and Janez Jakob Schilling). Their creativity developed during their studies or work in the European capitals, particularly in Vienna, Salzburg, and Rome, where they were influenced by the cosmopolitan spirit (Jurij Wetstein). Upon their return home they introduced or established the most respected and valued European literary and semi-literary genres, like tragedy, comedy, poem, panegyric, and epistolary prose, in the Slovenian territory (Urban Cavalier). Objavljeno v Nadškofija; Ljubljanska škofija; Vidmar Luka 2011; Str. 437-456; Avtorji / Authors: Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. COBISS ID 35740973 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pohlinov prevod Gellertovih Pisem ANG Pohlin's Translation of Gellert's Letters Opis SLO Marko Pohlin (1735-1801), pomemben član diskalceatskega reda na Kranjskem, je bil začetnik slovenskega narodnega in literarnega preroda, ki se je začel z izdajo njegove Kraynske grammatike leta 1768. Med njegovimi nalogami je bila tudi vpeljava slovenskega izobraženskega pisma. Počasen začetni razvoj slovenskega pisma na Kranjskem in Štajerskem na začetku 17. stoletja se je namreč ustavil v 18. stoletju, ko so si domači izobraženci raje dopisovali v nemščini. Med 1781 and 1784 je Pohlin v slovenščino prevedel zbirko pisemskih primerov Briefe, nebst einer Praktischen Abhandlung von dem guten Geschmacke in Briefen, ki jo je leta 1751 prvič objavil znameniti nemški pesnik in pisatelj Christian Fürchtegott Gellert (1715-1769). Pohlina je spodbudil poljski prevod istega dela, izdan leta 1774 v Wroctawu, ki ga je imel na voljo v lastni knjižnici. Njegov namen je bil spodbuditi elegantno in sodobno pisanje pisem v slovenščini med kranjskimi izobraženci. ANG Marko Pohlin (1735-1801), a prominent member of the Order of Augustinian hermit friars in the duchy of Carniola, was the beginner of Slovene national and literary revival that took place after the edition of his grammar Kraynska grammatika in 1768. Among his tasks was also the creation of Slovene intellectual letter. The progress of the Slovene letter that slowly began to develop in early 17th century in Carniola and Styria was namely restrained in 18th century, because local intellectuals preferred corresponding in German. Between 1781 and 1784 Pohlin translated into Slovene a collection of epistolary samples Briefe, nebst einer Praktischen Abhandlung von dem guten Geschmacke in Briefen that was originally published in 1751 by renowned poet and writer Christian Fürchtegott Gellert (1715-1769). Pohlin was encouraged by Polish translation of the same work, published in Wroclaw in 1774, a copy of which was in his private library. His intention was to stimulate elegant and modern Slovene letter-writing among educated people in Carniola. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas; 2013; Str. 137-152; Avtorji / Authors: Vidmar Luka Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 36567597 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pobuda za spremembo historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom ANG Initiative for the Modification of Historically False Memorial Tablet near the Town Hall in Ljubljana Opis SLO Vodja projekta je konec leta 2012 sestavil Pobudo za spremembo historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, ki je govorila o požigu protestantskih knjig leta 1600 na tistem mestu. Napis je vseboval napačne podatke o datumu dogodka ter o številu in jeziku uničenih knjig. Pobudo je podpisalo 22 strokovnjakov za reformacijo in protireformacijo s področja literarne, obče in umetnostne zgodovine, jezikoslovja, bibliotekarstva, muzikologije in prava. Vodja projekta je na podlagi Pobude in na podlagi svojega članka »Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601«, objavljenega v reviji Kronika, pri Mestni občini Ljubljana konec leta 2013 izposloval spremembo napisa, ki je sedaj historično pravilen. ANG Late in 2012, head of the project wrote the Initiative for the modification of historically false memorial tablet near the Town Hall in Ljubljana, set up in memory of the burning of Protestant books in 1600 on that spot. The tablet involved false information about the date of the event and about the number and language of destroyed books. The Initiative was signed by 22 experts in Reformation and Counter-Reformation from the fields of history, history of literature, history of art, musicology, philology, library science, and law. On the basis of the Initiative and his article »Two burnings of Protestant books in Ljubljana in 1600 in 1601«, published in periodical Kronika, the head carried into effect in 2013 the modification of the tablet in accordance with the Municipality Ljubljana. The inscription is now historically correct. Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar; Stati inu obstati; 2013; Št. 17/18; str. 250-255; Avtorji / Authors: Vidmar Luka, Golec Boris, Ahačič Kozma, Cerkovnik Gašper, Dolgan Marjan, Dolinar France M., Dovic Marijan, Dular Anja, Höfler Janez, Jerše Sašo, Kambič Marko, Kemperl Metoda, Kokole Metoda, Müller Jakob, Narat Jožica, Ogrin Matija, Preinfalk Miha, Senegačnik Brane, Štuhec Marko, Vodopivec Peter, Žvanut Maja, Legan Ravnikar Andreja Tipologija 1.21 Polemika, diskusijski prispevek 2. COBISS ID 34813485 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prepovedane knjige so brali tudi cerkveni veljaki ANG Forbidden Books were Read by the Leaders of the Church too Opis SLO V intervjuju so bili predstavljeni rezultati raziskave o recepciji prepovedanih knjig v času protireformacije na Slovenskem. Raziskava je pokazala na vrsto nepravilnosti v dosedanjem poznavanju tega obdobja, na primer o vsebini, količini, lokaciji in jeziku sežganih knjig. Te so bile večinoma sporne teološke knjige, ki jih je prepovedoval indeks, ne pa vse protestantske knjige na splošno. Sežganih je bilo več sto, ne več tisoč knjig, in sicer predvsem v Ljubljani. Velika večina uničenih knjig je bila v nemščini, ne v slovenščini. Slovenskih knjig je bilo približno deset odstotkov. ANG The interview presented the results of a research on reception of prohibited books in the time of Counter-Reformation in Slovenian lands. The reasearch showed several inaccuracies in earlier estimations of that period, namely about content, amount, location, and language of burned books. Such books had been largely controversial theological books, banned by the Roman Index, and not all Protestant books in general. A few hundreds, not a few thousands were burned, especially in Ljubljana. A majority of them was German, not Slovenian. Slovenian books amounted to 10 percent. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Delo; Delo; 2012; Leto 54, št. 256; str. 15; Avtorji / Authors: Vidmar Luka Tipologija 1.22 Intervju 3. COBISS ID 34813741 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Prepovedane knjige na Kranjskem do konca 18. stoletja ANG Forbidden Books in Carniola untill the End of 18th Century Opis SLO Predavanje v avtentičnem baročnem okolju Semeniške knjižnice v Ljubljani je velikemu številu zbranih poslušalcev orisalo, kako je kljub formalnim določilom Cerkve in države potekala dejanska recepcija prepovedanih knjig v 18. stoletju. Poslušalci so lahko na lastne oči videli več deset nekoč spornih tiskov, med drugim pa izvedeli nekaj neznanih ali manj znanih dejstev: kateri Slovenec je bil uvrščen v kategorijo krivovercev »prvega razreda« rimskega indeksa, zakaj niso - v nasprotju s splošnim prepričanjem - nikoli prepovedali in sežigali Dalmatinovega prevoda biblije, zakaj je hranil protestantske knjige škof Tomaž Hren - najhujši nasprotnik protestantov, kdo je na Kranjsko zanesel francoske erotične romane, kdo in zakaj je na Kranjskem zbral največ prepovedanih knjig itn. ANG Lecture was held in authentic Baroque milieu of the Seminary library in Ljubljana in front of the large audience. It explained, how had forbidden books in 18th century circulated in spite of formal prohibition by the Church and by the state. The audience had a rare oportunity to see some of once prohibited prints and to hear some of unknown or barely known historical facts: which Slovenian had been classified »the heretic of the first class« in the Roman Index, why had Dalmatin's translation of the Bible never been -in spite of common belief - prohibited and burned, why had Tomaž Hren (the most powerful antagonist of the Protestants) kept Protestant books in his private library, who had imported French erotic novels in Carniola, who and why accumulated the largest collection of banned books etc. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Vidmar Luka Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Projekt je z interdisciplinarnim pristopom obravnaval probleme, ki so bili nezadostno ali neprimerno obravnavani v literarni, kulturni in obči zgodovini, na primer požigi protestantskih knjig med protireformacijo, prepovedane knjige do konca 18. stoletja, zveze Akademije operozov z Italijo, večjezičnost baročne književnosti na Slovenskem itn. Tovrstne probleme je na novo osvetlil na podlagi novih podatkov iz arhivskih virov, starih tiskov in rokopisov. Objava novih podatkov o požigih protestantskih knjig med protireformacijo, ki spadajo med največkrat omenjane dogodke v nacionalni zgodovini, je odmevala v literarni, kulturni in obči zgodovini. Podoben odziv je dosegel niz predavanj o prepovedanih knjigah v avtentičnem okolju Semeniške knjižnice. Monografijo o Akademiji operozov je ob svoji petinsedemdesetletnici izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Novi podatki, ki jih je predstavil projekt, so v mnogih pogledih spremenili tradicionalne poglede na Notranjo Avstrijo in na njene zveze z baročno kulturo v Svetem rimskem cesarstvu in Italiji v 17. in 18. stoletju, zato so zanimive tudi za avstrijsko, nemško in italijansko strokovno javnost. Objava štirih ključnih virov iz tega obdobja (Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar) v javno dostopni elektronski izdaji je skupaj z nadaljnjimi študijami prispevala k pravilnejši podobi baročne književnosti in kulture na Slovenskem, ki je bila doslej slabo raziskana, fragmentarna in delno netočna. ANG Using interdisciplinary approach, the project dealt with problems that were insufficiently or inappropriately discussed in literary, cultural, and general history, e.g., burnings of Protestant books during Counter-Reformation, forbidden books until the end of the 18th century, connections between the Academy of the Industrious and Italy, multilingual Baroque literature in Slovenia etc. The project explained these problems anew: interpretations were based upon new information, found in old sources, books, and manuscripts. Publishing of new information about burnings of Protestant books during Counter-Reformation (that belong to the most notorious events in national history) met with a wide response in literary, cultural, and general history. Series of presentations about forbidden books in authentic atmosphere of the Seminary Library found a similar response. A book about the Academy of the Industrious was published by the Slovenian Academy of Sciences and Arts. New data, presented by the project, changed in several ways traditional image of Inner Austria and its relations with Baroque culture in Holy Roman Empire and Italy in 17th and 18th centuries. Thus, they are also interesting for Austrian, German, and Italian scholars. Publishing of the four most important sources from that period (Trubar, Hren, Valvasor, Dolničar) in electronic edition with free access together with detailed studies contributed to more accurate image of Baroque literature and culture in Slovenia that had been traditionally less researched, fragmentary, and partly inaccurate. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Rezultati projekta so pomembni za objektivno razumevanje in vrednotenje posameznih procesov in dogodkov iz 17. in 18. stoletja v okviru slovenske nacionalne zgodovine, kulturnega spomina in splošne izobrazbe. Predstavitev rezultatov je odmevala v širši javnosti. Nova odkritja v zvezi s požigi protestantskih knjig med protireformacijo, ki spadajo med najbolj travmatične dogodke nacionalne zgodovine, so opozorila na sporne interpretacije teh dogodkov v šolskih učbenikih, publicistiki in kulturnem spominu. Takoj so sprožila zamenjavo historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, ki je vsebovala napačne podatke o datumu požigov ter o jeziku in številu uničenih knjig. Zaradi istih odkritij je bil tik pred dokončanjem dokumentarnega filma o Dalmatinovi Bibliji (RTV Slovenija) popravljen scenarij, ki je napačno omenjal, da so med protireformacijo uničevali tudi ta svetopisemski prevod. Niz predavanj o prepovedanih knjigah v Semeniški knjižnici je privabil več sto ljudi, ki so lahko na lastne oči videli nekoč prepovedane knjige in se poučili, kdo so bili njihovi bralci, kje so jih kupovali in kje so bile meje njihovega početja. Monografija o Akademiji operozov je ob praznovanju obletnice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javnost opozorila na dolgo in bogato zgodovino kozmopolitskega akademskega življenja na Slovenskem. Dolgoročno je mogoče pričakovati, da bodo nova odkritja upoštevali tudi visokošolski programi, šolski učbeniki I in širša javnost._ ANG Results of the project are important for unbiased understanding and assessment of certain processes and events from 17th and 18th century within the framework of Slovenian national history, cultural memory, and general education. Presentation of the results met with a wide response in general public. New discoveries regarding burnings of Protestant books during the Counter-Reformation (one of the most traumatic experiences of the national history) effectively questioned false interpretations of these events in school textbooks, journalism, and cultural memory. They immediately launched the change of historically false memorial tablet in front of the Town Hall in Ljubljana that included false information about date of the burnings, of language, and of number of destroyed books. Same findings caused changes in a scenario of the documentary about Dalmatin's Bible (Radio and Television Slovenia) that had previously falsely mentioned the burnings of that biblical translation during Counter-Reformation. Series of presentations in the Seminary Library attracted a few hundred people. Audience had a chance to see copies of once prohibited works and to learn, who were the buyers, where they were buying such books, and what were the limits of such activity. The monograph about the Academy of the Industrious, published to celebrate the anniversary of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, drew attention of the general public to long and rich tradition of cosmopolitan academic activities in Slovenia. In the long term, we can expect new findings will be included in university programs and school textbooks and taken into a consideration by general public. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička O o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja EUR projekta je znašala: Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, Ljubljana: SAZU, 2013 Knjiga izhaja iz analize rokopisne in knjižne zapuščine baročne Akademije operozov v Ljubljani. Najprej obravnava akademijo, ki je preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center okoli leta 1700 utemeljila na sodobni italijanski kulturi. V nadaljevanju so predstavljeni glavni zgledi, ki so jih operozi določili mestu: antični Rim kot središče nekdanjega rimskega cesarstva, novi Rim kot središče katolištva in baročne umetnosti ter Benetke kot najbližji italijanski kulturni center. Nazadnje sta opisana najpomembnejša podviga akademije v Ljubljani: gradnja nove stolnice v sodobnem rimskem slogu in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice po zgledu bibliotek v Milanu, Benetkah in Rimu. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Sprememba historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, 2013 Vodja projekta je konec leta 2012 sestavil Pobudo za spremembo historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, ki je govorila o požigu protestantskih knjig leta 1600 na tistem mestu. Napis je vseboval napačne podatke o datumu dogodka ter o številu in jeziku uničenih knjig. Pobudo je podpisalo 22 strokovnjakov za reformacijo in protireformacijo s področja literarne, obče, cerkvene in umetnostne zgodovine, bibliotekarstva, muzikologije in prava. Vodja projekta je na podlagi Pobude in na podlagi svojega članka »Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601«, objavljenega v reviji Kronika, pri Mestni občini Ljubljana konec leta 2013 izposloval spremembo napisa, ki je sedaj historično pravilen. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Luka Vidmar Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |31.3.2014 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/90 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2014 v1.01 70-D8-0B-C3-01-16-BB-E4-23-73-F1-9F-D2-4E-10-D6-6E-1D-CC-A3 Priloga 1 Luka Vidmar: Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, Ljubljana: SAZU, 2013 Knjiga izhaja iz analize rokopisne in knjižne zapuščine baročne Akademije operozov v Ljubljani. Najprej obravnava akademijo, ki je preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center okoli leta 1700 utemeljila na sodobni italijanski kulturi. V nadaljevanju so predstavljeni glavni zgledi, ki so jih operozi določili mestu: antični Rim kot središče nekdanjega rimskega cesarstva, novi Rim kot središče katolištva in baročne umetnosti ter Benetke kot najbližji italijanski kulturni center. Nazadnje sta opisana najpomembnejša podviga akademije v Ljubljani: gradnja nove stolnice v sodobnem rimskem slogu in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice po zgledu bibliotek v Milanu, Benetkah in Rimu. Priloga 2 Luka Vidmar: Sprememba historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, 2013 Vodja projekta je konec leta 2012 sestavil Pobudo za spremembo historično napačne spominske plošče pred ljubljanskim magistratom, ki je govorila o požigu protestantskih knjig leta 1600 na tistem mestu. Napis je vseboval napačne podatke o datumu dogodka ter o številu in jeziku uničenih knjig. Pobudo je podpisalo 22 strokovnjakov za reformacijo in protireformacijo s področja literarne, obče, cerkvene in umetnostne zgodovine, bibliotekarstva, muzikologije in prava. Vodja projekta je na podlagi Pobude in na podlagi svojega članka »Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601«, objavljenega v reviji Kronika, pri Mestni občini Ljubljana konec leta 2013 izposloval spremembo napisa, ki je sedaj historično pravilen. Stari napis se je glasil: »Na tem mestu so za časa protireformacije 23. decembra 1600 sežgali več tisoč slovenskih knjig.« Novi napis se glasi: »Na tem trgu so med protireformacijo 29. 12. 1600 in nato še 9. 1. 1601 sežigali zaplenjene protestantske, med njimi tudi prve slovenske knjige.«