OTVORITEV NOGOMETNEGA IGRIŠČA … STR. 3
NADOMESTNE VOLITVE V KS SEDRAŽ … STR. 9
ZLATA PRIZNANJA ZA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ … STR. 12
PORTRET ERIKE KLANČNIK: V NEOKRNJENI NARAVI BREZ STRESA … STR. 14
PRIPRAVA NOVE TEMATSKO-TURISTIČNE POTI POT SREČNO … STR. 17
V LAŠKEM VSTOPNA TOČKA ZA COVID-19 … STR. 28
PRIZNANJA ZA MLADE RAZISKOVALCE … STR. 41 IN STR. 43
USPEŠNI STRELCI IZ REČICE IN MALE BREZE … STR. 45
SLAVKU ŠPILERJU NAJVIŠJE GASILSKO PRIZANJE … STR. 49
št. 80/ 15. oktober 2020
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: 
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice,
oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprivc
Uredniški odbor: 
Nina Pader Topole, Rok Deželak, 
Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, 
Mestna ulica 2, 3270 Laško
Naslov uredništva: 
Laški bilten – Občina Laško, 
Mestna ulica 2, 3270 Laško
 tel. 03 7338 712, 
 faks 03 7338 740 
internet: www.lasko.si 
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Mojca Knez Jovan
Grafična priprava in tisk: 
Present, d. o. o.,
Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme 
vsako gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev 
Ministrstva RS za kulturo pod 
zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec: Cerkev sv. Mihaela  
ob sončnem vzhodu
Naslednja številka predvidoma izide 
15. decembra 2020.
Prispevke in oglase je treba 
oddati do 30. novembra 2020 
na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu 
Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. 
Naslednja oddaja 2. novembra 2020.
Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip 
župan predstavil 28. oktobra 2020 
(zadnja sreda v mesecu).
2
UVODNIK
Vstopili smo v jesen, ki na prvi pogled in občutek ni nič 
drugačna kot pretekla leta. Listje na drevju se je ponovno 
obarvalo v odtenke rdeče in rumene, zadišalo je po pečenem 
kostanju, jutra so spet hladnejša in dnevi se počasi krajšajo. A 
vseeno je čutiti spremembe, ki nas spremljajo zadnjih osem 
mesecev. Leto 2020 je leto … raziskovanja kotičkov naše obči-
ne … spoznavanja Slovenije … preizkušenj … izzivov … od-
povedi prireditev … Žal se te vrstijo tudi v zaključku leta. November je sicer v Laškem 
praznični mesec – poleg tradicionalnega martinovanja obeležujemo še občinski pra-
znik, v sklopu katerega se običajno zvrsti mnogo prireditev, med njimi tudi občinska 
proslava, a je njena organizacija v trenutnih razmerah nemogoča. Čeprav ne bomo 
mogli skupaj zaploskati letošnjim nagrajencem občinskih priznanj, uredništvo Laške-
ga biltena vsem nagrajencem iskreno čestita, občankam in občanom pa ob prazniku 
želi vse najlepše.
V letošnjem letu smo se morali odpovedati že marsikateri prireditvi, zabavi, spro-
ščenemu vikendu … škoda le, da se pogosto ne znamo odpovedati tudi stresu. Da ne 
pogledamo okoli sebe in ne vidimo najpreprostejših stvari, ki nam lahko prinesejo 
stanje miru. Ptičje petje, šelestenje listja, šumenje potoka … Vsaj kanček tega lahko 
doživite na Eko kmetiji Kapl v Mačkovcu. V tokratnem portretu predstavljamo Eriko 
Klančnik, ki na kmetiji živi že dve desetletji in ki pravi, da stresa skoraj ne pozna.
Čutiti je spremembe, a hkrati je vse tako znano. Trgatev in okus mošta, vonj pečene 
koruze, jesensko deževje … Čeprav so pred nami hladnejši meseci, naj vas to ne odvr-
ne od pohajkovanja po naravi. Morda kakšno idejo za sprehod dobite tudi na tokratnih 
straneh biltena, kjer je med drugim predstavljena bodoča nova tematsko-turistična 
pohodna Pot Srečno. Če jesenske večere raje preživljate zaviti v toplo odejo na kavču z 
dobro knjigo v roki, obrnite bilten na strani Knjižnice Laško. A še preden boste poseg-
li po kakšnem novem leposlovju, prelistajte in preberite tudi preostale strani Laškega 
biltena. Spoznajte Slavka Špilerja, ki je prejel najvišje gasilsko priznanje, odkrijte, kaj 
so počeli v zadnjih mesecih v krajevnih skupnostih, izvedite, kako so osnovnošolci po-
novno zakorakali skozi šolska vrata. 
Kljub mnogim odpovedim se življenje v občini ni ustavilo. In čeprav smo se mora-
li navaditi na nekatere spremembe, veliko stvari ostaja enakih. Le pogledati moramo 
okoli sebe, jih videti in začutiti.
Nika Teraž, članica uredniškega odbora
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Občanke in občani,
smo v nekih novih, drugačnih časih, ki jih moramo sprejeti kot izzive in ne kot 
težave. Ponosen sem na vse vas, da spoštujete naše ukrepe in delo ter skrbite za 
zdravje sebe in drugih. Hvala vam.
Letošnji občinski praznik ne bo tak, kot smo ga vajeni, v znamenju veselja in 
druženja. Žal ne moremo in ne smemo organizirati dogodkov, tudi ne slovesno-
sti, na kateri podelimo priznanja občinskim nagrajencem, saj nam to preprečuje-
jo ukrepi za zajezitev koronavirusa. A kljub temu letošnji občinski nagrajenci ne 
bodo prezrti. Zahvalili in čestitali jim bomo na novembrski slavnostni seji Občin-
skega sveta. 
Vsem nagrajencem tako zlatim, srebrnim kot bronastim ter prejemnikom kri-
stalnih grbov pa tudi na tem mestu iskreno čestitam.
Občinski praznik je tudi najboljša priložnost za predstavitev aktualnih projek-
tov in načrtov, prav tako pa za pohvalo in nagrajevanje tistih, ki soustvarjajo razvoj 
naše občine. 
Pohvala in zahvala gre štabu Civilne zaščite Občine Laško, ki je skupaj z občin-
sko upravo v času koronavirusnih omejitev odgovorno in uspešno izvajal ukrepe 
za preprečitev širjenja bolezni v naši občini. Hvala tudi vsem prostovoljcem in pro-
stovoljkam, vsem prostovoljnim gasilskim društvom, vsem, ki so skrbeli za nadzor 
nad izvajanjem omejitvenih ukrepov ter vsem, ki so skrbeli za starejše in druge 
ranljive skupine. Videli smo, da skupaj zmoremo. Zmoremo veliko in še več.
Spoštovane občanke in občani Laškega, nenazadnje pa ob občinskem prazniku 
iskreno čestitam tudi vsakemu izmed vas. Ostanite zdravi in vse dobro vam želim.
Franc Zdolšek, župan
3
OBČINSKA UPRAVA
2. septembra je 
bilo v Hudi jami slo-
vesno. Otvorili smo 
namreč nogome-
tno igrišče z umetno 
travnato podlago.
Občina Laško je konec meseca julija 
zaključila z investicijo v izgradnjo nogo-
metnega igrišča z umetno travnato povr-
šino in LED razsvetljavo.
V sklopu projekta se je uredila tudi 
drenaža igrišča ter na vzhodni strani na-
domestila stara ograja z novo v višini 8 
metrov. Občini Laško so pri projektu 
pomagali Ministrstvo za izobraževanje, 
znanost in šport, Fundacija za šport Re-
publike Slovenije ter Nogometna Zveza 
Slovenije.
Otvoritev nogometnega igrišča pa 
je lepo sovpadala tudi s 100. obletnico 
obstoja Nogometne zveze Slovenije.
Slovesnega dogodka so se poleg župa-
na Franca Zdolška udeležili še predstav-
niki Ministrstva za šolstvo - Darko Re-
penšek, Fundacije za šport - Bojan Bučar, 
Nogometne zveze Slovenije - podpred-
sednika Milan Jarc in Stanko Glažar ter 
mnogi drugi, ki so tako in drugače po-
magali pri projektu.
V samem uvodu nas je razveselila La-
ška pihalna godba, v nadaljevanju pa so 
se na novem igrišču predstavile vse se-
lekcije kluba NK Laško. Za zaključek je 
bila na sporedu prijateljska tekma doma-
čih članov z aktualnimi državnimi prvaki 
NK Celje.
Župan Franc Zdolšek je ob otvoritvi 
povedal, da je vesel, da se je projekt iz-
peljal: »Šlo je za resnično velik projekt, 
ki smo ga skupaj uspeli uresničiti. Bile so 
prepreke, tudi epidemija, a smo uspešno 
prebrodili vse, kar nam je stalo na poti. 
Vesel sem, da imamo v Laškem športni 
objekt, kjer bodo lahko otroci, mlado-
stniki preživljali prosti čas in se kalili v 
dobre nogometaše.«
Mojca Knez Jovan 
Foto: Boris Vrabec
SEKRETAR Z MINISTRSTVA ZA 
KMETIJSTVO NA OGLEDU ŠKODE
10. septembra se je v Laškem mudil dr-
žavni sekretar na kmetijskem ministrstvu 
Damjan Stanonik, ki si je skupaj z župa-
nom Francem Zdolškom in predstavni-
ki Zavoda za gozdove ogledal škodo, ki je 
nastala po neurjih v gozdovih.
Po sedanjih ocenah je na Celjskem po-
škodovanih 3.000 kubičnih metrov lesa, 
pri čemer je največ škode na območju 
Laškega. Župan in sekretar sta govorila 
o nujno potrebni sanaciji poškodovanih 
gozdnih cest.
Stanonik je še dodal, da popis škode 
po zadnjem neurju še vedno poteka po 
vsej državi, šele na podlagi končne viši-
ne škode pa se bodo odločali o morebitni 
razglasitvi naravne nesreče na nacionalni 
ravni. Ta bi morala po izračunih znašati 
najmanj tri milijone evrov za vso državo.
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE NA 
SNEMANJU LAŠKEGA IN LAŠČANOV
Laško je v tekmovanju Moja dežela, 
lepa in gostoljubna letos nominirano za 
Naj zdraviliški kraj. 
V vseslovenskem tekmovanju v ure-
jenosti in gostoljubnosti, v katerem Tu-
ristična zveza Slovenije kot organizator 
posebno pozornost posveča zelenemu 
turizmu in trajnostnemu razvoju, so so-
delovali številni slovenski kraji/mesta 
ter drugi deležniki v turizmu. V vsaki 
kategoriji so izbrali tri nominirance, na 
končni vrstni red pa bo treba počakati do 
12. oktobra, ko bodo v Laškem potekali 
Dnevi slovenskega turizma. 
Je pa Laško dobilo, vsaj v spletnem gla-
sovanju (kot je razvidno na spletni strani 
http://www.turisticna-zveza.si/glasova-
nje-2020-rezultati), največ glasov. TZS je 
pred jesenskim dogodkom prišla v Laško 
posneti naše mesto, župana, turistično 
vodnico Barbaro Penič in chefa Marka 
Pavčnika.
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI 2020
V Evropskem tednu mobilnosti smo 
v občini Laško izvedli nekaj dogodkov 
v sodelovanju z javnimi zavodi. Letošnji 
dogodki so bili zaradi splošnega stanja 
okrnjeni, vendar smo se z izvedbo vsee-
no potrudili. 
S Hišo generacij smo najprej izvedli 
nordijsko hojo, nato še Sprehod za spo-
Občina Laško
OTVORITEV NOGOMETNEGA IGRIŠČA
4
OBČINSKA UPRAVA
4
min, kjer so udele-
ženci poslušali tudi 
predavanje o de-
menci. 
Laščane in tu-
riste smo skupaj s 
STIK-om pozvali 
k Pohodu po poti 
treh cerkva.
Kot trajnostni 
ukrep smo otvo-
rili javno pot v Ja-
gočah, sprehajalno 
pot, ki je namenje-
na tako domači-
nom kot turistom, 
saj je neposredno 
povezana s Ther-
mano.
V sodelovanju z Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske To-
plice smo izvedli še zaključno prireditev, na kateri so učenci 
pripravili glasbene točke na temo mobilnosti ter odprli razstavo 
z risbami in stvaritvami, ki so jih izdelali v času trajanja ETM 
2020. 
OTVORITEV JAVNE POTI V JAGOČAH
22. septembra smo ob zaključku Evropskega tedna mobilno-
sti v sklopu trajnostnih ukrepov otvorili še javno pot v Jagočah. 
Namenjena je tako domačinom kot turistom, ki obiščejo Laško 
in se sprehajajo ob Savinji oz. naredijo t. i. krog do Jagoč.
Ob rekonstrukciji ceste v dolžini 540 m, so položili še elektro-
vodnike za napajanje mesta Laško in zamenjali svetila, uredili 
odvodnjavanje in namestili urbano opremo.
Elektromontažna dela je financiralo Elektro Celje, gradbena 
dela za elektrovodnike pa občina.
Otvoritve so se poleg župana Franca Zdolška udeležili še 
predsednica uprave Thermane Mojca Leskovar, član uprave De-
jan Balmazovič, direktor Komunale Laško Tomaž Novak, pred-
sednik KS Laško Martin Kokotec, del občinske uprave, izvajalci 
in nadzornica.
ZAKLJUČEVANJE IZGRADNJE MOSTU PREKO SAVINJE 
NA OBMOČJU LAŠKO-JUG (MARIJA GRADEC)
Most preko Savinje dobiva svojo končno podobo, kakor tudi 
oporni zid ob hribini nad državno cesto G1-5. Začasne vmesne 
podpore so odstranjene. Z deli bo zaključeno konec meseca 
novembra 2020, potem je treba urediti še zaključno gradbeno 
dokumentacijo, pridobiti uporabno dovoljenje in predati up-
ravljalcem zgrajeno infrastrukturo v upravljanje. Nadejamo se, 
da bo lahko promet preko mostu stekel v pomladnih mesecih 
prihodnjega leta. 
V Rimskih T oplicah se prav tako z veliko intenziteto gradi nov 
podvoz pod železniško progo in navezave na državno in lokalno 
cestno omrežje.
KOLESARSKA POVEZAVA CELJE-LAŠKO NA ODSEKU 
RIFENGOZD-LAŠKO
Občina Laško in Direkcija RS za infrastrukturo sta pospešili 
aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem poteka kolesarske steze med 
Rifengozdom in Laškim. V mesecu septembru je bil z vsemi pri-
stojnimi tudi z Direkcijo RS za vode in zasebnimi lastniki na 
predvideni kolesarski povezavi opravljen terenski ogled. Ozna-
čila se je meja vodnih zemljišč z zasebniki in os steze z name-
nom, da bi ta čim bolj potekala ob Savinji. Omenjena spoznanja 
in zaključki bodo dobra osnova za nadaljnja usklajevanja z druž-
bo Plinovodi, d. o. o., Telekomom in Elesom, d. d. 
Terminski plan, ki je bil dogovorjen izkazuje, da bi mora-
lo priti do končne rešitve oz. usklajene trase še do konca tega 
leta. Potem sledi pridobivanje zemljišč, projektiranje, pridobitev 
upravnih dovoljenj, izvedba javnega naročila in sama gradnja 
kolesarske povezave. 
Luka Picej
5
OBČINSKA UPRAVA
JAVLJANJE NEPRIJETNIH VONJAV Z DEPONIJE IN 
ČISTILNE NAPRAVE
Obveščamo vas, da v primeru zaznave neprijetnih vonjav z ob-
močja bivše deponije Strensko in centralne čistilne naprave Laš- 
ko, to javite na telefonsko številko upravljavca čistilne naprave  
040 699 008 (Anže Bizjak) ali pošljete mail na anze.bizjak@wte.
si.
RAZPORED DELA NOTARSKE PISARNE
Notarska pisarna v pritličju občinske zgradbe na Mestni ulici 2 
posluje vsak drugi torek v mesecu od 15. do 17. ure.
Celjski notarji bodo v prihodnjih mesecih dežurali po nasled-
njem vrstnem redu:
10. november 2020 notar Gregor Kovač
8. december 2020 notar Aleksander Mraz
TRGATEV LETOS MALCE DRUGAČE
Simbolna trgatev stare trte je bila letos 
zaradi preprečevanja širjenja koronavi-
rusa malce drugačna. Na občinsko dvo-
rišče so poleg skrbnika trte Slavka Koz-
musa in njegove žene Milene, prišli še 
župan Franc Zdolšek, Veteranska godba 
Gambrinus in nekaj obiskovalcev, ki so 
upoštevali navodila in priporočila NIJZ 
oz. Vlade RS. Župan in skrbnik sta pore-
zala grozde, ki jih je bilo letos kar veliko, 
sploh ker vemo, da smo cepič stare trte z 
Lenta v dar dobili leta 2010.
MMC TV Laško bo kmalu predstavil 
tudi poseben film. Ekipa je 3 mesece dan 
za dnem snemala rast grozdov, da bi lah-
ko nastal film od začetka do konca rasti 
grozda.
Mojca Knez Jovan 
Foto: Boris Vrabec
ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV  
PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA  
V LETU 2021
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova-
nja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki 
Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev pri-
znanja Antona Aškerca v letu 2021. Pisne predloge lah-
ko oddate še do petka, 20. 11. 2020, na naslov: Občin-
ski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve 
in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom 
»Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2021«, 
osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate 
po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si.
Jasna Kermelj
V MULENCI JE BILO SLOVESNO
Tik pred sprejetjem novih koronavirusnih ukrepov je bilo v Mu-
lenci slovesno. Otvorili smo dovozno pot do družin Mrgole in Ši-
pek. 180 metrski odsek je sicer kratek, vendar za družini izjemne-
ga pomena. Kot so povedali šele zdaj vidijo, kako je, ko voda lepo 
steče po cesti.
Otvoritve so se udeležili župan Franc Zdolšek, podpredsednik 
KS Laško Anton Vodišek, nadžupnik Rok Metličar ter vsi, ki so ka-
korkoli pomagali pri izvedbi del.
Pred slavnostnim prerezom traku je Metličar opravil še blagos-
lov križa, ki se nahaja le nekaj deset metrov od novega asfaltiranega 
odseka.
Mojca Knez Jovan
6
OBČINSKI SVET / SVETNIŠKE SKUPINE
Se bo gradil drugi objekt TIC-a 
Rimske Toplice?
Konec septembra smo se svetniki 
MMOL udeležili že 11. seje Občinskega 
sveta. V Svet zavoda Celjskih lekarn smo 
predlagali našega člana Marka Šanteja, 
ki je to funkcijo opravljal že v preteklem 
mandatu in na seji Občinskega sveta je 
bil kot član tudi potrjen. Njegov mandat 
v Svetu zavoda bo trajal naslednjih 5 let.
Na seji nas je zanimalo, kdaj bo pos-
tavljen oddajnik za mobilni signal v 
Vrhu nad Laškim, ki naj bi bil postav-
ljen že konec leta 2019 oz. v začetku leta 
2020, s čimer bi se izboljšala pokritost s 
signalom na lokaciji Padeža, Reke, Olešč 
ter na večini območij do Žigona. Glede 
stavbe TIC-a v Rimskih Toplicah smo 
povprašali, ali se bo sedaj poleg objekta, 
ki je že zgrajen, zgradil še en objekt ter 
kdaj je predviden njegov začetek gradnje. 
Na naše vprašanje glede povečanja stro-
škov izgradnje TIC-a, ki smo ga postavili 
na 10. seji Občinskega sveta, smo namreč 
s strani občinske uprave prejeli odgovor, 
da bo drugi objekt bistveno cenejši od 
prvega. Na zastavljena vprašanja na seji 
nismo dobili odgovorov, jih pa z zanima-
njem pričakujemo v pisni obliki do nas-
lednje seje, ki bo predvidoma v mesecu 
novembru. 
Podali smo še pobudo za boljšo uredi-
tev sprehajalnih poti ob reki Savinji na 
jagoški njivi, saj je okolica precej neure-
jena.
Pred septembrsko redno sejo pa smo 
svetniki konec avgusta dobili vabilo za 
3. dopisno sejo OS. Na dnevnem redu je 
bilo glasovanje o prerazporeditvi sredstev 
znotraj proračuna Občine Laško za leto 
2021, in sicer za projekt izgradnje novih 
tenis igrišč v Debru. Svetniki MMOL 
smo se odločili, da ne bomo glasovali, 
saj smo mnenja, da o povečanju investi-
cije skoraj 100.000 EUR brez DDV ozi-
roma nasploh o pomembnih investicijah 
(večje vrednosti) ni primerno odločati na 
dopisnih sejah, temveč (iz)rednih sejah, 
kjer je mogoče občinski upravi zastaviti 
kakšno vprašanje in tako dobiti podrob-
nejša pojasnila v zvezi s posamezno inve-
sticijo. Povečanje vrednosti investicije je 
bilo kljub temu izglasovano.
V jesenskih dneh, ki so pred nami, 
vam želimo dobrega zdravja in pozitiv-
ne energije, ki sta v trenutnih časih ne-
gotovosti zelo dobrodošla. 
Barbara Jančič,  
Mlada moč občine Laško
Zaraščene klopi
OBČINSKI SVET LAŠKO
Občinske svetnike nagovoril tudi minister  
Andrej Vizjak
11. seja Občinskega sveta je potekala 30. septembra v Rim-
skih termah.
Občinski svetniki so potrdili Dopolnitev dolgoročnega pro-
grama razvoja gasilstva v Občini Laško v obdobju 2017-2027, 
v kateri je poudarek predvsem na tipizaciji gasilskih vozil, 
spremembi plana nabave gasilskih vozil ter spremembi načina 
plačila oz. najema vozil.
Sprejet je bil nov Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Knji-
žnica Laško. Nov odlok se je pripravil zaradi uskladitve z za-
konodajo, tako da so se v besedilo odloka dodala tudi določila 
statuta knjižnice, ki pa bo ob uveljavitvi odloka prenehal velja-
ti. Z novim odlokom je predvidena tudi nova organizacijska 
enota Posavske potujoče knjižnice. Gre za projekt štirih knji-
žnic: V alvasorjeve knjižnice Krško, Knjižnice Sevnica, Knjižni-
ce Brežice in Knjižnice Laško za območje občine Radeče. 
Občinski svetniki so se seznanili s Poročilom o realizaciji 
proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. ju-
nija 2020 z oceno realizacije za leto 2020. Zaradi spremembe 
sedeža Krajevne skupnosti Sedraž je bila sprejeta sprememba 
Statuta Občine Laško. 
V Svet zavoda Celjske lekarne je bil na predlog Komisije za 
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ponovno imeno-
van Marko Šantej. Prav tako je občinski svet potrdil predloge, 
ki jih ji komisija predlagala za podelitev občinskih priznanj. 
Na podlagi javnega razpisa, prispelih predlogov predlagateljev 
in mnenja komisije bosta zlati grb prejela Jože Stanič in Miha-
el Lončar, srebrni grb bodo prejeli Franci Podkoritnik, Janez 
Lesičar, Jože Kotnik in Zdravko Martun, bronasti grb pa No-
gometni klub Laško ter Cvetka Sikovšek.
Seja se je zaključila z obiskom ministra za okolje in prostor 
mag. Andreja Vizjaka. Občinski svet je seznanil s Koncesijsko 
pogodbo za rabo vode in proizvodnjo električne energije na 
delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola in Spora-
zumom o ureditvi načina izvajanja koncesije za rabo vode za 
proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke 
Save od Ježice do Suhadola. Slavnostni podpis sporazuma, ki 
so se ga poleg ministra in Holdinga Slovenske Elektrarne ude-
ležili še županja Občine Trbovlje ter župani občin Litija, Laško, 
Zagorje ob Savi in Hrastnik je bil v petek, 2. oktobra, v Trbo-
vljah. 
Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma 4. novem-
bra.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni 
na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občin-
ski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi (pod 
zavihkom »ZA OBČANE«). 
Tanja Grabrijan
7
POSLANSKA PISARNA / KRAJEVNE SKUPNOSTI
Sam ostajam pristaš politike 
konkretnih dejanj za kamerami,  
ne lepih besed pred njimi!
Trenutno politično dogajanje nas ne 
navdaja s pretiranim optimizmom. Prej-
šnji teden je bil na predlog vlade sprejet 
rebalans proračuna za leto 2020, na kate-
rega je v veliki meri vplivala koronakriza, 
ko so se izdatki močno povečali, prihod-
ki pa upadli. Žal vladajoča koalicija tudi 
tokrat ni slišala dobronamerna opozo-
rila, da se določenim področjem jemlje 
preveč in da bodo od koronakrize že tako 
prizadete panoge – industrija srečanj in 
celotni sektor kulture, pa znanost in ra-
zvoj, zaradi proračunskih rezov utrpele 
nepopravljivo škodo. Prav tako je koali-
cija »pozabila« na programe, ki s finanč-
nega vidika za državo ne predstavljajo 
velikega bremena, za posamezne lokalne 
skupnosti pa so izjemnega pomena.
Sam sem na rebalans proračuna vlo-
žil amandma za povečanje sredstev za 
upravljanje z vodami, kar bi tudi ob-
čini Laško zagotovilo sredstva za pro-
tipoplavno zaščito, pa tega koalicija ni 
podprla. Kot nič ne kaže, da bi vlada in 
pristojno ministrstvo slišali tako mojo 
kot tudi pobudo predstavnikov turizma, 
naj se možnost unovčevanja turističnih 
bonov podaljša vsaj še za čas zimskih 
počitnic, kar bi bilo dobro za ponudni-
ke turističnih kapacitet in za turiste. Vse-
skozi tudi trdim, da bi lahko država širila 
možnost uporabe bonov še na ostale de-
javnosti, ki so del turizma (restavracije, 
muzeje, gostišča, nakup kart za turistične 
atrakcije), za tiste, predvsem starejše, ki 
pa bonov zaradi zdravstvenega stanja ne 
nameravajo koristiti za turizem, pa omo-
gočiti, da bone koristijo za njih bolj po-
membne storitve (rehabilitacija, dodatna 
oskrba …).
Ob vseh sistemskih rešitvah, o kate-
rih je slišati iz Ljubljane, pa vedno zno-
va opozarjam, da ljudi bolj kot to zani-
ma, kaj se konkretno dogaja v njihovih 
domačih okoljih. Kdaj bodo imeli zmo-
gljiv internet, kako bo država poskrbe-
la za plazenje in poplave, pa za dosto-
pno zdravniško oskrbo in delovna mesta, 
predvsem v manjših krajih, dobre avto-
busne in vlakovne povezave … Katere 
ceste in kdaj se bodo zgradile.
Prav glede sanacij cest smo tudi v ob-
činah Laško in Radeče še posebej in up-
ravičeno občutljivi. Dolgo smo se mora-
li boriti za to, da je steklo vsaj nekaj od 
prepotrebnih sanacij, tudi odseka držav-
ne ceste od Radeč do Zidanega Mosta, ki 
predstavlja ozko grlo za obe občini in šir-
še. Sanacija tega odseka ceste je zahtevna 
in potrebno je veliko potrpljenja vseh, ki 
se po tej cesti vozimo vsakodnevno. Kot 
je bilo potrebno veliko pregovarjanj, pro-
šenj in pogovorov, da je politika v Lju-
bljani pričela spoznavati, da v občinah 
Radeče in Laško bolj, kot neke splošne 
ideje, potrebujemo konkretna dejanja in 
konkretna sredstva, da pomagamo lju-
dem tam, kjer imajo težave in jim živ-
ljenja naredimo prijetnejša. Sam nikoli 
nisem in tudi danes ne pristajam na poli-
tiko leporečenja praznih floskul pred ka-
merami, temveč sem zagovornik politike 
dejanj za kamerami.
Za takšno politiko pa je treba ime-
ti posluh za ljudi, predvsem pa njihovo 
podporo, za kar se vam, spoštovane ob-
čanke in občani Laškega in Radeč najlep-
še zahvaljujem.
Matjaž Han
KS REČICA 
Avgust in september 
sta v KS Rečica minila 
v znamenju sanacijskih 
del po neurjih v avgu-
stu. Izvedli smo sanaci-
jo mostu čez potok Rečica 
na cesti Maček–Govce. Vsa 
dela je opravil Darko Trbovc. V 
sodelovanju z Občino Laško smo izved-
li sanacijo cest Bastič–Jeran v dolžini 100 
m in Zgornja Rečica–Podkoritnik v dol-
žini 150 m. Vsa predasfalterska dela je 
opravil Damjan Trbovc. V sredo, 2. sep-
tembra 2020, je Občina Laško pripravi-
la otvoritev prenovljenega nogometnega 
igrišča v Rečici. V okviru tega projekta 
Komunala Laško ureja tudi okolico Sin-
dikalnega doma in parkirišče. Po prvih 
ogledih smo ugotovili, da je kontejner, ki 
ga dnevno uporabljajo člani NK Laško, 
kot tak precej moteč, zato smo bili iz-
redno veseli pobude Tomaža Novaka, da 
kontejner poslikajo otroci pod vodstvom 
domačina Simona Sande. Članica Sveta 
Katja Goluh jih je ujela med slikanjem. V 
nedeljo, 13. septembra, je JSKD 
v Sindikalnem domu orga-
niziral Območno srečanje 
ljudskih pevcev in godcev. 
Žal nam je, da smo morali 
zaradi Covid razmer prire-
ditev pripraviti brez vabil in 
publike, a smo veseli, da so 
se srečanja prvič udeležili do-
mačini, Rečiški knapi. Vsekakor je Sindi-
kalni dom primeren za manjše prireditve 
in želimo si, da bi bilo v naši sredini več 
kulturnih prireditev. Čas je žal kar naj-
manj primeren za tovrstne načrte, a upa-
mo, da bo kmalu čas tudi za kulturo. 
Urška Knez, KS Rečica 
Foto: Katja Goluh 
8
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Družina Kočar se zahvaljuje
»Ko srce začuti, da je za sencami dnev-
nih dogajanj vse tako, kot mora biti, po-
tem duša vzdrhti v radosti. Potem se pre-
rodi v radostno hvaležnost, v zahvalo, v 
brezmejno veselje.«
(Jože Urbanija)
Z besedami zahvale smo v sredo, 15. 7. 
2020, uradno otvorili dovozno cesto do 
hiše Kočar. 
Milan je aprila lani zbolel za virusno 
obliko Bickerstaff meningoencefaliti-
sa. Ker je prišlo do hujšega obolenja, je 
pristal na invalidskem vozičku. Po šestih 
mesecih bolnišničnega zdravljenja in re-
habilitaciji v URI Soči, je bil odpuščen v 
domačo oskrbo. Takrat so se pojavil teža-
ve, kako priti v stanovanje, saj je dostop 
možen samo po stopnicah. Potrebna je 
bila popolna preureditev stanovanja in 
vhoda v samo hišo, kar je predstavlja-
lo velik finančni zalogaj. Za pomoč sva 
se obrnila na Občino Laško, Rdeči Križ 
Laško, Krajevno skupnost Laško in Cen-
ter za socialno delo Laško. Vsi so bili ta-
koj pripravljeni stopiti skupaj, da poma-
gajo, da se Milan lahko vrne v domače 
okolje. Uredili smo novo dovozno pot za-
daj hiše, nov vhod in preuredili celotno 
stanovanje, da se lahko Milan nemoteno 
giblje z invalidskim vozičkom. 
Tega brez vaše pomoči ne bi zmog-
li, zato se posebej zahvaljujeva županu 
Francu Zdolšku, Vladu Marotu in Marti-
nu Kokotcu. Hvala tudi GM Hercog, Ko-
munali Laško in Centru za socialno delo 
Laško. 
Prav tako bi se rada zahvalila Pošti 
Slovenije, predvsem sodelavcem Pošte 
Laško. Poskrbeli so za zbiranje denar-
nih sredstev, ki so jih skupaj z general-
nim direktorjem Borisom Novakom, di-
rektorjem Pošte Celje Cvetkom Sršenom 
in upravnico Pošte Laško Mojco Cajhen, 
predali ob obisku na domu. 
Hvala tudi sodelavcem Tuš supermar-
keta Laško, ki so na pobudo Milijane Ma-
lić, prav tako organizirali zbiranje denar-
nih sredstev. 
Iskrena hvala tudi sorodnikom, sose-
dom, prijateljem, znancem in drugim, ki 
so na kakršenkoli način pomagali v tej 
težki situaciji. 
S pomočjo vseh vas ste Milanu omo-
gočili lažje gibanje v stanovanju in okoli-
ci hiše. Z vašo pomočjo bo pot do želene-
ga cilja mnogo lažja.
Milan in Darinka Kočar
KS LAŠKO
Te naše ceste, nikoli dokončana 
zgodba
Tako poleti kot tudi jeseni je idealno 
izbrati pot, ki vodi skozi gozd. Za pešce, 
kolesarje in voznike, skratka za vse ude-
ležence v cestnem prometu je hlad na 
cesti, ki pelje skozi gozd prav prijeten. 
Takšnih cest je v naši krajevni skupnos-
ti kar precej in posledično je tudi precej 
težav pri vzdrževanju le-teh. V normal-
nih pogojih naši vzdrževalci enkrat letno 
na vseh naših cestah pokosijo bankine in 
neposredno okolico cestnega sveta. Žal 
pa ostaja problem vej z bližnjih dreves ob 
cestah, ki pa so v večini v privatni lasti. 
Za to pa so odgovorni lastniki zemljišč in 
ne krajevna skupnost. Zaradi nerednega 
čiščenja gozdov se tako precej naših cest 
zarašča in ponekod so problemi poveza-
ni s tem zelo resni. Laška komunala nas 
je v preteklosti že obvestila, da na neka-
terih odsekih oziroma v nekaterih zasel-
kih začasno ne bo izvajala odvoza odpad-
kov prav zaradi zaraščenosti cest, ki s tem 
povzročajo škodo na njihovih vozilih. 
Nekatere krajane smo o tem že obvestili, 
sicer pa menimo, da večina krajanov prav 
dobro pozna predvsem »svoje« lokalne 
ceste in tudi vedo, kje in kako bi bilo pot-
rebno posekati vejevje, ki posega v cestni 
svet. Zakon na tem področju je povsem 
jasen in nedvoumen. Vsak lastnik zem-
ljišča je odgovoren za morebitno škodo, 
ki je povzročena s padcem vej ali celo 
dreves na javne ceste. Zato znova vljudno 
prosimo lastnike gozdov, da primerno 
vzdržujejo svoje gozdove predvsem na 
področjih javnih cest in se s tem izogne-
jo morebitnim težavam in nepotrebnim 
stroškom oziroma, da postopajo v skla-
du z varnostjo v cestnem prometu. Tu 
ne gre le za poletne težave, enake, če ne 
še večje težave se ponovijo v jesenskem 
in zimskem času, ko se veje dreves zara-
di vremenskih razmer tako upognejo, da 
praktično zaprejo promet na posameznih 
cestah. Slabe volje zaradi začasne nepre-
voznosti posameznih cest je takrat og-
romno, le redkokdo pa se v takih trenut-
kih spomni na to, kdo je za takšno stanje 
dejansko odgovoren. Vsi klici so usmer-
jeni na KS oziroma njihove vzdrževalce, 
ki pa čudežev ne zmorejo narediti. Za re-
dno vzdrževanje gozdnih parcel ni pot-
rebno veliko truda, le obilo dobre volje 
in zadeva bo rešena v zadovoljstvo vseh. 
Lastnina namreč ni le običajna dobrina, 
pač pa terja tudi odgovornost.
Martin Kokotec, 
predsednik sveta KS Laško
Članek KS Laško je izpadel iz objave 
v avgustovski številki, za kar se opra-
vičujemo in ga objavljamo v oktobrski 
številki.
Uredništvo Laškega biltena
9
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS ZIDANI MOST
Kam so se izgubile vrednote do 
človeka?
Krajevna skupnost Zidani Most je ena 
izmed krajevnih skupnosti občine Laško. 
Zaselek Obrežje ali po domače Briše pa je 
v KS Zidani Most. Torej smo mi krajani 
Zidanega Mostu in občani občine Laško.
Mnogi se boste spraševali, zakaj sploh 
pišem? Stanujem na Obrežju, torej v Bri-
šah, tudi ob železnici. Dve leti urejajo 
najprej prvi tir, nato drugi tir. »Hvalabo-
gu«, da se železnica modernizira, da bi se 
nekaj tudi v Zidanem Mostu premaknilo. 
Žal pa si nisem predstavljala, da so Slo-
venske železnice takšen »monopolist«. 
Nas so starši vzgajali, lahko da se za da-
našnje čase motim, da spoštujemo, kar 
je od nekoga drugega, kar je pa tvoje je 
tvoje. V teh dveh letih pri izvajalcih del 
na železniški infrastrukturi tega nisem 
opazila. Spomnim se, da je pisatelj Slav-
ko Pregl v svoji knjigi Prerok na tankem 
ledu zapisal, kakšno pisanje je njemu pri 
srcu. Uporabila bom njegove besede, da 
je v življenju treba delati, da je treba biti 
dober, pošten in strpen, spoštljiv do so-
ljudi in narave, da lepo vedenje ni odveč 
in da razumno spodoben jezik ne škodi.
Ravno odnos do soljudi, narave, sem 
pri tem pomembnem projektu pogreša-
la. Še bolj sem pa razočarana nad našimi 
»občinskimi veljaki«, ker imam občutek, 
da za krajane Briš niso naredili nič. Kra-
jani smo razumeli in spoštovali zaprtje 
ceste, da smo se v službo skoraj dva me-
seca vozili po »makadamu, luknjasti ces-
ti« v Rimske Toplice. Ne spomnim se, da 
bi se kdo »iz občine« peljal po tem obvo-
zu. Pa pustimo to, kot radi rečemo, kar je 
bilo, je bilo.
Druga stvar, ki me pa zelo moti, je pa 
po mojem »sporna« deponija, kamor so 
s tovornjaki vozili ves odpadni kamen, 
filo, železje. To želijo v zaselku pustiti, 
čeprav, kot sem obveščena, bi morali to 
že odpeljati v mesecu aprilu.
Sprašujem se, koliko inšpektorjev in 
kazni bi dobila jaz kot krajanka, če bi 
»sporni« material odlagala na svoje ze-
mljišče in bi mogoče motilo samo sose-
da? 
Ali v naši državi zakoni veljajo samo 
za nekatere?
Sama se počutim kot »drugorazredni« 
občan. Poleg tega sem spoznala, da smo 
v občini in državi dve »vrsti« ljudi. Eni, 
ki si s trudom in delom, poštenjem nekaj 
ustvarimo po zakonih, na drugi strani so 
pa pač tisti, ki imajo dovolj »kapitala« in 
vedo, da se samo tako kam pride.
Ali naj starši vzgajamo svoje otroke v 
poštene državljane?
Kje so vrednote, v prvi vrsti spoštova-
nje?
Vrednost človeka naj bi bilo biti člo-
vek.
Anita Jazbec 
KS ŠENTRUPERT
Moj kraj Mala Breza
Živijo. Sem Maruša Ocvirk, stara 9 let. Kraj v katerem živim je Mala Breza. Malo 
Brezo delimo na dva dela: severni in južni del, v katerem sem doma jaz. Ima približ-
no 200 prebivalcev in menim, da so vsi dobrega srca. Zdi se mi, da je največja usta-
nova strelski dom, kakor mu jaz rečem. Moj ati je predsednik, zdaj v malo slabšem 
stanju. Kakorkoli sem pa tudi vesela, da je strelski dom med epidemijo še vedno ne-
kako »obratoval«.
Mala Breza je tudi med znanimi kraji po kmetijah. Sicer jih ni veliko, so pa. Skoraj 
vsi imajo pse, nekateri celo dva. Najbližji sosedje imajo dva, in če zjutraj ne laja mlaj-
ši, laja pa pač starejši. Zato me ponavadi zbudita in ne rabim budilke. Je pa še ena 
težava: naša hiša je zraven glavne ceste in ko ravno dasta mami ali ati mojega bratca 
spat, ravno takrat gre mimo hrupnejše vozilo. Vendar je to naš in ne vaš problem. 
Mala Breza ima tudi veliko gozdov v katere zahajamo. Govorimo kar domače, 
malbrežanski ali šentrupertski jezik. Zdaj je poletje čas košnje. Ker imamo veliko 
travnikov, zaviha rokave veliko vaščanov. Všeč so mi vaščani, ko si nekaj prilepijo v 
glavo in se ne predajo.
Vrnimo se nazaj na glavno temo. Več let sem mislila, da se Mala Breza imenuje 
zato, ker se mi je zdela mala in še doma imamo breze. Zdaj pomen imena še ugibam. 
Če boste vprašali meni največji pomen Male Breze, boste slišali samo še to - v Mali 
Brezi lahko kričite, kolikor želite, pa se ne bo nihče zmenil za vas (sem preizkusila ).
Maruša, 9 let
KS SEDRAŽ
Nadomestne volitve:  
v KS Sedraž bodo volivci odšli 
na volišča 18. oktobra
Zaradi odstopa treh članov Sve-
ta KS Sedraž bodo v nedeljo, 18. 
10. 2020, izvedene nadomestne 
volitve. Glasovali boste lahko med 
7. in 19. uro na volišču v Podru-
žnični osnovni šoli Sedraž, Sedraž 
21.
V skladu z Zakonom o lokalnih 
volitvah je občinska volilna komi-
sija na spletni strani Občine Laško 
www.lasko.si in na oglasni deski 
Občine in krajevnih skupnosti ob-
javila seznam, ki vsebuje podatke o 
kandidatih, za katere bodo volivci 
lahko oddali svoj glas. 
Kandidate po izžrebanem vr-
stnem redu, tako kot bodo navede-
ni na glasovnicah, objavljamo tudi 
v Laškem biltenu.
V VOLILNI ENOTI 1, ki obse-
ga območje naselij Sedraž, Kleno-
vo, Govce, Trnovo in Trnov Hrib, 
se volita 2 člana sveta.
Kandidati so štirje:
1. kandidat: Marjan Pušnik (pre-
dlagatelj: Alojz Šalamon in sku-
pina volivcev)
2. kandidat: Zoran Gračner (pre-
dlagatelj: Polona Koprivc in sku-
pina volivcev)
3. kandidatka: Nataša Padežnik 
(predlagatelj: Barbara Koprivc 
in skupina volivcev)
4. kandidatka: Vida Šalamon 
(predlagatelj: Matilda Lukmar 
in skupina volivcev)
V VOLILNI ENOTI 2, ki ob-
sega območje naselij Belovo in 
Brezno, se voli 1 član sveta.
Kandidati so trije:
1. kandidatka: Frida Hren (pre-
dlagatelj: Julita Pilih in skupina 
volivcev)
2. kandidat: Anton Brečko (pre-
dlagatelj: Alojz Podkoritnik in 
skupina volivcev)
3. kandidat: Damijan Knez (pre-
dlagatelj: NSI - Nova Slovenija - 
Krščanski demokrati)
Občinska volilna komisija Laško
10
KOMUNALA
Oddaja delujočih elektronskih aparatov
V začetku letošnjega leta se je pričel projekt »Life - Spodbu-
jamo e-krožno«, ki spodbuja krožno gospodarstvo na področju 
e-opreme ter poudarja okoljski in socialni vidik ohranjanja in 
podaljševanja življenjske dobe aparatov. Trajal bo do konca leta 
2024 in je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor 
ter Evropske komisije. V sklopu projekta se bodo izvajale različ-
ne aktivnosti za promoviranje prioritetnih elementov krožne-
ga gospodarstva, od ponovne uporabe, souporabe in popravil 
aparatov, do digitalizacije postopkov in iskanja inovativnih po-
slovnih modelov. Med drugim se bo v sklopu projekta postavilo 
okrog 60 kotičkov za oddajo še delujočih aparatov po vsej Slove-
niji, ki bodo te aparate, ki bi sicer končali med e-odpadki, zajeli 
in jim zagotovili nove lastnike.
V sklopu petletnega projekta »Life Spodbujamo e-krožno« 
pod sloganom »Še sem uporaben!« je nosilka projekta, družba 
ZEOS, d. o. o., skupaj s projektnima partnerjema Zbornico ko-
munalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d. o. o., ter 
lokalnim partnerjem družba za ravnanje z odpadki SIMBIO, d. 
o. o., julija 2020 javnosti predstavila pilotni kotiček za oddajo še 
delujočih aparatov. 
Kotiček za oddajo še delujočih aparatov, RCERO Celje
Postavili so ga v celjskem sodobnem centru za ravnanje z od-
padki RCERO Celje v Bukovžlaku, ki je eden izmed prvih in 
večjih tovrstnih centrov v Sloveniji in je na voljo vsem, ki bi 
želeli oddati svoje še delujoče aparate v ponovno uporabo. V 
kotiček se lahko odda naslednje še delujoče aparate za ponov-
no uporabo: pralni stroj, hladilnik, zamrzovalnik, namizni in 
prenosni računalnik, zabavno elektroniko, male gospodinjske 
aparate, igrače, mobilne telefone, zvočnike, TV z ravnim zaslo-
nom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glas-
bene stolpe, sesalnike in ostale primerne aparate na elektriko ali 
baterije. V kotičku se zbira aparate, ki so varni za uporabo, niso 
pokvarjeni ali poškodovani, niso prekomerno umazani in niso 
starejši od 10 let. Za zbrane primerne še delujoče aparate se bo 
v okviru projekta poskrbelo, da bodo po različnih poteh našli 
nove lastnike.
Tomaž Novak, direktor
Vir: Zbornica komunalnega gospodarstva
Kdaj bo konec kopičenju odpadkov?
Na področju ravnanja z odpadki se že nekaj let kažejo težave 
pri prevzemanju odpadne embalaže (zbrane v rumenih poso-
dah) in pri prevzemu odpadnih nagrobnih sveč. Trenutno se 
sprejema nova zakonodaja, ki naj bi rešila problematiko na teh 
področjih. 
Zaradi trenutne kritične situacije, smo izvajalci javnih služb 
primorani skladiščiti odpadke, za katere bi moral biti urejen 
pravočasen prevzem. Pristojno ministrstvo pripravlja interven-
tne rešitve, ki delujejo po sistemu gašenja požara in ne z name-
nom preprečitve le tega. S tem namenom je bil sprejet inter-
ventni zakon, na podlagi katerega smo odpeljali skoraj 200 ton 
mešane embalaže. Trenutno družbe za ravnanje z odpadno em-
balažo izvajalcem javne službe odobrijo prevzem približno 50 
% mesečno zbrane embalaže. To pomeni, da na našem zbirnem 
centru mesečno ostaja približno 30 ton ločeno zbrane odpadne 
embalaže, ki pa z vsakim dnem izgublja na svoji kvaliteti, hkrati 
pa se v kupih embalaže ustvarjajo idealni pogoji za razmnože-
vanje nezaželenih glodavcev in mrčesa, prav tako pa nam držav-
ne uredbe nalagajo dodatne ukrepe pri skladiščenju teh frak-
cij, ki ne bi bili potrebni, v kolikor bi embalažni sistem deloval. 
Ocenjujemo, da bomo imeli do konca leta na skladišču 130 ton 
mešane embalaže, ki jo bomo predajali predelovalcem v skladu 
z interventnimi ukrepi. Največja težava, ki se pri takšnem nači-
nu kaže je, da občan za embalažo plača dvakrat, najprej v trgo-
vini, ko določeno blago kupi, v nadaljevanju pa še, ko država z 
interventnimi ukrepi rešuje situacijo. Težnje so jasne: potrebno 
je celovito vzpostaviti proizvajalčevo odgovornost za vso blago, 
ki ga daje na trg, tako da je strošek pokrit že v prvem koraku 
trenutne zgodbe.
Stanje skladišča na zbirnem centru Strensko
Ali lahko občani s svojim ravnanjem prispevate k boljšemu 
stanju okolja?
Seveda. Odgovor je pritrdilen.
Kupujte blago, ki je manj embalirano! 
Saj veste: Z vami in za vas - odgovorno do okolja !
V času spomina na mrtve pa prižgite svečo manj.
Saj veste: Manj sveč za več okolja !
KOMUNALA / PODEŽELJE
11
17. in 18. oktobra bo na območju občine Laško potekala vsa-
koletna Akcija zbiranja nevarnih odpadkov
Akcija bo potekala po sistemu premične zbiralnice. Občane 
vljudno pozivamo, da na dan akcije dostavijo nevarne odpadke 
do zbiralnice, kjer jih bodo usposobljeni prevzemniki prevzeli 
in z njimi ustrezno ravnali. Drugih vrst odpadkov na dan zbi-
ralne akcije ne bomo prevzemali. 
Prevzem nevarnih odpadkov s premično zbiralnico
Točen seznam lokacij in čas postankov je bil posredovan go-
spodinjstvom s septembrskim obračunom komunalnih storitev, 
razviden pa je tudi na naši spletni strani pod rubriko novice.
Andrej Ilijevec
Železo v pitni vodi
Železo si ljudje največkrat predstavljamo vse drugo kot naš 
esencialni element. V organizmu se ga več kot 70 % nahaja v 
krvi, v hemoglobinu. Minimalni potrebni dnevni vnos je od-
visen od starosti, spola, fiziološkega stanja in znaša od 10 do  
50 mg/dan.
V Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št.: 19/04 in 35/04) je že-
lezo uvrščeno v Prilogo 1, del C, med indikatorske parametre. 
Mejna vrednost je 200 µg/l in temelji na organoleptičnih učin-
kih. V skupini indikatorskih parametrov (del C) je zato, ker 
mejna vrednost ne temelji na podatkih o nevarnostih za zdravje 
ljudi.
V pitni vodi v našem upravljanju se vrednost železa nahaja 
pod 100 µg/l.
Najpogostejši vzrok za pritožbe uporabnikov pitne vode so 
prav organoleptične spremembe v vodi zaradi prisotnosti železa 
(običajno je vzrok korozija v hišnih instalacijah) in ne koncen-
tracija železa v surovi vodi. Uporabniki opazijo rdeče obarvano 
vodo na pipah pri jutranji uporabi ali uporabi po daljši odsot-
nosti, delce na mrežicah pip, rjaste madeže.
Prisotnost železa v vodi vpliva na njen okus, barvo in vonj. 
Voda s koncentracijo železa - 0,1 mg/l in več - povzroča obar-
vanje perila pri pranju (rjavkasti madeži), madeže na sanitarni 
opremi, plavalnih bazenih in podobno. Okus ljudje zaznajo obi-
čajno nad koncentracijo 0,3 mg/l. Rja v sistemu nudi ugodne 
pogoje za legionele.
Železo potrebujemo, čeprav nam včasih tudi »nagaja«, zato 
svetujemo, da vodo v primeru obarvanosti pred uporabo odto-
čimo.
Ivan Verbovšek
Priključevanje na javno kanalizacijo
Glede na to, da se bliža rok za priključitev objektov na javno 
kanalizacijsko omrežje, v skladu z Uredbo o odvajanju in čišče-
nju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS št. 98/15), če gre za ag-
lomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in 
manjšo od 2.000 PE, ki je 31. december 2021, bo Javno podjetje 
Komunala Laško v prihodnjem mesecu pričela z aktivnostmi 
glede priključevanja objektov na javno kanalizacijo. Zato pozi-
vamo vse občane, ki jim je že bila izdana odločba s strani Ob-
čine Laško za priključitev na javno kanalizacijo in tega še niso 
storili, da to storijo v čim krajšem času oz. se obrnejo na Komu-
nalo Laško glede priprave ponudbe in izvedbe, saj se priključek 
stavbe na javno kanalizacijo šteje kot interna kanalizacija, ki je v 
lasti latnika objekta in ne Občine.
Bojana Mastnak
Izpostava Laško
Letošnje leto je zaradi epidemije Co-
vid-19 v naš vsakdan prineslo kar nekaj 
sprememb. Na nas samih je, da se prila-
godimo, spremenimo življenjske navade 
ter živimo naprej. Tako smo se v Kmetij-
sko svetovalni službi Laško tudi letos od-
ločili, da bomo izvedli že utečena vsako-
letna strokovna izobraževanja; seveda v 
skladu s priporočili NIJZ.
Predavanja so financirana s strani Ob-
čine Laško v okviru ukrepa Pomoč za 
dejavnosti prenosa znanja in informira-
nja. Potekala bodo v Otročjem centru 
Kino Laško. Prijave zbiramo osebno na 
Izpostavi Laško (Trubarjeva ulica 3) ali 
preko telefona: 03/734 08 71 (Slavica), 
03/734 08 74 (Bernarda), 03/734 08 73 
(Jožica). 
Zaradi epidemije bolezni COVID-19 
je za vse prisotne udeležence izobraževa-
nja obvezna zaščitna maska.
 
JESEN JE ČAS ZA NOVA ZNANJA: 
GOSPODARJENJE IN TRŽENJE NA KMETIJAH
12
PODEŽELJE
Kdaj? Naslov predavanja Predavatelj Kaj?
Ponedeljek, 19.  
oktober 2020 ob 10.00
GOSPODARJENJE NA KMETIJAH 
(davčna zakonodaja)
Anka Luskar,  
(KGZ Celje)
predavanje
Četrtek, 22. oktober 
2020 ob 10.00
SADJARSTVO Tadeja Vodovnik Plevnik, univ. dipl. inž. kmet. 
(KGZ Maribor)
predavanje + ocenje-
vanje jabolčnika/soka
Ponedeljek,  
26. oktober 2020  
ob 10.00
TRŽENJE: RAZVOJ DOPOLNILIH DEJAV-
NOSTI NA KMETIJAH
Jožica Krašovec, dipl. inž. kmet
(KGZ Celje)
Erika Smolak, Ekološka kmetija Dvornik
predavanje + predsta-
vitev primera dobre 
prakse
Sreda, 28. oktober 
2020 ob 10.00
TRŽENJE: PRODAJA PRIDELKOV IN IZ-
DELKOV S KMETIJ S POMOČJO SPLETA
Blaž Kukovič, 
dipl. inž. ITK, org. poslovanja v gostinstvu in 
turizmu 
predavanje + delav-
nica
Ponedeljek, 2. novem-
ber 2020 ob 10.00
V ARSTVO RASTLIN mag. Iris Škerbot, 
(KGZ Celje)
predavanje
Sreda, 4. november 
2020 ob 10.00
GOSPODARNA REJA GOVEDI NA  
TRAVNATEM OBMOČJU
dr. Andrej Toplak
(KGZ Ptuj)
predavanje
PREUSMERITEV IN POGOJI ZA PREU-
SMERITEV V EKOLOŠKO KMETOV ANJE
Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot.
(KGZ Celje)
predavanje
Sreda, 11. november 
2020 ob 10.00
KMEĆKA REJA PRAŠIČEV mag. Marjeta Ženko
(KGZ Celje)
predavanje
Vljudno vabljeni!
Vaše kmetijske svetovalke
DOBROTE SLOVENSKIH 
KMETIJ
Priznanja izdelkom so priznanja 
ljudem
Med najvišje nagrajenimi izdelki le-
tošnjega državnega ocenjevanja Dobrote 
slovenskih kmetij so tudi izdelki z naših 
kmetij. Emini medenjaki, žganje z vo-
njem cvetja šmohorskih lip, čajni meša-
nici Valetuda, čaj za uživače in Laščan so 
izdelki z zgodbami. Različne so in zani-
mive. A ne le zgodbe izdelkov, zanimive 
so tudi zgodbe ljudi, ki jih pripravljajo. 
Vsi trije letošnji nagrajenci – Darja Šo-
lar, Matjaž Pikl in Boža Herek, namreč 
prihajajo iz drugih poklicev, a so se, na 
tak ali drugačen način, lotili tudi kmeto-
vanja. 
Darja Šolar se je, potem ko jo je, kot 
pravi, čebelji svet popolnoma prevzel, 
prekvalificirala iz diplomirane knjigo-
vodje v čebelarko, apiterapevtko in preiz-
kuševalko medu. »Pred prevzemom kme-
tije sem več kot dvanajst let opravljala 
delo knjigovodje, imela osem urni delav-
nik, sedela za računalnikom in usklajeva-
la kupe številk. Če primerjam z delom, ki 
ga opravljam danes, nimam omejenega 
delavnika, ne sedim, pri delu ne prevla-
dujejo številke. Moje delo šest najlepših 
in najtoplejših mesecev poteka v nara-
vi. Raznoliko je, dinamično, pestro, ne-
predvidljivo. Pisano mi je na kožo in op-
ravljam ga z vsem srcem in dušo,« pove 
navdušena mlada čebelarka.
Matjaž Pikl je poleg poklicnega dela 
vpet v različne vloge, tudi v vlogo ene-
ga od podžupanov naše občine. Njegovo 
kmetovanje je povezano s travniškimi sa-
dovnjaki in z žganjekuho. Mnogi, žal, več 
ne vidijo smisla v vzdrževanju travniških 
sadovnjakov in pobiranju sadja, a Matjaž 
dokazuje, da je prav to sadje mogoče pre-
delati v vrhunske izdelke. Želi si, da bi na 
našem območju širili travniške sadov-
njake in z izdelki dopolnjevali ponudbo 
v okviru Kolektivne blagovne znamke 
Okusiti Laško ter čim več ljudi prepričali, 
da je le lokalno pridelana hrana, čeprav 
morda malo dražja, tista, ki je varna in 
zdrava. 
Božo Herek poznamo kot novinarko, 
urednico in publicistko. Že iz okenskih 
polic njenih delovnih prostorov je moč 
spoznati, da ima občutek za rastline, saj 
so polne najrazličnejših sadik in pota-
knjencev. Boža je gotovo ena tistih ljudi, 
za katere pravimo, da imajo roke za ra-
stline, saj vse, kar da v zemljo, tudi zraste. 
Kmetovanje, povezano s pridelavo zelišč 
in aronije, je družinski projekt, ki ji po-
meni sprostitev, ob pomanjkanju časa pa 
tudi obremenitev in obveznost. »Še bolj 
kot to pa odvisnost od te vrste dela. Tega 
si ne gre jemati k srcu,« pravi, saj je take 
vrste odvisnost stalnica ljudi, ki nam je 
delo užitek.
Naši letošnji nagrajenci se ukvarjajo 
z različnimi kmetijskimi dejavnostmi, a 
imajo nekaj skupnega. To so ljubezen do 
narave, zavedanje o vrednosti doma pri-
delane hrane in delavnost. Vrline, ki jih 
čas in svet, v katerem živimo, še kako 
potrebuje.
Darja Šolar je prejemnica zlatega 
priznanja za Emine medenjake
Šolarjevi medenjaki so izdelani ročno, 
po več kot sto let stari recepturi in vsebu-
jejo skrbno izbrane kakovostne sestavine. 
Njihova posebnost je v tem, da so nare-
jeni brez jajc in maščob, pečeni na čebe-
ljem vosku. Posebnost priprave je tudi v 
tem, da testo pred peko kar dva dni po-
čiva. 
Medenjaki nosijo ime Darjine najsta-
rejše hčerke Eme, zato jih imenujejo Emi-
ni medenjaki. Imajo certifikat Domače 
obrti in več najvišjih priznanj z ocenje-
vanja Dobrote slovenskih kmetij. Darjin 
učitelj čebelarjenja je tast Franci, učite-
ljica priprave medenih dobrot pa tašča 
Tatjana. A Darja je tudi medenjakom že 
pridala nekaj svojega in še izpopolnila re-
cept zanje. Letos se je opogumila in svoje 
medenjake poslala v ocenjevanje. Komi-
sija je potrdila njihovo kakovost. Darjini 
Emini medenjaki so na strokovnem oce-
njevanju prejeli vse možne točke in osvo-
jili najvišje zlato priznanje.
13
PODEŽELJE
Darja je svojega uspeha iskreno vesela. 
»Zlato priznanje mi veliko pomeni, pred-
vsem poplačan trud za nazaj in veliko 
dodatnega zagona za naprej,« pravi in ne 
skriva radosti in ponosa. S predstavitvijo 
na stojnici je tudi popestrila letošnjo, za-
radi virusa nekoliko okrnjeno, prireditev 
Dobrote slovenskih kmetij. 
Matjaž Pikl je prejemnik zlatega 
priznanja za jabolčno žganje z aromo 
lipovega cvetja šmohorskih lip
Gre za žganje, skuhano na tradicio-
nalen način iz jabolk iz domačega oko-
lja, oplemeniteno s cvetjem šmohorskih 
lip, kar žganju doda žlahtnost in opojen 
vonj. Zlato priznanje mu pomeni pred-
vsem potrditev znanja, upoštevanja vseh 
zakonitosti, ki jih je spoznal na tečajih, 
odkril v strokovni literaturi in pridobil 
z izkušnjami. Veseli ga, da lahko obisko-
valcem ponudi dobro šmohorsko žganje, 
ki ima zgodbo. Tako ima Šmohor poleg 
starodavnih stoletnih lip tudi žganje, ki 
diši po njihovem cvetju.
 »Priznanje je za dušo, dobro dene in 
se ga veselim. Daje mi še več volje za po-
biranje sadja in za ure in ure potrpežlji-
vega opazovanja toka žganja in njegovega 
dozorevanja. Veselje je, ko znancu lahko 
ponudiš nekaj dobrega,« je ponosen Ma-
tjaž. 
Boža Herek je prejela zlato 
priznanje za čaj Valetuda, čaj za 
uživače in srebrno priznanje  
za čaj Laščan
Tudi njej priznanji pomenita potrditev 
vloženega dela. Sta dokazili o kakovosti. 
Izdelke s kmetij ocenjujejo strokovne ko-
misije, vzorci poslani v ocenjevanje pa so 
zgolj oštevilčeni, zato strokovne komisije 
res ocenijo tako, kot jim nalagajo krite-
riji: vonj, barvo, teksturo, izgled, okus … 
»Prav zato kmet dobi kolikor toliko vero-
dostojno oceno izdelka, ki ga je poslal v 
oceno,« pove Boža.
Emini medenjaki, jabolčno žganje z 
vonjem šmohorski lip in čaj Laščan so 
poleg priznanj z Dobrot slovenskih kme-
tij nagrajeni tudi s certifikatom KBZ 
Okusiti Laško in tako pomembno soobli-
kujejo gastronomsko zgodbo našega kra-
ja. 
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Jožica Krašovec, KSS Laško
KREPIMO SVOJO 
ODPORNOST Z 
UŽIVANJEM ČEBELJIH 
PRIDELKOV
Poleti se spočijemo in naberemo novih 
moči. Ko se začnejo dnevi krajšati in jut-
ra postajajo hladnejša, pa kaj hitro ugoto-
vimo, da bomo morali poseči po živilih, 
ki bodo okrepila delovanje našega imun-
skega sistema in nas varno pospremila v 
zimo in ohranjala v dobri kondiciji. 
Prisluhnimo naravi in uporabimo če-
belje pridelke slovenskih čebelarjev, ki s 
skrbnostjo, bogatim znanjem in veliko 
pozornostjo pridelujejo kakovostne če-
belje pridelke.
Cvetni prah – naravna zakladnica 
hranilnih snovi
Cvetnemu prahu pravijo tudi popolno 
živilo, saj vsebuje vse, kar naš organizem 
potrebuje za normalno delovanje. Ener-
gijska vrednost cvetnega prahu je nizka, 
zato se njegova uporaba priporoča tudi 
pri nizkoenergijski prehrani in v prehra-
ni sladkornih bolnikov. Predstavlja dober 
vir prehranskih vlaknin, ki ugodno vpli-
vajo na peristaltiko debelega črevesja. 
Pestra elementna sestava pa pripomore k 
zagotavljanju priporočenih dnevnih koli-
čin po elementih.
Študije kažejo, da uživanje cvetnega 
prahu ugodno deluje na imunski sistem 
in povečuje odpornost organizma. http://
www.czs.si/content/C22
Propolis – naravni antibiotik čebel 
Propolis deluje proti številnim bak-
terijam, virusom in glivicam. Dodano 
vrednost temu čebeljemu pridelku daje-
jo predvsem fenolne spojine. Največkrat 
se uporablja v obliki premazov za obole-
le dele kože, pa tudi sluznic v ustni votli-
ni in dlesnih, ali v obliki tinktur. http://
www.czs.si/content/C23
Med – naravno sladilo in krepčilo
Med je zakladnica več tisoč snovi, ki 
jih vsebuje in potrebuje človeško telo! 
Med sestavinami medu poleg fruktoze in 
glukoze, encimov, mineralnih snovi, hor-
monov, vitaminov … najdemo tudi pro-
tibakterijske snovi. Med deluje uničeval-
no na nekatere bakterije in tudi viruse, ki 
so pogosto vzrok bolezni dihal in drugih 
bolezni (prehlad, gripa …). http://www.
czs.si/content/C21
Kupujmo kakovosten med! 
Pri nakupu medu bodimo pozorni na 
poreklo in dodatne označbe kakovosti, 
kot sta zaščitena geografska označba in 
zaščitena označba porekla, ekološka pri-
delava, ki predstavlja dodatno jamstvo, 
da se kakovost in način pridelave takšne-
ga medu redno spremlja!
Kaj pridobimo z nakupom medu višje 
kakovosti?
• kontrolirano kakovost,
• znano poreklo,
• zagotovljeno sledljivost.
Prepoznamo ga po evropskih zaščitnih 
oznakah na nalepki ali prelepki izdelka!
Ljudje smo vedno bolj ozaveščeni o 
pomenu kakovosti živil, ki jih uživamo. 
Pomembno je, da zaupamo v izdelek, ki 
ga kupimo.
Slovenski čebelarji zaupamo v čebelje 
pridelke, saj so njihovo naravno moč s 
pridom uporabljale že naše babice, pra-
babice.
Izkoristimo prednost bogatega zna-
nja slovenskih čebelarjev in čebelje pri-
delke kupujmo direktno pri lokalnih če-
belarjih!
»S čebeljimi pridelki do večje odpornosti 
in boljšega imunskega sistema«
Obiščite spletno stran Čebelarske zve-
ze Slovenije: www.czs.si
Ponudnike slovenskih čebeljih pridel-
kov najdete: http://www.slovenskimed.
si/Si/
14
PORTRET
Naselje Mačkovec se skriva na ob-
robju naše občine. In tam, kjer skoraj-
da ne slišiš ničesar drugega kot ptičjega 
petja, se nahaja Ekološka kmetija Kapl. 
Prva misel, ki se mi je utrnila, ko sem 
po slabih 30 minutah vožnje iz Laške-
ga stopila iz vozila, je bil mir. Po nekaj 
minutah vsrkavanja energije, ki jo daje 
neokrnjena narava, me je sprejela Erika 
Klančnik, ki na kmetiji biva že dve dese-
tletji. Sprva je kmetijo poimenovala Mi-
roljubna kmetija Kapl, nad čimer jo je 
navdušil predavatelj iz Nemčije, ki je go-
voril o miroljubnem kmetijstvu. A hitro 
je ugotovila, da se ljudje bojijo besede 
mir. »Pri sebi nimajo miru,« razmišlja, 
zato je opustila prvi del imena. »Pred-
stavljamo se samo kot Ekološka kmetija 
Kapl.« Ime Kapl naj bi izhajalo iz imena 
ribe, poimenovane kapelj, ki se zadržu-
je med kamenjem. »Tam doli teče voda, 
ampak v njej nikoli nisem videla rib,« 
pripoveduje Erika.
Ko sta s partnerjem leta 2000 kupila 
kmetijo, sta za seboj pustila tudi življenje 
na Gorenjskem. Oba namreč prihajata iz 
omenjenega dela Slovenije, kjer je Erika 
pogosto zahajala v hribe, na dvatisočake. 
»Vsak vikend sem hodila v hribe.« Ko je 
leta 2000 izgubila službo v Peku, čeprav je 
zasedala precej pomembno delovno mes-
to, se je odločila za spremembo, ki jo je 
čakala prav v naselju Mačkovec. »Kmalu 
po tem, ko sem prišla sem, sem v Laškem 
kupila zemljevid, da sem sploh znala priti 
domov. Takrat ni bilo nobenih kažipotov,« 
se z nasmehom spominja začetkov življe-
nja na kmetiji. Nakup 4,9 ha zemlje, na 
kateri je bil le manjši leseni vikend, velik 
približno 20 m
2
, je predstavljal precejšnjo 
spremembo življenjskega stila, vendar se 
je (oz. sta se) z izzivi iz dneva v dan us-
pešno soočala in spopadala. Kar 6 let sta 
živela v prej omenjeni hišici preden sta jo 
podrla in sezidala nekoliko večjo hišo, v 
kateri bivata danes. 
Medtem ko so ljudje iz vasi v višjih le-
gah počasi odhajali v dolino, je Erika sto-
rila ravno nasprotno. Čeprav s področja 
kmetijstva ni imela veliko izkušenj, se je 
podala na novo pot. »Nikoli nisem živela 
v mestu, tja sem hodila samo v šolo, sem 
pa vedno bivala v vasi, kjer sem opazovala 
kmete.« Sicer je že kot deklica imela vrti-
ček, velik približno 1 m
2
, na katerem je 
gojila jagode, solato in nekaj rožic oz. »to, 
kar imajo otroci običajno na vrtičkih.« 
Tudi kasneje je imela vrt, ki ga je obdelo-
vala, a nikoli ni bil zares njen, pravi. »To 
(kmetija, op. p.) je bilo prvič moje. Kupi-
la sem jo s svojimi prihranki – zaraščeno 
kmetijo, na kateri sta bili voda in enofa-
zna elektrika.« 
Pojasnjuje, da se na njuni kmetiji ne 
dela na veliko. Opustila sta tudi oranje, le 
za krompir zorjeta brazde. Erika razlaga, 
da seje sama, prav tako sama prideluje 
semena. Sicer pa z delom ni obremenje-
na, saj pravi, da dela takrat, ko se ji ljubi. 
»Če se nama ne da, ne delava.« Opravil 
na kmetiji sicer ne zmanjka, še dodatno 
pa Erika organizira delavnice s preda-
vanjem za boljši vid in izobraževanja o 
ekološkem kmetovanju za zainteresirane 
obiskovalce, ki jih prilagodi njihovem za-
nimanju.
Med neokrnjeno naravo
Ravnine na kmetiji Kapl ni. Pobočja 
ponekod so precej strma, zato je potre-
ben previden korak. V sadovnjaku poleg 
breskev, jablan, hrušk in češenj najde-
te tudi borovce. Na vrtu ne raste le zele-
njava, ampak tudi mnoga zelišča in rože. 
»Pri nas je vse pomešano,« pojasnjuje 
Erika, ki prisega na ekološko kmetijstvo 
brez škropiv in gnojil, redko se poslužu-
je tudi zalivanja. Poleg vinograda bos-
te lahko opazili tudi hmelj, nad katerim 
se je navdušila na predavanju v Žalcu. 
»Tako lepo so govorili o hmelju, da sem 
ga morala imeti,« pripoveduje in doda-
ja, da rada preizkuša nove zadeve. Tudi 
pri kuhi. Razlaga, da je lani pet mesecev 
pripravljala obroke iz buč, vsakič po dru-
gačnem receptu. »Pogledam po spletu, si 
izposodim knjige, iz vsakega kaj uporab-
nega vzamem in skuham po svoje. Preve-
rim samo toliko, da dobim idejo, kaj bi pa-
salo skupaj.«
Med intervjujem in ogledovanjem 
kmetije naju pot počasi vodi do živa-
li, ki prebivajo na kmetiji. Kokošim, pe-
telinu in rački delajo družbo še racaki, 
gosak in siva goska. Pomembno vlogo 
imajo predvsem koze, trenutno jih je se-
dem. »Pri nas morajo koze delati. Mleko 
Portret – Erika Klančnik, Ekološka kmetija Kapl
V NEOKRNJENI NARAVI BREZ STRESA
15
PORTRET
je stranski proizvod,« razlaga Erika. Vsa-
ka ima svoje ime, večkrat so pobožane, 
lahko se prosto gibajo in jejo, kar hoče-
jo. »To je čisto nekaj drugega, kot da je ži-
val cel dan privezana in ne vidi svetlobe.« 
Na kmetiji je skotenih vseh sedem koz, 
ki so imena dobile po nekaj dneh, ko se 
opazi njihov značaj. Čeprav se odzivajo 
na imena, jih je bilo kar težko priklicati, 
ko smo jih poskušali ujeti v objektiv. »Ni-
sem prav oblečena. Čeprav sem v plavem, 
se me bojijo, če sem v krilu,« pojasnjuje 
Erika, ki svoj odnos do živali kaže tudi z 
dejstvom, da je že več kot 20 let vegetari-
janka. Enostavno pravi, da je škoda živa-
li in da ji zadošča hrana, ki jo pridela na 
kmetiji. Pije domače kozje mleko, druge-
ga niti ne kupuje. Pa še zdravilno naj bi 
bilo eno uro po molži, razlaga. Osebnega 
zdravnika nima. »Zakaj bi zdravnik odgo-
varjal za moje zdravje? Skrbim sama zase. 
Imamo vsa zdravila. Rožice so preventiva, 
da do bolezni sploh ne pride.« 
Življenje brez stresa
Njen običajen dan se začne že pred 
sončnim vzhodom. Razlaga, da vstaja 
približno eno uro. »Zjutraj se zbudim z 
dnevom. Najprej meditiram v postelji, na-
redim vaje za oči, ko se oblečem, naredim 
prvo tibetansko vajo, vmes še meditiram, 
sledi pozdrav soncu. Nato grem v kopal-
nico, popijem 12 požirkov vode, v kateri 
imam še kristale za čiščenje telesa. Sledi 
sadni, nato še mlečni obrok, takrat je na 
vrsti tudi molža, potem pa je delo … Zve-
čer pa spet molža, mlečni obrok itd.« Svo-
jega ritma so navajene tudi koze, pravi. 
Že prva koza, ki je bivala na kmetiji, je 
bila sitna, če je Erika zamujala na molžo. 
»Tudi te začnejo ropotati, če nisem pravo-
časna.« 
Življenje na kmetiji Kapl je vsekakor 
brez stresa. »Samo vreme včasih predsta-
vlja težavo, ko je slabša napoved, jaz pa 
imam še toliko dela. Če je pri nas en čas 
dež, ne moreš delati s traktorjem, peš pa 
tudi ne, ker precej drsi. Edini stres je na-
povedan dež, drugače ga ne poznam.« In 
kako izgleda življenje brez stresa? »Fino,« 
se nasmehne.
Gorenjske in njenih hribov ne pogre-
ša. »Zadnja leta je bil tak dren … Nekoč 
ozke stezice so čez leta postale prave ceste. 
Včasih je bil mir, zdaj ga ni več. Names-
to nahrbtnika imam koš, v katerega vča-
sih položim kaj težjega kot obleko ali čaj.« 
Življenjski ritem brez hrupa in stresa je 
tako Eriki kot partnerju prišel v kri, da 
tudi v dolino, v mesto, danes gresta vse 
težje. »Tudi trgovine ne pogrešava več, saj 
nimava kaj kupiti.« Namreč vse, kar pot-
rebujeta, najdeta in ustvarita na kmetiji. 
Samozadostnost oskrbe se kaže na vsa-
kem koraku njune zemlje, ki obrodi od 
zelenjave in sadja do zelišč in rož. Pred-
vsem pa okolje, v katerem stoji Ekološka 
kmetija Kapl, v človeku obudi mir, ki ga v 
mestu včasih težko najdemo. 
Nika Teraž
Vsako sredo med 9.00 in 11.00
vas vabimo na zgornji vrt Savinje k nakupu 
domačih dobrot in izdelkov lokalnih ponudnikov.
Domači kotiček 
v TIC-u Laško
TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško,
03 733 89 50 | tic@stik-lasko.si | www.lasko.info
16
STIK
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
Že štirinajsto leto zapored se je Muzej Laško s posebnim pro-
gramom pridružil evropskemu projektu predstavitve kulturnih 
zanimivosti, posebnosti in enkratnosti, ki ga vsa Evropa pozna 
pod imenom Dnevi evropske kulturne dediščine.
Letos so mednarodni dnevi posvečeni kulturni dediščini po-
tekali v času med 26. septembrom in 10. oktobrom. Njihovo ge-
slo je bilo Spoznaj? Varuj! Ohrani. Številne kulturne ustanove 
širom Slovenije so pripravile raznolik in zanimiv program, ki je 
osveščal prebivalstvo o pomenu varovanja in ohranjanja snov-
ne in nesnovne dediščine, ki so nam jo v varstvo zaupali naši 
predniki.
V Muzeju Laško smo pripravili in izvedli vodene oglede, ki 
smo jih naslovili Hiše pripovedujejo. Letos smo se posveti-
li zgradbam, ki jih vsakodnevno srečujemo na enem od laških 
trgov, hodimo mimo njih ali se celo kdaj tudi podamo v kakšno 
od njih. Zgodb, ki so povezane z njimi pa v glavnem ne pozna-
mo. Trg, ki je ime dobil po slovenskem piscu balad in romanc, 
pod asfaltno prevleko najverjetneje skriva ostanke prve naselbi-
ne, ki je skozi stoletja počasi zrasla v današnje Laško. Na spro-
ščenih sprehodih se z vedoželjnimi obiskovalci prireditve Dnevi 
evropske kulturne dediščine o tem najstarejšem delu Laškega 
nismo pogovarjali, saj dokler arheologi ne raziščejo omenjene-
ga območja, le stežka govorimo o tem, kako je naselje izgledalo 
davno v preteklosti. Posvetili smo se stavbam, ki jih lahko na 
DOGAJANJE POD 
ZVEZDAMI
Za nami sta uspešno izve-
dena koncerta na občinskem 
dvorišču, kjer smo v mesecu 
avgustu in septembru gosti-
li dve izjemni dvojici slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Gušti 
in Tomi M. ter Hamo in Rudi so nas, kljub upoštevanju vseh 
ukrepov, ponesli v koncertno vzdušje ter podaljšano poletje pod 
zvezdami.
Ker je epidemija Covid-19 in z njo povezani ukrepi precej 
nepredvidljiva, smo organizacijo koncertov in ostalih dogodkov 
v zaprtih prostorih preložili do nadaljnjega. Kulturni dogodki 
predvideni za Kulturni center, kakor tudi za športno dvorano 
Tri lilije so odloženi oziroma bodo prilagojeni aktualnim raz-
meram. Z veseljem pa čakamo čase, ko bomo zopet občudovali 
nastopajoče na odrskih deskah.
Tina Belej
Foto: Jaka Teršek
NOVELACIJE STRATEGIJE TURIZMA ZA OBČINO LAŠKO
V ponedeljek, 14. 9., smo izvedli prvo delavnico v okviru no-
velacije strategije turizma za občino Laško.
Dosedanji strateški dokument za področje turizma (Strate-
gija razvoja in trženja turizma za občino Laško za obdobje do 
leta 2020), ki je bil pripravljen v letu 2015, se izteka. V STIK-u 
Laško smo zato v sodelovanju z Občino Laško pristopili k obli-
kovanju novega, ki 
bo veljal za ob-
dobje 2021-2027. 
V letošnjem letu 
smo tako izvedli 
že nekaj aktivno-
sti, tokratna delav-
nica pa predstavlja 
prvo izmed treh in 
vključuje vse po-
membne deležni-
ke v turizmu na 
destinaciji Laško.
Pri pripravi 
strategije sodelu-
jemo s priznano 
strokovnjakinjo s 
področja turizma 
Mišo Novak.
Tina Belej
17
STIK
ZAČETEK UREDITVE NOVE 
TEMATSKO-TURISTIČNE POHODNE 
POTI POT SREČNO
V občini Laško načrtujemo skupaj s še 
tremi zasavskimi občinami ureditev nove 
pohodne poti, ki smo jo poimenovali Pot 
SREČNO. Gre za ureditev tematsko-tu-
ristične poti, katere trasa bo speljana čez 
ozemlja občin Laško, Hrastnik, Trbovlje 
in Zagorje ob Savi. Vse štiri občine pove-
zuje bogata, z rudarstvom povezana kul-
turna dediščina, ki bo tudi tematika in 
vezna nit nove pohodne poti. 
Pot bo potekala iz Laškega, skozi Hra-
stnik in Trbovlje do Zagorja ob Savi ali 
obratno, seveda pa bo pot mogoče začeti 
tudi v vsaki od občin.
Ker v tem trenutku še ni natančno de-
finirana celotna trasa poti, ocenjujemo, 
da bo pot dolga približno 40 km.
Projekt zajema ureditev poti, postavi-
tev ustrezne pohodne signalizacije, po-
stavitev urbane opreme in ureditev več 
točk zanimivosti ob sami poti. Pri trasi-
ranju poti se držimo pravila v čim večji 
meri uporabe obstoječih poti, cest … z 
namenom čim manjših posegov v narav-
no okolje, hkrati pa prehodnost - uporab-
nost poti skozi celo leto ter kar je še pose-
bej pomembno, po ureditvi poti, čim lažji 
dostop za njeno celoletno urejanje.
Nosilci projekta so vse štiri občine, ki 
so v skupino za načrtovanje in pripravo 
projekta imenovale svoje predstavnike. 
Za Laško je to STIK Laško, za Hrastnik 
KRC Hrastnik, za Trbovlje Občina Trbo-
vlje in za Zagorje ob Savi Rudarsko Mu-
zejsko in etnološko društvo Srečno Za-
gorje.
Člani skupine v imenu svoje občine 
načrtujejo, pripravljajo in izvajajo pot-
rebne aktivnosti za uresničitev skupnega 
projekta, to je ureditev tematsko-turistič-
ne pohodne poti štirih občin. 
Vsaka občina financira ureditev poti 
na svojem območju ter kasneje zagotovi 
njeno celoletno vzdrževanje in urejenost. 
Za promocijo in morebitne skupne do-
godke pa se bomo dogovarjali skupaj in 
sproti. Tak je načrt.
Trenutno smo v fazi iskanja najustre-
znejše trase poti ter pridobivanja soglasij 
lastnikov zemljišč. 
V občini Hrastnik so pohiteli in ob 
odprtju novih prostorov TIC-a Hrastnik 
tudi že predstavili svoj del projekta ter 
v ta namen ob poti postavili več infor-
mativnih tabel kulturnih zanimivosti, 
ki si jih pohodnik lahko ogleda ob poti 
čez ozemlje hrastniške občine. Primeru 
bomo sledili v ostalih treh občinah.
Cilji projekta so:
– ureditev nove tematske pohodne poti, 
ki bo povezala vse štiri občine,
– krepitev dobrih medobčinskih odno-
sov,
– ohranjanje bogate zgodovine in sku-
pne kulturne dediščine rudarstva,
– skozi segment pohodništva povečati 
prepoznavnost območja, izboljšati ka-
kovost življenja na podeželju ter po-
sredno vplivati na večjo gospodarsko 
vitalnost podeželja.
Cilje bomo dosegli s povečanjem šte-
vila izletniških turistov in vključevanjem 
v pohodniški segment turizma, z razvo-
jem dodatne turistične ponudbe na po-
deželju, dodatnimi možnostmi za razvoj 
novih kapacitet in pohodniških točk ter 
popestritvijo ponudbe posameznih sode-
lujočih občin v projektu. 
Naložba je pomembna tako za sode-
lujoče občine, njihove prebivalce, prebi-
valce okoliških naselij, turiste in vse sta-
cionarne goste, kakor tudi za vse ostale 
ponudnike turističnih storitev, okoliške 
turistične, izletniške in ogledne kmetije, 
ponudnike gostinskih in namestitvenih 
uslug, muzeje in druge, nenazadnje pa 
tudi za destinacijo in slovenski turizem.
Želja je projekt zaključiti do meseca 
septembra 2021.
Dean Muhovec
trgu občudujemo danes. Praktično vse so bile zgrajene v prvi 
polovici 19. stoletja, a marsikatera sramežljivo kaže arhitektur-
ne značilnosti tudi več kot tristo let starejših predhodnic.
Na vandranju po Aškerčevem trgu pa smo seveda odkrivali 
tudi zgodbe ljudi. Tistih, ki so nekoč tu živeli in delali ter onih, 
ki danes trgu dajejo življenjski utrip. »Bilo je zanimivo in pouč-
no,« so dejali udeleženci, ki so se nam pridružili pri odkrivanju 
in spoznavanju kulturne dediščine Laškega.
Tomaž Majcen
18
STIK
DO KAM SMO PRIŠLI 
IN KAM GREMO?
Za nami je zelo uspešno prvo 
letošnje ocenjevanje za pridobi-
tev pravice do uporabe kolektiv-
ne blagovne znamke Okusiti La-
ško, ki smo ga letos lahko izvedli v 
izjemnih prostorih kongresnega centra 
Thermana Laško. Strokovno komisijo v sestavi 
prof. dr. Janeza Bogataja, dr. Tanje Lešnik Štuhec in g. Franca 
Jezerška je zelo pozitivno presenetilo število poslanih prehran-
skih in rokodelskih izdelkov ter njihova kakovost.
Pozitivno je bilo ocenjeno kar 87 izdelkov, ki si jih lahko po-
leg že obstoječe certificirane ponudbe ogledate na https://lasko.
info/ponudniki/, kjer so navedeni tudi kontakti ponudnikov ter 
prodajna mesta izdelkov.
Čestitamo:
– Barbari Penič
– Čebelarstvu Anton Krivec
– Čebelarstvu Blagotinšek
– Čebelarstvu Hren
– Čebelarstvu, lectarstvu in apiturizmu Šolar, Darji Šolar
– Darji Dimec
– Ekološki kmetiji Kapl, Eriki Klančnik
– Kmetiji Hrastnik
– Kmetiji Knez, Ivanki Knez
– Kmetiji Korbar, Feliksu Korbarju
– Kmetiji Lapornik
– Kmetiji Pr‘ Kofetl, Silvi Kajtna Poženel
– Kmetijski zadrugi Laško
– Mateji Kališnik
– Medenemu butiku in čokoladnici Škorja, Katji Škorja
– Virinu, Janku Rodetu
– Žganjekuhi Kneja, Matjažu Piklu
– in Žganjarstvu Zajec, Marinki Brezovšek.
V skupini Okusiti Laško z veseljem pozdravljamo tudi no-
vega člana med gostinci. To je Hotel Špica Laško. Prijavljene 
jedi in pijača so bili na tehnološko visoki kakovostni ravni in 
odličnih okusov. Čestitamo!
Chef Iztok Gumzej je z eki-
po Hotela Špica v zakladnico 
jedi s certifikatom kakovosti 
kolektivne blagovne znam-
ke Okusiti Laško prispeval 
tri izvirne kulinarične kre-
acije, ki bodo predvidoma v 
začetku novembra vključene 
v nov jesensko-zimski degu-
stacijski meni. To so:
– Krača krškopoljca z mede-
no bučo, polento in temnim pivom Laško Zlatorog
– File postrvi z ješprenjem, sezonskimi gomoljnicami in mla-
dim sirom
– Jurkloštrski štruklji s pregreto smetano in jabolčno sekanico
V njihovo pripravo so vključena najkvalitetnejša živila iz 
lokalnega okolja, med njimi številna s certifikatom kakovosti 
Okusiti Laško. Vse jedi so opremlje-
ne z zgodbami laških pokrajin in kul-
turne dediščine. Recept za pripravo 
Jurkloštrskih štrukljev s pregreto 
smetano in jabolčno sekanico (na 
fotografiji) si lahko ogledate na FB 
strani Okusiti Laško. V Hotelu Špi-
ca so jed posvetili 850-letnici prve 
ustanovitve Kartuzije Jurklošter, ki 
jo obeležujemo letos. 
Certifikat kakovosti je prejel tudi 
sok iz hišnega bezgovega sirupa, 
ki mu je dodana melisa z Ekološke 
kmetije Očko. 
Vsem prejemnikom certifikatov kakovosti se zahvaljujemo 
za sodelovanje. Z veseljem sporočamo, da je v register za leti 
2019 in 2020 skupno vpisano: 
– 1 hiša gastronomije,
– 4 ponudniki jedi in pijač postreženih na gostinski način (12 
jedi in pijač),
– 37 ponudnikov prehranskih pridelkov in izdelkov (195 pre-
hranskih pridelkov in izdelkov),
– 11 rokodelskih ponudnikov (58 rokodelskih izdelkov).
V nastajajoči znanstveni monografiji PODEŽELJE IN RA-
ZVOJ GASTRONOMIJE V SLOVENIJI, katere izdajatelj bo 
Univerza v Mariboru, bo predstavljeno dvanajst kolektivnih 
blagovnih znamk, oblikovanih po modelu »Izvorno sloven-
sko«. Kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško bo v njej z 
19
STIK
doseženimi rezultati in odlično ponudbo ponosno predsta-
vljala dobro prakso lokalnega sodelovanja in povezovanja.
Prav tako bodo dober glas o laški gastronomiji in z njo po-
vezani destinacijski zgodbi doma in na tujem predstavljale iz-
brane jedi in pijače, ki bodo glede na gastronomsko piramido 
občine Laško vključene v novo knjigo prof. dr. Janeza Bogata-
ja o gastronomiji termalne Panonske Slovenije. 
Največ pa bomo za dobro ime in dobrobit ne le članov ko-
lektivne blagovne znamke Okusiti Laško, ampak celotne de-
stinacije, naredili domačini: 
– če in ko bomo rastočo ponudbo certificiranih okusov La-
škega vključevali v svojo vsakdanjo in praznično pripravo 
hrane in pijače;
– če in ko bomo obiskovali lokalne gostince, ki sodelujejo z 
lokalnimi ponudniki hrane in skrbijo za zdravo in kvalite-
tno ponudbo;
– če in ko bomo certificirane rokodelske izdelke z veseljem 
privoščili sebi in našim obdarovancem;
– če in ko nas bodo navdihovali ljudje, ki si želijo biti ved-
no boljši in ki z vztrajnim in predanim delom spreminjajo 
stvari na bolje;
– če in ko bomo kolektivno blagovno znamko Okusiti Laško 
prepoznali kot našo identiteto. Kot tisto najboljše iz Laške-
ga. 
Prijazno vas vabimo:
– na obisk Domačega kotička ob TIC-u Laško, kjer lahko vsa-
ko sredo, od 9. do 11. ure kupite lokalne pridelke ter prehran-
ske in rokodelske izdelke pri izbranih lokalnih ponudnikih;
– na obisk Laškega sejma na Trubarjevem nabrežju (na par-
kirišču ob Savinji), vsak prvi petek v mesecu, kjer so vam na 
voljo tudi certificirani izdelki Okusiti Laško; 
– k nakupu izbranih certificiranih pridelkov in izdelkov v  
TIC-u Laško, v trgovini Katka in v trgovini Laščanka.
(Kontakti vseh ponudnikov v okviru kolektivne blagovne 
znamke Okusiti Laško so objavljeni na https://lasko.info/po-
nudniki/)
– k spremljanju FB strani Okusiti Laško. Poleg predstavitve 
aktualnih kulinaričnih dogodkov ter lokalne prehranske in 
rokodelske ponudbe, lahko na strani spremljate tudi vsebi-
ne, ki kulinarično La-
ško povezujejo z 
mednarodnimi 
trendi in smer-
nicami …
… in lokalne 
recepte za pri-
pravo sezonskih 
jedi. 
Veseli bomo vašega aktivnega sodelovanja.
STIK Laško 
Foto: Jaka Teršek, arhiv STIK
20 20
KNJIŽNICA
10 let novih prostorov knjižnic v Rimskih Toplicah  
in Šentrupertu
Deset let je pomembno obdobje, tako npr. v človeškem živ-
ljenju kot tudi v zgodovini neke dejavnosti, v našem primeru 
knjižničarstva. 8. oktobra je namreč minilo 10 let od otvoritve 
novih prostorov knjižnice v Rimskih Toplicah, 10. oktobra pa 
prav tako 10 let od otvoritve novega prostora izposojevališča v 
Šentrupertu v takrat novi podružnični osnovni šoli.
Primeren, zadosti velik, lepo urejen in prijeten prostor je iz-
rednega pomena za splošno knjižnico. Tega se poleg knjižničar-
jev zelo dobro zavedate tisti, ki obiskujete naše knjižnice. In vas 
je bilo v lanskem letu kar 30 % vseh občanov, kar je precej nad 
slovenskim povprečjem. Situacija v naši knjižnični mreži pa je 
takšna, da so prostori veliko primernejši oz. boljši v krajevni 
knjižnici v Rimskih Toplicah kot pa v osrednji knjižnici v Laš- 
kem. Ampak tokrat ne bom pisal o tem, kot tudi ne o dejstvu, 
da je pridobitev in ureditev prostorov rimske knjižnice še vedno 
največja prostorska pridobitev za mrežo Knjižnice Laško v zad-
njem desetletju. 
Čeprav v času gradnje in urejanja prostorov vsi takratni naši 
predlogi in zamisli niso bili upoštevani in se že kažejo določene 
pomanjkljivosti in napake, prostori Knjižnice v Rimskih Topli-
cah še vedno delujejo sveže in s svojo pozitivno energijo vabijo 
številne krajane, da si izposojajo knjižnično gradivo, obiskuje-
jo knjižnične dejavnosti in v knjižnici preživljajo svoj čas. Lah-
ko smo ponosni na preteklo desetletno zgodovino knjižnice v 
Rimskih Toplicah.
Več o tem obdobju in nekaj tudi o predhodnem si lahko 
ogledate na razstavi v Knjižnici Rimske Toplice to jesen v času 
odprtosti. Ob slikovnem gradivu se lahko spomnite prejšnjih 
prostorov knjižnice v bloku na Ulici XIV. divizije; selitve sko-
raj 15.000 enot gradiva s stare na novo lokacijo, tudi preko žive 
verige v sodelovanju z OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, in 
slavnostne otvoritve novih prostorov. Izpostavljamo tudi delo-
vanje knjižnice v preteklih letih, bogato prireditveno dejavnost 
ter razvejana sodelovanja s šolo, vrtcem, društvi in številnimi 
posamezniki.
Knjižnica Rimske Toplice je postala pravo informacijsko in 
kulturno središče v kraju, kar lahko podkrepimo s statističnimi 
podatki za leto 2019: 731 aktivnih članov (46 % več kot l. 2009), 
obisk (zaradi izposoje na dom) je znašal 10.831 (70 % več), iz-
posoja gradiva na dom pa 25.257 (37 % več). Poleg tega smo v 
letih 2011–2019 pripravili 67 prireditev za odrasle, ki se jih je 
udeležilo 4.020 obiskovalcev, in kar 649 prireditev za otroke, ki 
so bile obiskane kar 14.931-krat.
Slavnostne prireditve ob 10. obletnici novih prostorov zaradi 
omejitev v zvezi s koronavirusom nismo mogli izvesti, jo bomo 
pa takoj, ko bo to mogoče v želenem obsegu (predvidoma spo-
mladi naslednje leto). 
Vsi krajani Rimskih T oplic ste v teh dneh prejeli posebno zgi-
banko, s katero vas vabimo, da še naprej obiskujete svojo knji-
žnico ali pa jo začnete obiskovati. Veseli vas bomo in potrudili 
se bomo čim bolje izpolniti vaše potrebe in želje.
V oktobru obeležujemo tudi 10 let novih prostorov izposo-
jevališča v Šentrupertu v podružnični osnovni šoli. Razmah 
dejavnosti je v preteklem desetletju tudi v Šentrupertu pri-
merljiv z Rimskimi Toplicami. Poleg tega lahko, tako kot za 
šolo rečemo, da je tudi knjižnična dejavnost v novih prosto-
rih na novo zaživela. Izpostavili bi radi tudi zelo dobro sode-
lovanje s šolo in vrtcem. Naša želja pa je, da bi izposojevališče 
obiskovalo še več ostalih krajanov. Zavedamo se omejitev iz-
posojevališča, predvsem glede zaloge knjižničnega gradiva, 
tehnologije in strokovnega razvoja, je pa treba poudariti, da 
je šentrupertska knjižnica povsem primerljiva s podobnimi 
kraji po Sloveniji. Tudi zato smo vas, krajani Šentruperta, še 
enkrat povabili k uporabi knjižnice, z zgibanko, ki ste jo pre-
jeli na dom. Lepo vabljeni!
Matej Jazbinšek
Posavska potujoča knjižnica tudi na območju  
Občine Radeče
Že od leta 2006 imamo z diplomsko nalogo Jerneje Kovačič 
Geografski in bibliotekarski pogoji za realizacijo bibliobusne mre-
že na Celjskem konkretno izdelane načrte za bibliobusno dejav-
nost tudi na celotnem območju obeh občin Knjižnice Laško – 
Laškega in Radeč. S Posavsko potujočo knjižnico, ki je začela 
svojo dejavnost v oktobru, jih uresničujemo v Radečah.
Posavska potujoča knjižnica je skupen projekt 4 knjižnic (po-
leg naše še Knjižnice Sevnica, Valvasorjeve knjižnice Krško in 
Knjižnice Brežice) in 5 občin (poleg radeške še Sevnice, Krške-
ga, Kostanjevice na Krki in Brežic). Gre za edinstveno sodelova-
nje na področju knjižničarstva in usklajenega skupnega dela, ki 
je imelo močno podporo ustanoviteljev, v našem primeru Ob-
čine Radeče. 
Namen potujoče knjižnice je omogočiti dostop do knjižnič-
nih storitev čim večjemu številu prebivalcev določene občine 
21
KNJIŽNICA
21
na čim večjem območju, tako da je v prvi vrsti namenjena ob-
čanom, ki ne morejo pogosto v občinsko ali krajevno središ-
če, kjer se nahaja knjižnica. Vozilo, ki ga imenujemo bibliobus, 
je posebej predelano kot »knjižnica na kolesih«, ima cca 6.000 
enot knjižničnega gradiva ter z bibliotekarjem in knjižničarjem 
voznikom opravlja osnovne knjižnične dejavnosti, po vnaprej 
določenem urniku na dogovorjenih postajališčih s postanki, 
dolgimi od pol ure do dveh ur. 
Posavska potujoča knjižnica bo obiskovala 4 postajališča ra-
deške občine: Svibno, Jagnjenico, Vrhovo in Prevzgojni dom 
Radeče. Gre za največjo pridobitev radeške knjižnice v zadnjih 
15 letih in z njo za optimalno zagotovitev knjižnične dejavnosti 
na območju te občine, ki mora biti čim bolj enakomerno dos-
topna vsem prebivalcem določenega območja. 
Tudi občina Laško s svojo razpršeno poselitvijo potrebuje 
storitev potujoče knjižnice. Prepričani smo, da bo zgled sosed-
nje občine pripomogel k vzpostavitvi te dejavnosti v bližnji pri-
hodnosti tudi v Laškem – v tej ali pa v kakšni drugi povezavi.
Matej Jazbinšek
Ko vitez zaigra podoknico ali zaključek  
Poletnih bralcev 2020
V četrtek, 10. septembra, smo v Knjižnici Laško uspešno 
zaključili že šesto bralno akcijo Poletni bralci. Čeprav je bilo 
konec junija, ko so se Poletni bralci začeli, in tudi v začetku sep-
tembra, ko smo akcijo zaključevali, precej negotovosti, nismo 
obupali ne knjižničarji niti mladi bralci in njihovi starši. Tudi 
letos smo bili pozitivno presenečeni, saj je kar 176 mladih bral-
cev iz naših knjižnic v Laškem, Radečah, Rimskih Toplicah in 
Zidanem Mostu uspešno zaključilo bralno akcijo - med polet-
nimi počitnicami so torej brali najmanj 30 dni po vsaj 30 minut 
na dan in petkrat obiskali knjižnico. Zaradi vsem dobro zna-
nih okoliščin je bil zaključek kljub vsem prizadevanjem druga-
čen kot običajno: udeležili so se ga lahko samo sodelujoči bralci, 
brez staršev in prijateljev. Zaradi številčne omejitve in upošteva-
nja vseh ukrepov NIJZ smo zaključek izvedli kar dvakrat, saj je 
lahko bilo tako prisotnih čim več mladih bralcev. S svojim pri-
povedovanjem zgodb nas je obakrat navdušil priljubljen mla-
dinski pisatelj Žiga X. Gombač, ki je v svoje pripovedi spretno 
vključil laško okolico in poslušalce. Presenetil nas je tudi z igra-
njem na ukulele in izvedbo simpatične viteške podoknice.
V spomin na letošnjo bralno akcijo so vsi sodelujoči dobili 
simbolične obeske za ključe (naj bi bili celo antistresni – upa-
mo, da bodo pripomogli k uspešnemu šolskemu letu), prav vsi 
pa so sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju. Na obeh 
zaključnih prireditvah smo izžrebali po deset knjižnih nagrad 
(letos so nam jih podarili iz založb Mladinska knjiga in Učila) 
in po eno glavno nagrado – družinsko vstopnico za Pot med 
krošnjami in adrenalinski spust po zlodejevih sankah na Rog-
li - veseli smo, da bosta lahko kar dve družini uživali v izletu na 
Rogli.
Ob zaključku letošnje bralne akcije smo še posebej hvaležni 
za priložnost, ki ste nam jo dali sodelujoči bralci in vaši starši. 
Hvala za podporo in zaupanje. Verjamemo, da je sodelovanje 
in vztrajanje kdaj potrebovalo konkretno spodbudo staršev … 
Morda pa je branje ob izteku počitnic postalo nekaj tako samo-
umevnega, da bo ostalo kot del vašega popolnega dne tudi med 
šolskim letom.
Knjižničarji verjamemo v vas, mladi bralci, in upamo, da 
vam branje postane in ostane vrednota in navada, na katero 
boste ponosni. Z branjem namreč dobite krila – kakšna, kdaj 
in kako je odvisno predvsem od vas – mi pa smo tu za vas! 
Jerica Horjak
Knjižnične prireditve za odrasle v času omejitev
Pri organizaciji prireditev v času ukrepov zaradi koronavi-
rusa smo v knjižnici zelo omejeni in posledično je tovrstna po-
nudba zelo okrnjena. Uspelo pa nam je izkoristiti poletni čas in 
ob naklonjenem vremenu pripraviti nekaj dogodkov.
V avgustu sta naše obiskovalce navdušila tako 8. lurški kon-
cert (letos izveden v župnijski cerkvi sv. Marjete v Rimskih To-
plicah), na katerem sta nastopila zbirateljica ljudskega izročila 
in pevka Ljoba Jenče ter citrar Tomaž Plahutnik, kot tudi po-
govor bibliotekarke Barbare Rančigaj s pisateljico Bronjo Žakelj 
(ob glasbeni spremljavi Petra Napreta) na knjižničnem vrtu v 
Laškem.
Otvoritev Posavske potujoče knjižnice v Radečah, Foto: Iztok Gospodarič
8. Lurški koncert – Ljoba Jenče in Tomaž Plahutnik
22 22
KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA
Knjižnični vrt pa je goste sprejel tudi še septembra. Predsta-
vitev knjige Iskanje modrosti od zibeli do starosti domačina Va-
lentina Deželaka je bila načrtovana že za marec, tokrat pa nam 
jo je vendarle uspelo izvesti. Na njej so nastopili tudi pevci KD 
Ofirovci in Ivana Žvipelj ter prispevali svoj delež k prijetnemu 
popoldnevu. 
Na tem mestu pa ni odveč še enkrat poudariti, da je Valentin 
Deželak v tretjem življenjskem obdobju postal dober in rado-
veden bralec ter tenkočuten zapisovalec spominov, doživetij in 
pripovedi. Zgodbe, črtice in različni zapisi, zbrani v tej knjigi so 
seveda v prvi vrsti spominski in avtobiografski, skratka oseb-
ni. Ob tem pa imajo tudi določeno etnografsko in zgodovinsko 
vrednost, vezano na kraje Valentinovega življenja. Vabimo vas, 
da knjigo vzamete v roke in se o tem prepričate sami.
Za jesenski čas zaradi negotove situacije prireditev, ki jih 
bomo morali preseliti v zaprte prostore, kjer smo seveda bolj 
omejeni, ne napovedujemo za daljši čas vnaprej. Če bodo to raz-
mere dopuščale, pa bomo zagotovo organizirali kakšno, zato za 
informacijo o tem spremljajte našo spletno stran in družbena 
omrežja. 
Matej Jazbinšek
Leto tudi v znamenju obletnic jezikoslovcev
Letos se spominjamo obletnic rojstev pomembnih Slovencev, 
ki sta s svojim delom zaznamovala pot slovenskega jezikoslovja 
doma in širše.
500 let je minilo od rojstva Adama Bohoriča, avtorja prve 
slovenske slovnice Zimske urice proste. Napisana je bila v latin-
ščini (leta 1987 jo je prevedel dr. Jože Toporišič). Pomembna 
je predvsem, ker brani slovensko jezikovno samostojnost proti 
nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. 
Akademik dr. France Bezlaj, ki je bil v drugi polovici 20. st. 
osrednja osebnost slovenske etimologije (veda, ki se ukvarja z 
izvorom besed) in onomastike (veda, ki obravnava osebna ime-
na, priimke, vzdevke, hišna imena), pa se je rodil pred 110 leti. 
Za etimologijo ga je navdušil njegov učitelj akademik Fran Ra-
movš predvsem s tem, da mu je kmalu po koncu druge svetovne 
vojne zaupal delo pri Etimološkem slovarju slovenskega jezika, ki 
je bila ena ustanovnih nalog SAZU-ja. 
Ob teh jubilejih pa bi vas želeli opozoriti na nekaj novejših 
del, ki so nam v pomoč pri zagatah glede pravopisa, oblikoslov-
nem, skladenjskem, besedotvornem ali pomenoslovnem po-
dročju, ali pa se nanašajo na stilistiko.
Monografija Kje pa vas jezik žuli? je nastala po osmih letih 
delovanja spletne Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski 
jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Poglavja so opremljena 
tudi s QR kodami, ki bralca povežejo s ključnimi besedami na 
obravnavano temo v Jezikovni svetovalnici.
Brošura Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom prina-
ša osem utemeljitev različnih predlogov za pisanje začetnice v 
neprvih sestavinah večbesednih zemljepisnih lastnih imen.
Želimo vas opozoriti še na delo Kozme Ahačiča, ki je v jav-
nosti najbolj znan kot pobudnik in urednik portala Fran.si. 
Njegovi eseji, zbrani v knjigi Kozmologija, so bili nominirani za 
Rožančevo nagrado. »Srž večine zbranih esejev je slovenski jezik 
in odnos Slovencev do jezika. Pisanje je prepleteno z avtorjevimi 
osebnimi družbenimi komentarji,« je v utemeljitvi zapisala ko-
misija.
Naj navedena dela v nas spodbudijo razmišljanja o jezikovnih 
nejasnostih, ki se porajajo vedno znova ob sporazumevanju in 
izražanju. Lepo vabljeni k branju.
Gabrijela Pirš
Literarni večer z Bronjo Žakelj
ZGODBE IZ 
DOMOZNANSKE 
KAMRE
Čitalnica v Laškem trgu 1869-1871
(3) Obdobje po prenehanju delovanja čitalnice – Bralno 
društvo (1893-1914)
Po prenehanju delovanja Laške čitalnice in v drugačnih oko-
liščinah v slovenskem prostoru je v Laškem trgu čitalniška ak-
tivnost s strani slovenskih zavednih tržanov zamrla za kar 20 let.
Leta 1871 je bila v Laškem sicer ustanovljena tudi šolska 
knjižnica, v naslednjem desetletju je šolsko knjižnico ustanovil 
tudi nadučitelj Pečar v Rimskih Toplicah. 
5. novembra 1893 je bilo ustanovljeno Bralno društvo 
za laški trg in okolico, ki je bilo v bistvu nadaljevanje leta 
1871 propadle čitalnice. Laški muzej hrani zapisnike sej tega 
društva.
Ustanovni zbor Bralnega društva je bil v Kukčevih prostorih, 
v pivnici, v sedanjem Hotelu Savinja. Za prvega predsednika je 
bil imenovan Kaplan Skuharesky, odborniki pa so bili Konrad 
Elsbacher, Josip Boc, Martin Lapornik, Andrej Šolar, Angelo 
Ventorini in Franci Zidar, ki je bil tudi knjižničar. Društvo je 
imelo dramatični, pevski, godbeni in knjižnični odsek. Prvo leto 
so naročili časopise oz. revije: Slovenec, Edinost, Dom in svet, 
23
DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA
Kmetovalec, Rodoljub, Slovenski narod, 
Domovina, Mir, Popotnik, Südsteiris-
che Post, Neue Freie Presse. Kasneje so 
naročila vsako leto spreminjali. Gospod 
Konrad Elsbacher je oskrboval društvo 
z nekaterimi svojimi časopisi. Knjige so 
si lahko izposojali člani na dom, časo-
pisje pa, ko je že bilo 10 dni v društveni 
sobi. Društvena soba je bila na voljo čla-
nom ob četrtkih in nedeljah popoldne in 
ob praznikih. Na začetku so ob nedeljah 
med 14. in 15. uro odborniki izmenično 
prebirali časopisne novice za nepismene 
ali imeli izobraževalna predavanja.
Društvo je imelo leta 1894 26 rednih 
in 29 zunanjih članov, v najugodnej-
ših letih je članstvo naraslo na 140. V 
knjižnični omari društva se je leta 1894 
nahajalo 300 knjig. Imeli so pretežno 
knjige Mohorjeve družbe in Slovenske 
Matice.
Po letu 1907 so odborniki večkrat raz-
mišljali o ustanovitvi samostojne javne 
ljudske knjižnice. Leta 1909 sta knjižni-
čarja Riko Pestovšek in Juro Kislinger 
društvene knjige skupaj s knjigami eno-
te Kluba slovenskih naprednih akademi-
kov iz Celja proti plačilu izposojala vsem 
meščanom. Ta del knjižnice v društvenih 
prostorih so šteli za javno ljudsko knji-
žnico ter odslej govorili o društveni in 
javni ljudski knjižnici (zapisniki Bralne-
ga društva 8. 10. 1909). Sicer je Bralno 
društvo v kraju pripravilo vsako leto eno 
ali več iger, imeli so svoj zbor, organizira-
li njegove koncerte in gostovanja drugih 
zborov, koncerte godbe in tamburašev. 
Pripravljali so tudi veselice in tombole 
ter organizirali izlete oz. obiske okoliš-
kih krajev, skupne trgatve, silvestrovanja, 
Miklavževe večere in podobno.
O dejavnostih Bralnega društva je 
večkrat poročalo časopisje. Društvo je 
vzdržalo vse do 1. svetovne vojne, njego-
vo delovanje je bilo občasno zelo uspeš-
no.
Tri leta po ustanovitvi slovenske-
ga Bralnega društva, se pravi l. 1896, pa 
so svojo knjižnico ustanovili tudi laški 
Nemci oz. nemško orientirani Laščani.
(Vir: Metka Kovačič: Iz preteklosti 
knjižničarstva s poudarkom na zgodovi-
ni splošnih knjižnic laške občine. V: La-
ški zbornik 2007)
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Objavljeno tudi na: www.kamra.si
ALBUM LAŠKEGA
Kdo je bil profesor Drago Ulaga?
9. oktobra je minilo dvajset let od 
smrti našega rojaka, vsestranskega 
športnega strokovnjaka, glasnika slo-
venskega športa Draga Ulage, ki se je 
v slovensko zgodovino zapisal kot prvi 
Slovenec z visokošolsko izobrazbo na 
področju športa, visoko uvrščeni telo-
vadec na mednarodnih tekmovanjih na 
orodju in neumoren promotor športa 
kot pedagog, publicist ter prvi slovenski 
športni reporter.
Drago Ulaga se je rodil 22. 10. 1906 
na Globokem v Rimskih Toplicah kot 
četrti izmed devetih otrok v skromni že-
lezničarski družini. Po učiteljišču je kot 
član Orla dobil štipendijo za študij na 
Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu, ki 
ga je zaključil leta 1930. V času študija 
se je kot član telovadnega društva Orel 
udeleževal tekmovanj na orodju, med 
njimi leta 1927 v Kölnu, kjer je zasedel 
peto mesto in leta 1929 v Pragi, kjer se 
je uvrstil na drugo mesto. Potem je de-
loval kot atletski in plavalni trener ter 
odličen profesor telovadbe na srednjih 
šolah od Splita, Beograda do Ljubljane. 
Vmes je od leta 1936 do 1941 služboval 
kot strokovni sodelavec na Ministrstvu 
za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu. 
Leta 1954 je začel predavati na sedanji 
Fakulteti za šport, od leta 1960 kot redni 
profesor za teorijo in metodiko telesne 
vzgoje. V letih 1966 do 1968 je bil tudi 
dekan fakultete. Smisel telesne vzgoje v 
šolah ni videl v mojstrskem obvladanju 
določenih telesnih vaj, nastopih in tek-
movanjih, pač pa v navajanju mladih na 
telesno vadbo za zdrav razvoj, spretnost 
in veselje. 
O telovadbi, plavanju, smučanju, 
pomenu gibanja za zdravo življenje 
ter upočasnjeno staranje je pisal stro-
kovne knjige, učbenike, priročnike 
in članke. Napisal je preko trideset 
knjižnih del, brošur in skript. Obse-
žnejše med njimi so: Knjiga o športu 
(1934), Crawl – prsno in hrbtno pla-
vanje (1935), Smučanje (1947, 1960), 
Telesna kultura v mladosti, zrelosti in 
starosti (1965), Šport za mlade (1968), 
Šport starostnika (1991), Šport, ti si ka-
kor zdravje (1996). Kot strokovnjak za 
športno izrazje je sodeloval tudi pri Slo-
varju slovenskega knjižnega jezika. Re-
dno se je udeleževal srečanj športnih 
strokovnjakov doma in po svetu, pogos-
to tudi s predavanji. Objavljenih je bilo 
okrog 150 njegovih strokovnih član-
kov in blizu 350 poljudno-strokovnih 
člankov ter ocen. S svojimi kolumnami 
se je najprej oglašal v Slovencu, od leta 
1962 pa celih trideset let v Delovi pone-
deljkovi rubriki Športna kultura za vsa-
kogar. Napisal je blizu 1.700 tovrstnih 
prispevkov, celo na dan svoje smrti je 
še sestavil redni članek za Delo. Sodelo-
val je tudi pri programu Radia Ljubljana 
najprej z občasnimi, po vojni pa z redni-
mi predavanji s področja telesne vzgoje, 
športa in rekreacije, pa tudi kot športni 
novinar in komentator. Že leta 1934 se 
je oglasil kot prvi neposredni poročeva-
lec iz Planice. V njegovi še nedokončani 
bibliografiji zasledimo okrog 400 radij-
skih in televizijskih objav. Po vsem tem 
ni čudno, da vsak, ne čisto mlad Slove-
nec dobro ve za športnega strokovnjaka 
Draga Ulaga.
Malokdo pa ve, da je Drago Ulaga v 
času vojne napisal tudi lepo berljivo le-
poslovno delo Bele zvezde, v katerem 
lahko zaznamo celo avtobiografske sle-
di. Sicer je bil pri izražanju o osebnem 
življenju in političnih temah zelo zadr-
žan človek.
Za svoje obsežno in vsestransko delo 
na področju športa in telesne vzgoje 
je prof. Drago Ulaga prejel devetnajst 
nagrad. Med najpomembnejšimi leta 
1966 Bloudkovo nagrado (najvišje pri-
znanje RS na področju športa), 1988 ča-
stni naslov Zaslužni profesor univerze 
v Ljubljani, 1996 priznanje Olimpijske-
ga komiteja za prispevek k olimpizmu 
ter Srebrni znak svobode (odlikovanje 
predsednika RS za življenjsko delo), 
leta 1997 nagrado mesta Ljubljane za 
Prof. Drago Ulaga na prireditvi v Rimskih T oplicah v 
organizaciji Knjižnice Laško, 1991
24
ALBUM LAŠKEGA / KULTURA
življenjsko delo ter Priznanje Antona 
Aškerca občine Laško za publicistično 
delo. Od Radia Slovenije je dobil pri-
znanji Fantek s piščalko (1986) in Zlati 
mikrofon (2000).
O Ulagi je njegov naslednik na fakul-
teti dr. Rajko Šugman napisal knjigo, iz 
katere izvemo veliko podatkov o delu 
profesorja in nekaj malega o njegovem 
osebnem življenju. Najzanimivejši pa so 
citati iz profesorjevih del, ki nas navdu-
šujejo in kar vabijo k aktivnosti. Dr. Šu-
gman je tudi predlagal, da bi se Dnevi 
športnih pedagogov Slovenije poime-
novali po profesorju – Ulagovi dnevi. 
Morda lahko dobimo kakšno idejo tudi 
njegovi rojaki.
Naj na koncu nanizam še nekaj be-
sed kot rojakinja Draga Ulage.
Spomnim se pripovedovanj svoje-
ga očeta o druženju z Dragom. Le-ta je 
mojega devet let mlajšega očeta naučil 
plavati, in sicer tako, da ga je z lesene-
ga mostu v Rimskih T oplicah enostavno 
porinil v Savinjo. Seveda je potem sko-
čil za njim in odigral vlogo takrat še kar 
zelenega trenerja. Nadalje je pripovedo-
val o pripravah slavja na naši kmetiji, ki 
je sledilo novi maši Dragovega brata T o-
maža, na katerih je sodeloval tudi mladi 
Edvard Kocbek, takrat še čisto običajen 
fant. Spominjal se je Dragovega brata, 
glasbenika in organista Poldeta, igral-
sko nadarjene sestre Cite in bratranca 
Emila, ustanovitelja prve slovenske šole 
za gluhoneme. Sestrične, Ulagove Mil-
ke, ki je v Šmarjeti učila otroke igrati 
klavir, pa se spomni še generacija mlaj-
ša od mene. 
Profesor Ulaga se je rad vračal do-
mov, k svoji družini, ki je potem živela 
v Šmarjeti, kjer se je večkrat zbralo vse 
sorodstvo, nazadnje malo pred njegovo 
smrtjo. Kar pogosto je profesor obiskal 
tudi našo družino, največkrat ob dnevu 
mrtvih ali za veliko noč. Z očetom sta 
obujala spomine na mlada leta, veliko 
pa nam je govoril tudi o telesnih vad-
bah. Nekaj njegovih nasvetov se spom-
nim še sedaj. 
Profesor je priporočal vsakodnev-
no, hitro polurno hojo, ali vsaj štirikrat 
v tednu. Človek med zmerno hojo tudi 
kvalitetnejše razmišlja in rešuje proble-
me. Za boljše razgibavanje telesa med 
hojo pa je že pred vsaj štiridesetimi leti 
priporočal uporabo palic.
Poudarjal je, da je način prehranjeva-
nja zelo pomemben za zdravje. Priporo-
čal je zmernost in izogibanje štirim be-
lim živilom: beli moki, masti, sladkorju 
in soli.
Za zdravje je po njegovem potreb-
no dobro usklajevati telesno vadbo ter 
fizično in umsko delo. Ulaga je imel 
preštudirano vadbo za vsak del telesa in 
za vsa obdobja življenja. Spoštoval je fi-
zično delo in veliko tudi sam delal. Po-
udarjal je tudi koristnost umskega dela, 
razmišljanja, pomnjenja. Sam je pri de-
vetdesetih letih vsak dan glasno reciti-
ral katerega izmed slovenskih pesnikov, 
najpogosteje Gregorčiča. To je delal za 
treniranje spomina in lepega, razločne-
ga govora.
Drago Ulaga je bil dvakrat gost naše 
knjižnice v domačem kraju. Srečanji sta 
bili zelo prijetni. Ni moglo biti druga-
če, saj je bil profesor prijeten, nevsiljiv, 
blag človek in občutek imam, da je za-
ključek svoje oporoke namenil kar vsem 
ljudem, ki jih je poznal. Ta stavek se gla-
si: Želim, da bi se imeli radi, da bi bili 
drug do drugega spoštljivi in prizanes-
ljivi in da bi drug drugemu pomagali. 
Prispevala: Metka Kovačič
Fotografija je last Knjižnice Laško
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Objavljeno tudi na: www.kamra.si, 
Album Slovenije
REČIŠKA LEPOTICA
je naslov knjižice, ki govori o zgodovi-
ni in gradnji cerkve v Zgornji Rečici pri 
Laškem. Izšla je 20. septembra, ob 20-let- 
nici posvetitve te cerkve blaženemu An-
tonu Martinu Slomšku. 
V knjižici pišeta med drugimi župnik 
Klemen Jager in dekan Rok Metličar. Ob-
javljamo tudi kronogram, ki ga je izdelal 
pomožni škof dr. Jožef Smej, posvečeva-
lec rečiške cerkve. Vabilo, da za knjižico 
opiše, kako se spomni posvetitve cerkve, 
je razumel po svoje in izdelal kronogram. 
Pišemo o zgodovini, kako mukoma na 
trenutke, so cerkev gradili in gradnjo 
kljub vsem težavam pripeljali do kon-
ca. In tudi o vseh ključnih ljudeh, ki so 
pripomogli, da cerkev danes stoji. Cer-
kev so že postavili z namenom, da bi bil 
njen farni zavetnik Slomšek, ko bo dose-
gel čast oltarja in da so se Rečičanom te 
želje uresničile. Opisujemo, katera ključ-
na dela so bila v cerkvi opravljena v zad-
njem času in pišemo, kako cerkev živi da-
nes. Razlagamo, kako je Nikolaj Šergan 
dal pobudo za gradnjo, opišemo mojstra 
Plečnika, ki je delo prevzel in za cerkev 
narisal skico in Janeza Valentinčiča, ki je 
izdelal načrt za cerkev. Tudi Matko Curk, 
ki je cerkev gradil, je bil zanimiv mož. Pi-
šemo tudi o kronistu Viktorju Jeranu, ki 
je v svojih zapisih vrsto let skrbno popi-
soval vremenske in druge pojave v Reči-
ci in okolici. Knjižica s fotografijami, po-
snetimi prav za to rabo, vabi bralca, naj 
pride in si cerkev ogleda sam in jo doživi.
Rečiška lepotica pa je tudi naslov fil-
ma, ki je ob tem nastal in ki smo ga na-
meravali pokazati pri cerkvi po slovesni 
sveti maši, 20. septembra, vendar smo 
projekcijo zaradi korone preložili na sep-
tember prihodnje leto. 
V filmu sicer nastopajo vsi, ki za-
njo skrbijo danes ali so z njo kakorko-
li povezani. Med drugim vnuk Nikolaja 
Šergana, pobudnika gradnje te cerkve, 
Tone Dornik, pa izvrsten igralec, sicer 
domačin, Rok Matek. Za glasbeno opre-
mo so poskrbeli zdajšnji rečiški župnik 
Klemen Jager, na harmoniko igra Dejan 
Kušer, pojejo tudi cerkveni pevci druži-
ne Žagar. 
Knjižica je že v prodaji, dobite jo v 
Laškem v TIC-u, v trgovini Katka in 
pri založniku ( 041 146 101)
Vsem nastopajočim in sodelujočim še 
enkrat hvala za sodelovanje.
Ko smo se lotili projekta, smo rekli: 
če so predniki zmogli postaviti cerkev, 
bomo pa še mi izdali knjižico in posneli 
film o njej. Preprosta je in zato lepa. Vabi 
nas v svojo bližino in notranjost. 
Boža Herek
Foto: Bojan Herek 
25
KULTURA
KORONA POLETJE  
V KD JURKLOŠTER
Ko smo uganjali pustne norčije in jih 
zaključili s pokopom pusta, si nismo 
niti v sanjah predstavljali, da je to ko-
nec kulturnega dogajanja za kar nekaj 
časa. A virus je naredil svoje in druže-
nje je postalo praktično nemogoče. Če 
smo v začetku še upali, da bomo izvedli 
prireditev Marca praznujemo, pa smo 
kmalu ugotovili, da bo odpadla ta kot 
kar nekaj naslednjih prireditev.
Tako smo odpovedali tudi tradi-
cionalno majsko prireditev Srečanje 
jurkloštrskih pevcev in godcev v ted-
nu ljubiteljske kulture. Obljubljamo, da 
bomo prireditev peljali naprej in upa-
mo, da je bila to samo enkratna preki-
nitev, zato nikar ne opustite priprave, 
saj se bomo zagotovo še srečali. 
Letos obeležujemo kar nekaj po-
membnih obletnic v našem kraju. 
Načrtovali smo, da bomo sodelova-
li pri obeležitvi 850-letnice kartuzije v 
Jurkloštru. Želeli smo tudi slavnostno 
obeležiti 60-letnico registracije našega 
društva in 100-letnico rojstva dolgolet- 
nega pevovodje Julija Goriča. A življe-
nje se je obrnilo drugače. 
Kljub vsem omejitvam, pa nismo 
samo počivali. 
V začetku julija smo izvedli zdaj že 
tradicionalno košnjo pri Gašperju, saj 
nas vsako leto povabi, da pomagamo 
pri delu, ki zahteva samo pridne roke 
in malo več spretnosti. Dogodka se je 
udeležilo 14 koscev in grabljic, prisotna 
sta bila celo dva predstavnika z Vrha 
nad Laškim. Gašperjeva družina pa je 
poskrbela za pogostitev kot se za tak-
šen likof spodobi, za kar se jim iskreno 
zahvaljujemo.
Ker je julij čas ročne košnje na neko-
liko višjih legah, so naši kosci in grab-
ljice pokazali svoje spretnosti in pridne 
roke tudi na Lisci, kjer so sodelova-
li na prikazu v organizaciji sosednjega 
društva.
Da pa obletnica našega društva ni šla 
kar mimo nas, smo v začetku septembra 
naše članice in člane z družinskimi čla-
ni ter predstavnike krajevne skupnosti 
povabili na krajšo slovesnost, kjer smo 
obeležili pomembne mejnike v zgodo-
vini društva. Ob tej priložnosti smo s 
strani Krajevne skupnosti Jurklošter 
prejeli priznanje ob 60-letnici delo-
vanja društva v kraju. Srečanje smo 
zaključili s piknikom.
Člani Moškega pevskega zbora so se 
udeležili več prireditev. Avgusta so peli 
na spominski slovesnosti na Njivcah, 
kamor jih vsako leto povabi Zveza bor-
cev za vrednote NOB. Septembra so se 
udeležili tudi srečanja ljudskih pevcev, 
ki je bilo letos v Zgornji Rečici. Veseli 
smo, da nadaljujejo s pevsko tradicijo, 
čeprav brez pevovodje.
Konec septembra pa smo realizirali 
še eno načrtovano dejavnost. Odpra-
vili smo se na ekskurzijo in spoznava-
li lepote in znamenitosti Bele krajine. 
Preživeli smo poučen in sproščen dan. 
Kljub korona ukrepom pa smo se zado-
voljni vrnili v naš vsakdanjik.
Poleti pa smo se, na žalost, morali 
za vedno posloviti tudi od dolgoletne-
ga člana našega društva Janeza Brečka. 
Gospod Brečko je bil pevec in dolgolet- 
ni predsednik Moškega pevskega zbo-
ra, sodeloval je v etno skupini in bil pri-
soten povsod, kjer smo ga potrebovali. 
Njegovo delo bo vedno zapisano v na-
šem spominu.
Magdalena Stopinšek,  
KD Prežihov Voranc
V prvih jesenskih dneh je tudi Laška 
pihalna godba skupaj z mažoretami in 
bobnarji zakorakala v novo sezono. Vsi 
smo pridno poprijeli za delo in pričeli z 
vajami, ki zaradi upoštevanja vseh ukre-
pov potekajo malce drugače, kot smo jih 
vajeni sicer. In četudi je »korona kriza« 
odnesla skoraj vse poletne nastope, ki 
smo jih z zeleno družino sicer skozi po-
letne dni navadno imeli na pretek, smo s 
svojim obiskom popestrili vsaj nekaj do-
godkov v naši občini. 
Tako smo se udeležili pohoda po An-
zekovi poti, ki ga je tako kot vsako leto 
organizirala Zveza Možnar, z našimi 
koračnicami pa na pot pospremili tudi 
otvoritev prenovljenega nogometnega 
igrišča v Rečici. 
Godbeniki se med drugim pridno 
pripravljamo tudi na tekmovanje v iz-
vajanju zabavne glasbe za pokal Vinka 
Štrucla, avtorja mnogih koračnic, ki jih 
lahko slišite na naših nastopih. Trdno 
upamo in držimo pesti, da se bo kulturni 
molk prekinil in se bomo srečanja v Or-
možu lahko udeležili.
Šmihelska nedelja ostaja tradicija 
Eden izmed naših tradicionalnih 
nastopov pa ostaja šmihelska nedelja, 
ki se je godbeniki udeležujemo že več 
kot 100 let. Prvi zapisi igranja godbe na 
šmihelski nedelji segajo namreč v prvo 
polovico 20. stoletja. Po sprehodu sko-
zi zgodovino se najprej vrnemo na zače-
tek, ko je »Laško godbo« leta 1862 usta-
novil Franc Klepej, a le ta nikakor ni bil 
edini, ki si je želel v rokah držati taktir-
ko. V Laškem smo namreč že proti koncu 
19. stoletja imeli kar dve godbi. Po bolez-
ni ustanovitelja Klepeja je njegovo godbo 
prevzel Kolman, ki pa je vodenje godbe 
opustil, zaradi česar so se nekateri god-
beniki pridružili Windischevi godbi. Več 
o tem izvemo iz magistrske naloge Nine 
Tovornik Jurgelj, kjer zapiše, da se je Josip 
Windisch iz Ptuja v Laško preselil 1887. 
Tako kot njegov predhodnik je bil dober 
klarinetist in je od leta 1890 vodil pihalno 
godbo, v kateri je igralo 12 do 14 amater-
ZA LAŠKO PIHALNO GODBO ŽE STOLETJE 
NASTOPOV NA ŠMIHELSKI NEDELJI
26
KULTURA
skih glasbenikov. (Tovornik Jurgelj Nina. 
2018. Laška pihalna godba in kultur-
ni utrip Laškega na prelomu časa (1862-
1992). Magistrsko delo, Maribor: univerza 
v Mariboru, Filozofska fakulteta)
V nadaljevanju tako izvemo, da je 
Windischeva godba igrala na različnih 
procesijah, mašah in prireditvah, bili pa 
so izredno narodno zavedni. Z začetkom 
prve svetovne vojne je godba počasi raz-
padala. »Windischevi godbeniki so na-
zadnje zaigrali na šmihelsko nedeljo 
leta 1922.« (Tovornik Jurgelj Nina)
Godbeniki pa so šmihelski nedelji os-
tali zvesti še danes, ko se tudi po stole-
tju v še vedno velikem številu udeležijo 
tradicionalnega nastopa pred cerkvico sv. 
Mihaela.
KD Laška pihalna godba v svoje 
vrste vabi nove člane
Naša zelena družina tako kot vsako 
leto medse vabi nove člane. Dekleta, ki 
se želijo pridružiti vedno elegantnim ma-
žoretam ste to lahko storile že septembra: 
»Naše zelene rakete so septembra pričele 
z novo sezono mažoretne dejavnosti, ki 
je letos še dodatno podkrepljena z novi-
mi članicami. Delovale bodo v štirih sta-
rostnih kategorijah - cici, kadet, junior 
in senior, vseh skupaj pa je več kot 70. 
Kot vsako leto, držimo pesti, da se vam 
bodo predstavile na božično-novoletnem 
koncertu Laške pihalne godbe, nekatere 
premierno, nekatere pa že več kot dese-
tič,« je zapisala Sabina Seme, mentori-
ca zelenih raket. Vse ostale glasbenike 
in glasbenice, ki bi se želeli preizkusiti v 
igranju pri godbi ali bobnarski skupini pa 
vabljeni, da se nam pridružite na vajah 
v Kulturnem centru Laško vsak petek ob 
18.00, ali pa da nam o svoji želji pišete 
na info@godbalasko.si. 
Prvi Zbor slovenskih predvodnikov 
in predvodnic bo potekal v Laškem
Drugi vikend v oktobru pa bo v La-
škem potekal prvi Zbor slovenskih pred-
vodnikov in predvodnic. »Namen zbo-
ra je pospeševanje napredka slovenskih 
godb in mažoretnih skupin na podro-
čju protokolarne, paradne in figurativne 
dejavnosti. Dogodek je prvenstveno na-
menjen izobraževanju predvodnikov in 
predvodnic, ki želijo svoje znanje utrditi, 
nadgraditi, dobiti nove ideje in motivaci-
jo. Predavatelji Komisije za korakanje in 
figurativo ZSG in MZS bodo s člani La-
ške pihalne godbe poskrbeli za kvalitetno 
delo in prijetno vzdušje, ki mu bo sledi-
la izmenjava informacij,« so zapisali na 
Zvezi slovenskih godb. Ponosni smo, da 
se bodo kot organizatorji in predavatelji 
zbora predstavili tudi trije člani našega 
društva, Sabina Seme, Mihael Dergan in 
Ivan Medved, medtem ko bodo tehnike 
v predvodništvu pilili nekateri naši člani. 
Naša velika zelena družina ostaja op-
timistična. Povezujejo nas vrline prija-
teljstva, ki jih nadgrajuje glasba. V abljeni, 
da sledite našima Facebook in Instagram 
profilu, kjer vas vedno znova razveselju-
jemo s svojimi dogodivščinami, do takrat 
pa, ostanite zdravi! 
Špela Juhart, 
KD Laška pihalna godba
PRIDRUŽI SE VELIKI ZELENI DRUŽINI!
-
- zabava in smeh
- ljubezen do glasbe
- dobri prijatelji
povezanost
Vabljeni vsi, ki radi igrate svoj inštrument.
Obišči nas vsak pridruži tudi ti! petek ob 18.00 v Kulturnem centru Laško in se nam
več informacij na godbalasko@gmail.com
- nepozabna potovanja
27
KULTURA / LITERARNI KOTIČEK
BREZSRČNI ČAS
Brezsrčni čas zakaj hitiš,
zakaj se ti mudi?
Mar ne želiš, ali ne znaš, osrečiti ljudi?
Postoj v trenutku večnosti,
ko človek lep je, mlad,
zakaj pustiš nas starati,
ko mlad bil vsak bil rad.
Nelagodja nam povzročaš,
krajšaš vsem mladost,
nam mlada leta kradeš
in pehaš nas v starost.
Človek ti pa tarnaš,
nikoli prav ti ni,
hočeš, nočeš, z mano moraš
preživeti vse poti.
Stanko Gotar
VESELICA
Tam na vrtni veselici,
vnel se je pretep.
Za eno lepo Mici,
kot rožico deklet.
Zapele so klofute
in trde tudi pesti.
Raztrgane so srajce
tam pile vročo kri.
Veselje in ljubezen
imamo radi vsi.
Preprečimo nasilje,
saj mir si vsak želi.
So godci zaigrali,
končal se je prepir,
so ljudje veselo zaplesali
v sobotni lep večer.
Stanko Gotar
JESEN
List za listom
barva spet jesen.
V hladno jutro
se zbuja dan meglen.
Na praznih glej poljih,
le ajda zori,
čez travnik samotni
brinjevka siva leti.
Se zapirajo duri,
žari že ognjišče
zdaj čakamo toplih dlani, 
kdaj zima nas obišče.
Hermina Palčnik
SINKU
Leto dni bo zdaj minilo,
kar ime si dal mi mama
In močna, neizbrisljiva
Vez nastala je med nama.
Vem, da mama ne bom popolna,
Ker taka mama ne obstaja,
Le trudiva se lahko, da ti dava
Vse najboljše, kar sva in imava.
Sreče prinesel toliko si,
Da se je izmeriti ne da,
Res je, življenje enkrat vzame
In drugič da.
Babici zlati imaš 
In dedka, ki zate vse bi dal,
Tudi drugi bi, a ga - in to boli - 
le po spominih naših boš poznal.
Leto dni bo zdaj minilo,
Kar ime mama si mi dal,
Prej odkrivala sem svet,
Zdaj svet zame si ti postal.
Jasmina Štorman
V petek, 25. septembra 2020, ob 17.00 
smo v Kulturnem centru Laško otvori-
li razstavo del dveh avtorjev in enajstih 
avtoric Likovnega društva Laško z naslo-
vom »Radovan Gobec - naš likovni mo-
tiv«. 
Likovno društvo Laško letos praznu-
je deseto obletnico delovanja društva in 
petnajst let delovanja na področju likov-
ne umetnosti v Laškem.
Letos smo si izbrali za motiv Radovana 
Gobca, ki je napisal preko 1.000 skladb.
Radovan Gobec je živel in delal v ob-
čini Laško od leta 1932 do 1944. V tem 
času je služboval kot učitelj v Laškem, 
na Henini in Jurkloštru do druge svetov-
ne vojne. Nato se je zaposlil kot občinski 
uradnik v Jurkloštru. V tem času je vo-
dil več pevskih zborov in napisal operete 
Tremarski dukat, Habakuk in Planinsko 
rožo, ki je bila od vseh operet največkrat 
predvajana.
 Z našimi deli želimo počastiti 10 let 
delovanja Likovnega društva Laško in 
njegov 111. rojstni dan ter zahvalo za šte-
vilne skladbe, ki si jih predvajamo še da-
nes.
»Lepo je v naši domovini biti mlad 
…«.
Vabljeni na ogled razstave del Likov-
nega društva Laško v Kulturnem centru 
Laško.
Milena Žohar, Likovno društvo Laško
18. OBMOČNA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL LJUBITELJSKIH LIKOVNIKOV 
LIKOVNEGA DRUŠTVA LAŠKO
»RADOVAN GOBEC – NAŠ LIKOVNI MOTIV«
Foto: Boris Vrabec
28
ZDRAVSTVO
VSTOPNA TOČKA  
COVID-19
Zaradi povečanega števila testiranj na 
okužbo z novim koronavirusom, je z dnem 
21. 9. 2020 ZD Laško postal vstopna točka 
COVID za občane občin Laško in Radeče. 
V ta namen smo organizirali ločeno, ograjeno COVID cono s 
tremi kontejnerji, ki so locirani na parkirišču ZD Laško.
1. KONTEJNER VSTOPNA TOČKA ODRASLI - ambulanta
2. KONTEJNER VSTOPNA TOČKA OTROCI DO 18. LETA 
- ambulanta
3. KONTEJNER TOČKA ZA ODVZEM BRISOV 
TOČKA ZA ODVZEM BRISOV 
VSTOPNA TOČKA OTROCI – ambulanta
VSTOPNA TOČKA ODRASLI - ambulanta
Vse dni v tednu se izvaja odvzem brisov za obolenje s Co-
vid-19, vse dni v tednu potekajo tudi pregledi v Covid ambulan-
tni tako za odrasle kot otroke. 
V primeru znakov okužbe s koronavirusom;
• kašelj, 
• vročina, 
• oteženo dihanje
pokličite osebnega, nadomestnega ali dežurnega zdravnika v 
zdravstveni dom, ki se bo na osnovi kliničnih podatkov odločil 
ali bolnik izpolnjuje kriterije za odvzem brisa. Zdravnik pacien-
ta naroči (datum, ura) za odvzem brisa.
Sporočanje rezultatov je s strani NLZOH, v primeru pozitiv-
nega rezultata epidemiolog telefonsko sporoči izvid pacientu v 
roku 24 ur, sporočanje vseh rezultatov pacientu je v pisni obliki. 
Zaradi varnostnih ukrepov pri zajezitvi Covid-19 je še vedno 
pred vstopom v ZD organizirana t. i. triaža pacientov. Vsem, ki 
vstopijo v ZD se izmeri telesna temperatura, potrebno je izpol-
niti vprašalnik o simptomih obolenja Covid-19. Zaželeno je, da 
imate preden pridete na obravnavo v ZD izpolnjen vprašalnik. 
Vprašalnik najdete na spletni strani ZD Laško. Priporočamo 
V am, da se na pregled naročite preko telefona ali e-mail naslova.
SAMOPLAČNIŠKO TESTIRANJE SARS–COV–2 
(COVID-19)
V ZD Laško vam od 1. 10. 2020 omogočamo tudi samoplačni-
ško testiranje na SARS coV-2 za dokaz Covid–19. Izvajamo ga 
vse dni v tednu med 10. in 12. uro v točki za odvzem brisa.
Na odvzem brisa se lahko naročite vse dni v tednu med 7. in 
13. uro na tel. številko 03 734 36 00, kjer boste prejeli vsa nadalj-
nja navodila.
Cena samoplačniškega testiranja – bris nosnožrelnega prede-
la na COVID- 9 je 95 eur.
Podatki za plačilo storitve na račun ZD Laško pred prihodom 
na testiranje:
Namen plačila: bris na COVID-19 (ime in priimek osebe pri ka-
teri bo opravljen odvzem brisa)
Koda namena: SUPP 
IBAN prejemnika: SI56- 0125-7603-0921-362 
BIC banke prejemnika: BSLJSI2X 
Referenca prejemnika: SI00 2020-19 
Prejemnik: ZD Laško, Kidričeva ulica 5 B, 3270 Laško
Potrdilo o plačilu samoplačniške storitve (potrdilo o plačani 
položnici, kopija bančnega nakazila ipd.) prinesite s seboj. Brez 
potrdila o plačilu storitve ne boste mogli opraviti. V primeru 
nujnosti samoplačniškega brisa lahko storitev plačate direktno 
v ZD Laško.
CEPLJENJE PROTI GRIPI IN PNEVMOKOKNIM OKUŽBAM
Pred nami je tudi sezona drugih obolenj dihal. Gripa še 
vedno predstavlja grožnjo za širšo populacijo, javno zdravje ter 
ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Bolezen pri mladih 
brez kroničnih pridruženih bolezni poteka običajno brez zaple-
tov. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših, nosečnicah, 
dojenčkih pa lahko poteka s precej hujšo klinično sliko. Najbo-
lje se zaščitimo z vsakoletnim cepljenjem. Cepljenje je pripo-
ročljivo za vse, ki želijo zaščititi sebe, svoje bližnje in nenazadnje 
tudi družbo. Priporočeno je tudi cepljenje za osebe, ki so pri 
svojem delu izpostavljene večji nevarnostni okužbe in ali lahko 
prenesejo okužbo na druge osebe. 
Zelo priporočljivo je, da starejše osebe in kronični bolniki op-
ravijo cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen ceplje-
nja je zaščititi starejše osebe, osebe s kroničnimi obolenjem, pri 
katerih je veliko tveganja za hujši potek bolezni (sepsa, pljučni-
ca, meningitis).
29
ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Nekaterih nalog letos žal ne bo 
mogoče izpeljati
Razmere, v katerih smo, nam po eni 
strani omejujejo izvajanje aktivnosti, 
zlasti vse tiste, ki povezujejo in združu-
jejo (srečanja, ekskurzije, javna preda-
vanja, zbore članov ipd.) jih bomo letos 
žal morali preložiti na ugodnejše obdob-
je. Hkrati je sleherno izvajanje nalog, ki 
pomenijo stik z ljudmi, tega pa je pri nas 
največ, od razdeljevanja hrane in oblačil, 
do izvajanja tečajev, krvodajalskih akcij, 
dela s strankami, dodatno obremenjeno. 
Tako z izvajanjem ukrepov, kakor z njimi 
povezanimi stroški od mask, razkužil, ro-
kavic, brisač za enkratno uporabo in dru-
gih zaščitnih sredstev itd. Kljub vsemu pa 
je vseh preostalih rednih nalog toliko, da 
nam dela nikoli ne zmanjka.
V minulem obdobju smo se med dru-
gim posvetili izdelavi Načrta dejavno-
sti Območnega združenja Rdečega križa 
Laško-Radeče ob naravnih in drugih ne-
srečah ter nalezljivih boleznih pri ljudeh 
v občinah Laško in Radeče, ki je sestav-
ni del Načrtov zaščite in reševanja obeh 
občin. V avgustu in septembru smo gle-
de na razmere zadovoljivo izpeljali dve 
krvodajalski akciji v Rečici in Radečah, 
izvedli tri tečaje prve pomoči za bodoče 
voznike motornih vozil, opravljali obiske 
in izražali pozornosti našim slavljencem 
ob njihovem 90. rojstnem dnevu pri vseh, 
ki so to voljo izrazili, zaključili smo s če-
trtim razdeljevanjem hrane upravičen-
cem, sodelovali pri reševanju stisk ob-
čanov ob elementarnih nesrečah, večjih 
in manjših razsežnosti, zaključili z veliko 
dobrodelno akcijo pomoči po požaru na 
stanovanjski hiši v Logu pri Vrhovem, 23 
družinam oz. 52 učencem smo pomaga-
li pri delnem povračilu stroškov za šol-
ske potrebščine, po podpisu pogodb z 
Občinama Laško in Radeče o prevzemu 
upravljanja AED, opravili popis stanja 
in očistili omarice na vseh osemnajstih 
AED, jih opremili z nalepkami za kon-
takt in Občinama sporočili nujne rešit-
ve. Podali smo nekaj predlogov in pobud 
za posodabljanje programa e-sociala, 
nadaljnjemu širjenju mreže AED, prip-
ravili predlog plana krvodajalskih akcij 
za Transfuzijski center SB Celje za pri-
hodnje leto in se med drugim lotili tudi 
skromne, a nujne obnove čajne kuhinje 
na našem sedežu. Naši prostovoljci po 
Krajevnih organizacijah RK med drugim 
v tem času pridno pobirajo članarino, v 
drugi polovici naslednjega meseca bosta 
to nalogo opravili tudi KO RK v Šentru-
pertu in Marija Gradcu in vsi tisti, kjer 
jim doslej te naloge iz takšnih in drugač-
nih razlogov še ni uspelo opraviti. 
Defibrilatorji so v upravljanju 
Rdečega križa
Občina Laško je pred tremi leti pris-
topila k nabavi in postopnemu name-
ščanju defibrilatorjev po občini. Trenu-
tno imamo v laški občini 9 AED v lasti 
Občine Laško in dva, katerih lastnika sta 
Planinsko društvo Laško na Šmohorju in 
KO RK Marija Gradec v Lahomnem na 
domačiji Planko pri Bobek. Defibrilator-
ji so nameščeni še na Gasilskih domovih 
v Jurkloštru, Sedražu, Šentrupertu, Vrhu 
nad Laškim in Zidanem Mostu, na Hote-
lu Savinja v Laškem, Športni dvorani Tri 
lilije, Sindikalnem domu v Hudi Jami in 
na večnamenskem objektu in gasilskem 
domu v Rimskih Toplicah. 
RKS–Območno združenje Laško–
Radeče je z Občinama Laško in Radeče 
podpisalo Pogodbo o poslovnem sode-
lovanju pri vzdrževanju defibrilatorjev. 
S podpisom smo pri RK prevzeli skrb, 
koordinacijo ter nadzor nad njimi z iz-
vajanjem vseh potrebnih aktivnosti za 
zagotovitev brezhibno delujočih apara-
tov. S pogodbama sta se Občini zavezali, 
Vabljeni na cepljenje proti gripi, ki bo predvidoma potekalo 
od 27. 10. 2020 dalje, glede točnih terminov vas bomo obves-
tili na spletni strani ZD Laško in pred vstopom v ZD Laško. 
Cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam bo po pred-
hodnem naročilu na telefonski številki: 03/734 36 00.
ROŽNATI OKTOBER
Mesec oktober - rožnati oktober je postal že tradicionalno 
svetovni mesec boja proti raku dojke. Namen je ozaveščati širšo 
javnost o raku dojke, pomenu zdravega načina življenja, zgo-
dnjega odkrivanja bolezni, preprečevanja dejavnikov tveganja 
za obolenje. Rak dojke je pri ženskah najpogostejši rak. Najpo-
membnejšo vlogo pri zgodnjem odkrivanju predrakavih spre-
memb ima ženska sama, in sicer s samopregledovanjem dojk. 
Podatki o raku dojke kažejo, da je ta ozdravljiv, če je odkrit 
dovolj zgodaj in učinkovito zdravljen. 
Ne glede na težko obdobje povezano s Covid-19 se poskusi-
mo potruditi, da čim več hodimo v naravo, se izogibamo nepo-
trebnem stresu in ostanemo v veliki meri odgovorni do sebe, 
naših bližnjih in nenazadnje tudi družbe.
ZD Laško
Bodite pozorni na naslednje znake:
OBMOČNO ZDRUŽENJE  
RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Pred nekaj dnevi smo prejeli še zadnjo pošiljko hrane 
iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v le-
tošnjem letu, skladišče smo napolnili z enajstimi pa-
letami hrane
30
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
da bosta krili materialne stroške za same 
defibrilatorje in omarice, medtem ko RK 
OZ Laško-Radeče za opravljeno delo ne 
pričakuje povračila nobenih stroškov. Za 
nas je to dodatna obveznost in skrb, za 
katero pa se bomo trudili, da jo bomo ob 
dobrem sodelovanju obeh občin uspešno 
izvajali. 
V drugi polovici septembra smo opra-
vili pregled vseh omaric z AED, jih očis-
tili, popisali baterije in elektrode ter si 
zabeležili morebitne pomanjkljivosti in 
stanje dodatne opreme. Na vse omari-
ce, ki so predmet pogodbe smo names-
tili tudi nalepko s podatki za sporočanje 
ob morebitnem samodejnem javljanju 
napake ali v primeru njegove uporabe. V 
dogovoru z Občino Laško bomo pristo-
pili k dopolnjevanju manjkajoče opreme, 
menjavi notranjih baterij in tistih elek-
trod, ki jih je potrebno zaradi izteka roka 
zamenjati. 
Sicer imamo v občini Laško še nekaj 
javno dostopnih AED, za katere skrbijo 
lastniki sami, in sicer v Pivovarni Laško 
pri zgornji vratarnici, Komunali Laško 
na žalnici, v podjetjih Apnenec, d. o. o., 
Saint Gobain, d. o. o., (Demit) v bivšem 
Timu, v Planinskem domu na Kopitniku 
in še kje. 
Na predlog Občine Laško in župana 
Franca Zdolška smo skupaj s predsedni-
ki krajevnih skupnosti in Zdravstvenega 
doma Laško oblikovali predlog za dodat-
no širjenje mreže defibrilatorjev, zlasti v 
odročne zaselke in vasi in ga že posredo-
vali Občini Laško v odločanje in potrdi-
tev. 
Odpiralni čas skladišča z oblačili 
odslej tudi ob sredah popoldan
Občani pridno prinašate lepa, oprana 
in res dobro ohranjena oblačila, obutev, 
posteljnino in druge artikle, ki polnijo 
police našega obnovljenega skladišča na 
Aškerčevem trgu 4b, za kar se vam iskre-
no zahvaljujemo. Občasno prejmemo 
tudi povsem nove artikle iz RK Slovenije, 
trgovin in drugih darovalcev. Namenjena 
so vsem, ki jim je bil določen status upra-
vičenca do vseh oblik pomoči Rdečega 
križa. Ponje lahko pridete največ štirikrat 
letno, na podlagi predhodno izdane na-
potnice za skladišče. Omenjeno napotni-
co prejmete po oddani in ugodno reše-
ni prošnji oziroma če zanjo zaprosite pri 
predsedniku oz. predsednici KO RK v 
vašem kraju. Prejmete pa jo lahko tudi na 
sedežu Območnega združenja RK v La-
škem v času uradnih ur ali pred obiskom 
skladišča. Zadnja leta je bilo skladišče, v 
katerem sedaj, v obdobju korone obsta-
ja nekoliko poseben režim, odprto vsako 
prvo in tretjo sredo v mesecu od 8. do 10. 
ure, z novembrom pa bo skladišče odprto 
tudi vsako drugo sredo v mesecu, in sicer 
med 14. in 15. uro. Dodaten delovni čas 
je namenjen zlasti tistim, ki v dopoldan-
skem času zaradi drugih obveznosti težje 
pridete do nas.
Vlado Marot 
Lepo urejeno skladišče RK z oblačili
IZ NAŠIH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ 
RDEČEGA KRIŽA
V Rečici krvodajalska akcija  
in neurje 
Krajevna organizacija Rdečega križa 
Rečica je avgusta uspešno izvedla krvo-
dajalsko akcijo glede na pogoje, ki jih je 
potrebno upoštevati pri preprečevanju 
koronavirusa. Kljub temu, da je potreb-
na predhodna prijava na Transfuzijski 
center, se je akcije udeležilo zadovoljivo 
število krvodajalcev, to je 49. Hvala vsem 
krvodajalcem, prostovoljkam za pomoč, 
g. Hasanu za dobrote, ki jih je pripravil in 
hvala vsem donatorjem za darila.
Korona razmere so nam preprečile, da 
bi lahko izvedli druženja, ki smo jih na-
črtovali. Upamo, da bo tudi to minilo in 
bomo vse nadoknadili. Se bomo takrat 
potrudili, da se bomo skupaj imeli lepo.
Našo krajevno skupnost pa je konec 
julija prizadelo neurje, ki je povzročilo 
veliko škode na infrastrukturi in na sta-
novanjskih objektih. Z namenom, da bi 
vsaj malo pomagali pri omilitvi škode, ki 
je bila povzročena nekaterim krajanom, 
smo si po dogodku ogledali del terena, 
nekaj podatkov o njih nam je bilo po-
sredovano s strani Območnega združe-
nja RK Laško, ki so jih pridobili od pri-
jav škode s strani Občine Laško. Tako 
smo sestavili seznam najbolj oškodova-
nih občanov. Na podlagi tega smo zap-
rosili za pomoč Rdeči križ Slovenije, da 
bi nam namenil nekaj pomoči iz Sklada 
solidarnosti. Uspelo nam je pridobiti ne-
kaj sredstev, ki jih bomo v tem mesecu 
razdelili med upravičence. Naša želja in 
namen sta, da bi krajanom, ki so bili pri-
zadeti v neurju vsaj malo pomagali.
Neurje je pustošilo po rečiški dolini 
Marija Šmauc
PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
Z obiski in pozornostmi našim slav-
ljencem, ki so svoj 90-letni jubilej pra-
znovali v minulem obdobju, smo na nji-
hovo željo in v dogovoru z domačimi 
uresničevali tako in drugače. Mariji Rajar 
iz Laškega, Ljudmili Špec iz Velikih Gra-
hovš, Karlu Štavtu iz Laškega, Zori Li-
povšek iz Velikega Širja, Justini Petek iz 
Rimskih Toplic, Edvardu Semetu iz Vrha 
in Frančiški Markušek iz Obrežja smo ob 
njihovem jubileju poslali voščilnico oz. 
telegram, osebno pa smo počastili Mari-
jo Skok iz Laškega in Angelco Verbovšek 
iz Olešč pri sv. Petru. 
Svoj 106. rojstni dan je imela v tem ob-
dobju tudi naša najstarejša občanka Mil-
ka Knez iz Sedraža, ki smo jo obiskali 
na domu. Letos so naše aktivnosti ome-
jene, vendar ste slavljenci v naših mislih 
in upamo, da se bomo slej, ko prej, kje 
srečali. Vsem tudi po tej poti pošiljamo 
iskrene čestitke, vemo pa tudi, da lepo 
in prijetno nalogo osebno opravijo tudi 
naše krajevne organizacije Rdečega kri-
ža, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Milka KNEZ iz Sedraža že stopa  
v 107 . leto 
Pod domačo brajdo v Sedražu nad 
Laškim je Milka Knez, ki je v začetku 
septembra praznovala 106. rojstni dan, 
skupaj z domačimi nasmejana pričaka-
la župana Občine Laško Franca Zdol-
ška, predsednika Društva upokojencev 
Sedraž Branka Pavčnika, predsednico 
tamkajšnje KO Rdečega križa Danico 
V laški občini sta v javni uporabi AED znamke De-
fibtech in Cardiac Science 
31
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
Debelak in sekretarja Območnega zdru-
ženja RK Laško Vlada Marota, ko smo ji 
prišli čestitati in zaželeti predvsem zdrav-
ja, da se bomo tudi v laški občini lahko 
kmalu pohvalili z najstarejšo Slovenko. 
Milka Knez pozno jesen življenja še ved-
no preživlja doma, med svojimi. In vse, 
kar jo za zdaj pesti, je to, da je noge po 
nesrečnem padcu pred nekaj leti »ne ne-
sejo« več, zato si pomaga z vozičkom. Si-
cer pa ji zdravje, kar dobro služi. Pred-
vsem še vedno lepo in razločno govori, 
ne duha in ne sluha ni o kakšni demenci. 
Ko jo povprašamo, kako preživlja dne-
ve, pove, da je radio zdaj, ko ne more več 
brati, njen celodnevni sopotnik. »Vsako 
uro poslušam poročila,« nam pove. Hči 
Olga pa doda, da je z vsem še vedno na 
tekočem. Ko so domači pred njo posta-
vili veliko torto, so se Milki usta razleg-
la v širok nasmeh. In brez težav je va-
njo tudi zarezala in odrezala prvi kos. Ja, 
Milka je gotovo dokaz, da se da tudi pri 
106 letih še vedno dobro, lepo in mirno 
živeti. Sploh, če si obkrožen z najbližjimi 
v domačem okolju, ki ti stojijo ob strani. 
Nekajkrat se je tudi vsem nam zahvalila 
za pozornost in ob tem skromno dejala: 
»Saj ne vem, s čim sem si to zaslužila.« 
Takole lepo izgleda Milka pri svojih 106-ih letih. Raz-
veselila se je šopka, ki ga ji je izročil župan 
90 let Marije SKOK iz Laškega
Prve dni septembra je 90. rojstni dan 
praznovala Marija Skok iz Laškega. Iz 
mesta so jo odpeljali v Trnovo k doma-
čim in tam so v prijetnem okolju, v kro-
gu družine počastili njen jubilej. Ob tej 
priložnosti smo ji prišli voščiti tudi žu-
pan Franc Zdolšek, predsednik KS Laško 
Martin Kokotec in s strani Rdečega križa 
Vlado Marot. Marija je bila peta izmed 
sedmih Albrehtovih otrok iz Reke pri La-
škem. Sicer pa njen rod izhaja iz Rovt pri 
Logatcu in tudi sama se je še rodila tam. 
Po končani osnovni šoli se je izučila za 
kuharico in potem to delo enajst let opra-
vljala v Hotelu Savinja v Laškem. Leta 
1956 se je poročila z možem Jakobom iz 
Lokev pri Sežani, ki je bil znani policist v 
Laškem. Po poroki se je posvetila druži-
ni, sinovoma Mirku in Igorju, ki ji sedaj z 
družinama, ko je veliko odvisna od njih, 
hvaležno vračata njeno ljubezen. Mariji 
je tudi sicer bilo varstvo otrok v posebno 
veselje, zato se je posvetila temu delu in 
skozi daljše obdobje se jih je menda zvr-
stilo kar 32, ki so bili vsak dan za nekaj ur 
deležni njenega varnega zavetja. Rada pa 
je delala tudi na vrtu in pletla pulovre ter 
druga oblačila z zahtevnimi vzorci. Zad-
nje čase ji zdravje ne služi najbolje, a ima 
voljo in poskuša boleznim čim bolj klju-
bovati. Domačim, negovalkam iz Centra 
za pomoč na domu in sosedi ge. Rajar 
je hvaležna, ker ji pomagajo in pride-
jo v njeno družbo. Marija še vedno rada 
spremlja športne dogodke in je navduše-
na navijačica, pogleda pa tudi kakšno na-
daljevanko, da lahko njeno vsebino po-
deli z drugimi, če so kaj zamudili. 
Marija Skok v družbi sinov z družinama in Albrehto-
vih iz Olešč
Svoj 90. rojstni dan je počastila 
Angela VERBOVŠEK iz Olešč pri  
Sv. Petru 
Na dan okrogle obletnice je Ange-
la Verbovšek, ki jo vsi bolj poznamo kot 
Vrhovsko Gelco iz Šempetra, praznova-
la rojstni dan v krogu družine v Gostišču 
Čater. Njihovo praznovanje smo za nekaj 
trenutkov zmotili, ko smo ji po naši lepi 
navadi, kakor se za tak jubilej spodobi, 
prišli voščiti župan, predstavnik Društva 
upokojencev Šentrupert Miha Gunzek in 
Vlado Marot, medtem ko jo bodo s strani 
KS Marija Gradec zaradi odsotnosti, obi-
skali posebej. Angelca, dekliško Kocman, 
se je rodila pri Drobnetovih na Gorici 
pod Šentrupertom v veliki družini deve-
tih otrok. Pred 67 leti se je iz Šentruper-
ta primožila v sosednji Šempeter, na ve-
liko kmetijo, k Vrhovskim za »ta mlado«. 
Na rojstnem domu je ostala sestra Katica, 
čisto zraven pa še brat Stanko, edina še 
živeča od bratov in sester. Z možem Vin-
kom sta uspešno krmarila in gospodari-
la, si ustvarila družino štirih pridnih in 
dobrih otrok, najprej dvojčkov Vinka in 
Gelike, nato pa še sina Slavka, ki je os-
tal na domačiji in hčerke Olge. Trdo in 
pridno so delali, a si znali vzeti tudi tre-
nutek časa za druženje. Angelca je vese-
le narave, zato je bila vedno rada v dobri 
družbi. Še posebej jo veseli petje, kar ji 
je ostalo od mladih let, ko se je povsod 
veliko pelo. Ker so doma neposredno pri 
cerkvi sv. Petra, sta bila z možem dolga 
leta cerkvena ključarja in tudi poskrbe-
la, da so bili ob velikih praznikih, ko je 
bila v podružnični cerkvi maša, župniki, 
škofje in spremstvo vedno lepo ter obil-
no postreženi. »Pa zato nismo imeli nič 
manj,« nam še posebej poudari Angelca. 
Angelca kljub poškodbi dobro okreva in 
se res dobro drži, mi pa dodajamo, da bi 
le bilo pri vseh še dolgo tako. 
Družina Vrhovskih iz Šempetra, zbrana ob maminem 
jubileju
Zadnje tri krvodajalske akcije bodo 
v Zdravilišču Laško
Sedma krvodajalska akcija na Osnov-
ni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice je 
tako rekoč za nami, saj je bila 15. oktobra. 
Do konca leta so nam preostale še tri, ki 
bodo v mesecu decembru po ustaljeni 
praksi potekale v Zdravilišču Laško. 
Vse tri akcije bodo na četrtek, in sicer 
3., 10. in 17. decembra v Hotelu Zdravili-
šče Laško, vsakič od 7. do 10. ure. 
Še vedno velja navodilo, da morate vsi, 
ki se nameravate akcije udeležiti, v času 
od ponedeljka do srede pred akcijo, 
med 7.30 in 15. uro, poklicati na Trans-
fuzijski center in potrditi udeležbo ter 
se dogovoriti za uro prihoda. Telefonska 
številka je 03 423 35 97. Vsi, ki vas bomo 
pisno povabili na eno od omenjenih akcij 
v Zdravilišče Laško, boste o vsem tem, če 
bodo posebna navodila še vedno aktual-
na, podrobneje seznanjeni. Vsem krvo-
dajalcem se za razumevanje iskreno zah-
valjujemo in vas vljudno vabimo na eno 
od akcij v decembru. 
Vlado Marot 
32
HIŠA GENERACIJ
11. DAN ZA 
SPREMEMBE
V soboto, 19. 9. 
2020, med 9. in 12. 
uro smo sodelovali na 11. dnevu za spre-
membe, ki je potekal po celotni Sloveniji.
Z dogodkom 
smo uresniče-
vali cilj trajno-
stnega razvo-
ja: poskrbeti za 
zdravo življenje 
in spodbujati 
splošno dobro 
počutje v vseh 
življenjskih ob-
dobjih, kar se 
trudimo skozi 
vse leto v Hiši 
generacij La-
ško.
Na dogodku so sodelovali predstavni-
ki in prostovoljci Hiše generacij, Medge-
neracijskega društva za kakovostno sta-
rost in Likovnega društva Laško.
Rečne prodnike smo pobarvali in po-
pisali s pozitivnimi mislimi, da jih bomo 
delili v novembru, ob mednarodnem 
dnevu prijaznosti,
Za sive celice smo trli orehe v obliki lo-
gičnih zavozlank in ugank ter za sprosti-
tev in večjo koncentracijo barvali različ-
no zahtevne mandale.
Vzdušje je bilo prijetno, a hkrati zazna-
movano s strahom pred okužbo, ki so ga 
z novimi napovedanimi ukrepi dan prej 
predstavili mediji, tako da marsikdo, ki 
se je na dogodek predhodno prijavil, ni 
prišel.
Verjamemo, da bomo s kamenčki po-
lepšali novembrske dneve in da bomo še 
bolj zavzeto spodbujali in opogumlja-
li ljudi, da tvorijo in ohranjajo pristne 
medčloveške stike in svojo socialno mre-
žo v domačem okolju, kljub temu, da se 
počutimo omejene, ko sledimo priporo-
čilom in ukrepom, da zaščitimo sebe in 
svoje bližnje.
Petra Kolšek
4. SPREHOD ZA SPOMIN
V mesecu septembru posebno pozor-
nost namenjamo ozaveščanju javnosti o 
demenci. Ena oblika ozaveščanja v obči-
ni Laško je tudi organizacija sprehoda za 
spomin, ki smo ga letos izvedli na 21. 9., 
ko OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN 
ALZHEIMERJEVE BOLEZNI, vrste de-
mence, bolezni, ki se vse bolj »zajeda« 
v naš vsakdan, ki ne izbira kraja, spola, 
let, izobrazbe, »izbere« pa naše najdra-
gocenejše imetje: naš spomin. Ob tej pri-
ložnosti, smo že 4. leto zapored združi-
li moči in znanje: Hiša generacij Laško, 
Zdravstveni dom Laško in Dom starejših 
Laško. Namen sprehoda je ozaveščati po-
sameznike in širšo javnost o simptomih 
demence, kako ravnati (komunikacija, 
oskrba, nega ...) z osebo obolelo za de-
menco, kaj vse lahko naredimo za pre-
ventivo sami ter kakšne so poti pomoči, 
ko zaznamo, da nam spomin ne služi več 
tako kot bi moral oziroma to opazimo pri 
svojcu, sosedu, znancu. Letošnje leto smo 
zaradi ukrepov povezanih s Covid-19 ce-
loten »sprehod« izpeljali v Hiši generacij 
Laško, kjer nam je psihologinja Barbara 
Fidler iz Zdravstveno vzgojnega centra 
ZD Laško predstavila vrste demenc, kako 
se izražajo, kako jih prepoznati in pripo-
ročila za ohranjanje in krepitev našega 
spomina, Janja Podkoritnik Kamenšek, 
vodja Doma starejših Laško, pa nam je 
predstavila oskrbo obolelih z demenco v 
domu, kjer med drugim skrbijo, da vsto-
pajo v svet osebe z demenco, kjer se le-ta 
počuti varno in sprejeto in je ne poskuša-
jo priklicati v aktualen svet, ki je njej tuj 
in ji povzroča stisko. Tako Dom starejših 
kot Hiša generacij Laško sta DEMENCI 
PRIJAZNI TOČKI, kar pomeni, da lahko 
na tem mestu svojci in oboleli z demenco 
prejmete dodatne informacije v zvezi z 
demenco, nasvete in predvsem oporo pri 
soočanju z boleznijo in s spremembami, 
ki jih le-ta prinaša. Hvala vsem sodelu-
jočim in slušateljem ter Občini Laško, ki 
je sprehod uvrstila v sklop aktivnosti ob 
mednarodnem tednu mobilnosti, poleg 
nordijske hoje, ki se v Hiši generacij izva-
ja vsako sredo ob 17. uri.
Petra Kolšek
1. OKTOBER - MEDNARODNI DAN 
STAREJŠIH
»Verujem v starost, moj prijatelj. De-
lati in postarati se, to je tisto, kar od nas 
pričakuje življenje. In to, da si nekega dne 
star in še vedno ne razumeš vsega, ampak 
da šele spet začenjaš, da spet začenjaš lju-
biti, upati, hrepeneti, da poskušaš vse po-
vezovati z oddaljenim in neizrekljivim, 
vse tja do zvezd.« (Rainer Maria Rilke)
Kdaj je človek star? Kje je meja let, ki 
jo človek prestopi in postane »pravno-
močen« član zlate generacije? 
Organizacija združenih narodov na 
svoji spletni strani določa starost od 60 
let navzgor. Slovenska statistika pa med 
stare prebivalce umešča vse, ki so stari 
65 let in več in iz SURS-a lahko razbere-
mo, da se je med leti 2011 in 2019 v ob-
čini Laško povprečna starost prebivalcev 
dvignila iz 42,4 na 44,9 let, delež starih 
prebivalcev pa je iz 18 % narastel na 21,6 
%. Tako kot v vseh slovenskih občinah je 
tudi v laški število najstarejših večje od 
števila najmlajših, se pa povprečna sta-
rost prebivalcev v občini v povprečju dvi-
ga hitreje kot v celotni Sloveniji, kjer je 
leta 2019 znašala povprečna starost 43,5 
leti, delež oseb, starih 65 let in več, pa je 
znašal 20,2 %. Prebivalstvo se stara. Zato 
mora biti skrb za kvaliteto življenja po-
sameznika vseživljenjska prioriteta. Pred 
29 leti je Generalna skupščina združenih 
narodov 1. OKTOBER razglasila za med-
narodni dan starejših; zlate generacije, ki 
ji v Hiši generacij Laško namenjamo že 
15. leto posebno pozornost, tako da jo 
vključujemo v aktivnosti, katerih rdeča 
33
HIŠA GENERACIJ 
nit je druženje in povezovanje generacij med seboj. Zlata gene-
racija dobrohotno razdaja svoje spretnosti, znanje in izkušnje, 
predvsem pa modrost, ki jo mlajše generacije šele pridobiva-
jo. Iz roba družbenega dogajanja, kamor so stari ljudje odrinje-
ni, ko zaključijo svojo delovno-aktivno dobo, jih preko različ-
nih aktivnosti, vključujemo nazaj v družbo in jih spodbujamo 
k ohranjanju in razvijanju potencialov, ki jih posameznik nosi 
v sebi.
V sodobni družbi, kjer so redke družine, kjer skupaj živi več 
generacij, je še kako dobrodošlo medgeneracijsko povezovanje, 
ki ima za vse generacije, pozitiven učinek v razumevanju lastne-
ga sveta in sveta sočloveka. 
Ne vem, kako je biti star, a dana mi je izjemna priložnost, da 
dan za dnem opazujem in spoznavam, kaj pomeni živeti v jeseni 
življenja in ne životariti v vsakdanu.
Zajemati vsak trenutek, ki ti je dan s polnimi pljuči in vedo-
željno ter z mnogoterimi načrti strmeti v neznano prihodnost. 
Skrbeti za redosledje aktivnosti, ki se kopičijo, v želji po izku-
stvu vsega, kar prej ni bilo dosegljivo, zaradi različnih razlogov 
in vztrajno oznanjanje fantastičnega spoznanja, da nimaš časa.
Da, to je svetla plat zlate jeseni, o temni plati pa naj govorijo 
bančna nakazila vsakega zadnjega v mesecu in zdravniška kar-
toteka, ki je z leti pridobila na svojem obsegu.
Petra Kolšek
NE ŠTEJEJO LETA, ŠTEJE SRCE
Hiša generacij Laško letos sodeluje v Tednih vseživljenjske-
ga učenja in v Socialnem tednu, kjer je tema spodbujanje na-
rodne, domovinske zavesti - domoljublje, ki smo ga okrepili na 
ljubezen do domačega kraja - občine Laško. Tako smo pripravili 
razstavo: NE ŠTEJEJO LETA, ŠTEJE SRCE, ki je po vsebini in 
raznolikosti pestra, kot je pestro življenje, ki ga gradijo odnosi 
med generacijami.
Med 2. oktobrom in 2. novembrom 2020 boste tako lahko:
– prebirali pesmi ljubiteljskih pesnikov iz naše občine,
– si ogledali cvetlične kamnite mozaike, ki so najlepši dokaz, 
da skupaj zmoremo več, kljub drugačnosti v pogledih, ide-
jah, spretnostih in znanju (mozaike so naredili prostovoljci 
na enem izmed izobraževanj, kjer so krepili prostovoljsko 
kondicijo in medsebojno povezanost pod mentorstvom Ruže 
Kostadinović),
– od blizu videli EKO OBLEKO, narejeno v letošnji koronski 
pomladi, iz rabljenih zaves, najlon nogavic ter žic iz elektro 
motorja, za letošnjo zmagovalko lepotnega izbora Miss Earth 
Slovenije Adrijano Ojsteršek (občanko Laškega), ki se je uvr-
stila na svetovno tekmovanje, 
– videli avtorske fotografije najlepših kotičkov občine Laško, 
ki smo jih prejeli od 8 ljubiteljskih fotografov, ki so jih opre-
mili z lastnimi zapisi,
– na ogled pa so tudi risbe otrok 1. in 2. razreda PŠ Šentrupert, 
ki so ob poslušanju zgodbe Recept za ljubezen, narisali med-
generacijsko druženje s svojimi babicami in dedki, pod men-
torstvom učiteljice Simone Sirk.
VITAMINSKO MINERALNI POST
»Post je star, kot je staro človeštvo na zemlji. Zakaj ne bi bil 
v veliko korist tudi Vam, naši generaciji in našim potomcem« 
(Marjan Videnšek)
Beseda post v večini ljudi vzbudi nelagodje. Prva misel je aso-
ciacija na stradanje in pitje vode. Resnica pa je daleč od tega. 
34
HIŠA GENERACIJ
Čas posta je čas, ko smo polni energije, 
dobrega počutja in zadovoljni sami s se-
boj. Predvsem zato, ker smo zbrali po-
gum in naredili velik korak zase. V tele-
su se začnejo odvijati krepilni učinki, ki 
blagodejno vplivajo na telo in duha. Za 
post se odločimo, kadar želimo izboljšati 
in okrepiti zdravje. Marsikdo se želi iz-
trgati iz začaranega kroga manjše ali več-
je zdravstvene ogroženosti. Z odločitvijo, 
da bomo uživali naravno hrano/tekoči-
no, se naravno razstrupljali, si privošči-
li tako izdaten počitek kot tudi zmerno 
fizično aktivnost, bomo z vsakim dnem 
bliže cilju. Postenje je brez dvoma naju-
činkovitejši zdravilni postopek za večino 
bolezni. Če bi se ljudje vsako leto odločili 
za nekaj tedensko postenje in se po njem 
zdravo prehranjevali, bi skoraj ne poznali 
bolezni.
Letošnji skupinski post, 10. po vrsti, 
bo potekal v času od 23. do 29. oktobra 
2020. Tudi letos bomo prve 3 dni preži-
veli skupaj v Hiši generacij Laško. 
Vse dodatne informacije (priprava na 
post, potek postenja, program) na 030 
609 464 (Bernarda Klemen).
Vtisi nekaterih udeleženk o postu je-
seni 2019:
Beseda post marsikoga spravi v obup 
in zadrego, saj je največkrat prva asocia-
cija stradanje, lakoto ipd. Tudi sama sem 
razmišljala prav enako. Ko mi je bilo prvič 
omenjeno, da bi morda poskusila s pos-
tom, sem sicer vljudno prikimala, da bom 
o tem razmislila, vendar sem bila v sebi 
odločena, da to pa že ni zame. Saj ne bi 
zdržala brez konkretnega obroka niti en 
dan, kaj šele teden ali dva. Tako je ideja o 
postu popolnoma zamrla in izginila v po-
zabo. A očitno je bil post močnejši od mene 
in je počasi, počasi prihajal na površje. Ko 
je padla končna odločitev o terminu posta 
sem rekla, to je to. Začetek posta ravno na 
rojstni dan ali ni to dovolj jasno zname-
nje, da je to še ena izmed stvari s katero se 
je v življenju vredno soočiti.
Potem pa je bilo potrebno preiti od be-
sed k dejanjem. Začelo se je s predpostno 
pripravo, ki je z malo dobre volje uspela 
tudi ob precej razgibanemu delavniku. 
Temu je sledil najboljši del posta, vikend 
druženje z enako mislečimi ob čiščenju ze-
lenjave, kuhanju postne juhice in stiska-
nju raznobarvnih sadnih sokov. Kdo bi si 
mislil, da taka opravila človeka pripeljejo 
do obilice veselja in smeha in kakšna sreča 
se sprošča ob krožniku vročega in dišečega 
jušnega prevretka. Neprecenljivo! A vse-
ga lepega je enkrat konec in sledil je naj-
bolj vznemirljiv del, nadaljevanje postenja 
doma. Tudi to se je z veliko pozitivne ener-
gije in malo planiranja dalo lepo speljati 
in zaključiti post tako kot je potrebno.
Skratka sama sem se posta lotila z ve-
liko mero strahospoštovanja, vendar sem 
po zaključku ugotovila, da spoštovanje še 
ostaja, strah pa je bil popolnoma odveč, 
saj dobre lastnosti premagajo tiste druge. 
Zato si lahko iskreno priznam, da je bilo 
to najlepše rojstnodnevno darilo in izjem-
na izkušnja, ki jo bom zagotovo še pono-
vila.
Silvija Oštir
Končno mi je postalo jasno, da je pri-
šel čas, ko moram nekaj narediti za to, da 
prečistim svoje telo.
Res je, za post sem se odločila, ker je 
bilo moje telo nasičeno s strupi žalosti, 
bolezni in strahu. Zaradi pomanjkanja 
samozavesti je odločitev nekaj časa zore-
la, vendar je bila poplačana z zanimivo 
in čudovito izkušnjo. Priprava na post je 
potekala neproblematično, polna upov in 
pričakovanj. Druženje v skupini prijetnih, 
enako mislečih prijateljev je bilo nadvse 
čudovita izkušnja, polna novih spoznanj. 
Pitje odličnih sokov, uživanje zdrave, pol-
novredne, energijsko bogate tekoče hrane 
je polnilo telo in dajalo energijo. Posebno 
prijetno je bilo gibanje, sprehajanje in iz-
menjava izkušenj. Res je bilo lepo.
Nato pa je nastopila prava preizkušnja. 
Vrnitev v domače okolje in kuhanje za dru-
žino je zahtevalo trdnost in odrekanje ter 
dopovedovanje, da meni tega ni treba jesti. 
Vztrajala sem 10 dni. Še danes sem ponos-
na na to, moje telo pa je lažje in prečiščeno.
Danes kuham tako kot sta kuhali moja 
stara mama in moja mama v mojih otro-
ških letih. Veliko domače zelenjave, nab-
rane tik preden gre v lonec ali skledo. Mle-
ko, ki ga uporabljam bolj poredko je brez 
laktoze, meso v sledovih je na krožnikih 
enkrat na teden. Hrček v možganih je še 
ostal. Misli se še niso povsem prečistile, hr-
ček melje, meša, še vedno mi ga ne uspe 
ljubeče odgnati. Zato se že vnaprej veselim 
in prosim usodo, da bil bila naklonjena in 
bi bila udeležena tudi na pomladanskem 
postu. Z veseljem priporočam vsem prija-
teljem, da se pridružijo.
Z vso hvaležnostjo iskrena hvala Ber-
nardi in njenemu možu Samu za tako bo-
gato izkušnjo.
Jasna Jelenko Oštir
35
HIŠA GENERACIJ / DRUŠTVO SOŽITJE
V sredo, 21. oktobra 2020, ob 18. uri 
vabljeni  
na predavanje
Z DOMAČO LEKARNO  
NAD PREHLADNIMI  
IN GRIPOZNIMI OBOLENJI
v Hiši generacij Laško  
(Savinjsko nabrežje 6)  
z Jolando Gobec.
Zaradi ukrepov Covid-19  
je število mest omejeno; 
dobrodošle prijave na  
03/734 18 80, 051 436 240.
KROMPIRJEVE POČITNICE
S HIŠO GENERACIJ LAŠKO
Brezplačne ustvarjalne delavnice 
med 10. in 12. uro za
otroke, mladino in odrasle:
•	 ponedeljek, 26. 10.: STRAŠILA IZ 
STEKLENICE,
•	 torek, 27. 10.: DUHCI IN PAJKCI,
•	 četrtek, 29. 10.: ŠIVANKIN JEŽ,
•	 petek, 30. 10.: NOGAVIČNE BUČE.
DRUŠTVO SOŽITJE V TERMAH 
OLIMIA
Društvo Sožitje Laško je letos izvedlo vikend seminar v 
Termah Olimia, od 26. 8. do 30. 8. 2020. Pri organizaciji se-
minarja so bili upoštevani vsi zaščitni ukrepi, ki veljajo za 
COVID-19. Seminarja se je udeležilo 21 družin. V času, ko je 
potekalo izobraževanje za starše, so se otroci z OMDR ude-
ležili ustvarjalne delavnice v naravi. Ustvarjanje je bilo spro-
ščeno in nastali so unikatni izdelki, ki so jih v spomin dobile 
vse družine. Kljub temu, da je bilo naše druženje omejeno 
(upoštevanje socialne distance) smo si znali prisluhniti in se 
poveseliti. Pozorni smo bili na majhne stvari, ki so nam obo-
gatile bivanje. Prav vsi smo začutili dragocenost in neprecen-
ljivost vsakega trenutka, ki smo ga preživeli skupaj. Domov 
smo odšli z iskricami veselja in sreče v očeh. 
Betka Pfeifer, Jelka Kapun, 
prostovoljki društva Sožitje Laško
DRUŠTVO SOŽITJE LAŠKO
Uradne ure:
VSAKO PRVO IN TRETJO SREDO
V MESECU OD 8.00 DO 10.00
Najdete nas v prostorih Upravne enote Laško, 
zraven geodetske pisarne.
36
DOM STAREJŠIH 
AKTIVNOSTI V DOMU 
STAREJŠIH LAŠKO
Za stanovalce Doma starejših Laško 
smo v mesecu septembru, kljub omejit-
vam in skladno z vsemi preventivnimi 
ukrepi, pripravili kar nekaj popestritev 
običajnih dni.
Jesenski čas prinaša umirjenost in pe-
stro paleto toplih barv, hkrati pa tudi obi-
lo jesenskih opravil. V domu smo obujali 
lepe spomine na mladostne dni in na je-
senska opravila, ki so jih stanovalci doma 
z veseljem opravljali. Kot vsako leto smo 
tudi letos organizirali ličkanje koruze 
oziroma »kožuhanje« kot radi rečemo po 
domače. Ker so naši stanovalci pridnih 
rok in radi poprimejo za opravila, so se 
dogodka z veseljem udeležili. Spremlja-
la nas je dobra domača glasba, tudi po-
gostitev s sokom ni manjkala. Da pa je 
bilo »kožuhanje« še bolj zanimivo, so se 
v kupčkih koruze skrivala razna sladka 
presenečenja. Dobro nam je šlo od rok, 
vsem skupaj, saj smo »skožuhali« celo 
prikolico koruze. Zahvaljujemo se druži-
ni Pušnik, ki nam je omogočila, da smo 
dogodek izvedli.
Ker zaradi preventivnih ukrepov nas-
topi večjih skupin v domu niso mogoči, 
se nam je porodila ideja, da za stanoval-
ce v lastni izvedbi organiziramo prav po-
sebno prireditev. Pripravili smo KINO 
POD ZVEZDNIM NEBOM. Izdelali 
smo vstopnice, prav takšne kot jih pot-
rebujemo, ko gremo v kino, izbrali smo 
film in ujeli prijetno topel večer, idealen 
za ogled filma na domski terasi. Pozabili 
nismo niti na napitke, prigrizke in tople 
deke, če bi koga zeblo. Ko se je dan pre-
vesil v večer, se je na platnu izpisal na-
pis »To so gadi«. Prizori iz znanega filma 
so nas iskreno nasmejali. Ob zaključku 
prijetnega večera smo sklenili, da bomo 
takšne dogodke še ponovili.
Ker drži, da je smeh pol zdravja, se 
vsak dan posebej trudimo, da so naši sta-
novalci zadovoljni in tudi nasmejani. Da 
je bil nasmeh na obrazih stanovalcev še 
posebej širok, so s svojim obiskom pos-
krbeli klovni Rdeči noski. Vse skupaj so 
dodobra nasmejali in poskrbeli, da smo 
pozabili na vsakodnevne skrbi.
Mednarodni dan starejših smo tudi le-
tos obeležili s sedaj že 10. tradicioalnimi 
športnimi igrami stanovalcev Doma sta-
rejših Laško. Stanovalci so se med seboj 
pomerili v zabavnih, športnih in misel-
nih igrah. Izdelali smo tudi čisto prave 
medalje, ki so si jih prislužili vsi tekmo-
valci.
Za uspešno izvedbo teh dogodkov gre 
zahvala vsem zaposlenim. Vsi skupaj se 
namreč trudimo, da je življenje za stano-
valce čim bolj prijetno, kljub preventiv-
nim ukrepom, ki jih dosledno izvajamo.
Lepo vas pozdravljamo in želimo, da 
vsi skupaj ostanemo zdravi!
Mateja Gotar,  
delovna terapevtka
37
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Jesen pri Polžkovih
V septembru je v igralnici skupine 
Polžki postalo živahno. Prvi malčki, sta-
ri 1 leto oziroma v pričakovanju prve 
svečke na torti, so začeli spoznavati svo-
ji vzgojiteljici in novo okolje. Prvi dnevi 
so seveda prinesli nekaj solzic, a kma-
lu smo ugotovili, da nam je skupaj lah-
ko res lepo. Tople dopoldneve izkoris-
timo za igro na svežem zraku na terasi. 
Za poležavanje je na voljo debela, mehka 
in topla blazina, za igro pa hiška, zaboji 
polni igrač, poganjalčki, kocke, posodi-
ce in še veliko različnih stvari. Otroci se 
radi stisnejo k nama, zelo uživajo v razi-
skovanju prostorov in v ugotavljanju, da 
se lahko postavljajo na noge in naredijo 
prve korake. Neverjetno hitro sprejemajo 
dnevno rutino in se navajajo na nov red. 
Seveda, tu je drugače, več jih je in uči-
jo se malce počakati, čeprav zna biti to 
včasih presneto težko, se zaigrati tako, da 
ne potrebujejo v vsakem trenutku zraven 
nekoga od odraslih, učijo se zaupati. Ve-
seli in ponosni sva, da so naju tako lepo 
sprejeli in da naši dnevi potekajo zelo 
umirjeno. A naj vas to ne zavede! Tudi 
ustvarjali smo že. Risali smo črte in vi-
juge z barvicami, preizkusili smo, kako 
lepo drsi čopič po podlagi in kako lepe 
odtise pušča. Ker smo bili tako ustvarjal-
ni, so si otroci zaslužili nekaj posebnega: 
opazovanje in lovljenje milnih mehurčk-
ov. Kakšno veselje, vzkliki sreče in smeh. 
Neprecenljivo. 
Vsak dan je za otroke čisto poseben 
dan, vsak dan so bolj zreli, vsak dan se 
naučijo nekaj novega in ja, vsak dan so 
»večji«. Izkoristite vsak trenutek, ki vam 
ga je dano preživeti s svojim otrokom, 
tako se bo med vami ustvarila močna 
vez, ki vas bo povezovala celo življenje. 
Jasmina in Sabina
»Drive-in« kino Sedraž
Začelo se je novo vrtčevsko leto. Igral-
nico je zopet napolnil otroški smeh, igra-
če so ponovno oživele, domišljija in razi-
skovanje pa sta dobila prosto pot. 
Tokrat smo v sklopu Evropskega tedna 
mobilnosti »IZBERI ČISTEJŠI NAČIN 
PREVOZA«, ki je trajal od 16. 9. 2020 do 
22. 9. 2020 raziskovali področje prome-
ta. Spoznavali smo različna vozila, vrste 
prometa, prometne znake in utrjevali 
varnost v prometu. Svoje spretnosti smo 
preizkusili tudi v izdelavi avtomobilov na 
zrak in z njimi izvedli hitrostno tekmo-
vanje.
 A najboljše je bilo, ko smo lahko sedli 
za volan naših kartonastih vozil. Ja prav 
ste slišali, vozili smo avtomobile takšne 
in drugačne ter se z njimi udeležili »Dri-
ve-in« kina. V avtomobilih smo si ogle-
dali vzgojno-izobraževalno risanko, ki 
nam je na prikupen način predstavila vo-
žnjo in pravilno ravnanje v prometu. Vo-
zila smo iz kina pripeljali varno in srečno 
do cilja. 
Otroci iz skupine Zajčki z Anjo,  
Eriko in Marinko
Skupina Ribice v enoti Sedraž
Mesec september, začetek vrtčevske-
ga leta, začetek novih dogodivščin, pus-
tolovščin. September je za naše novinčke 
kar stresen. Novo okolje, nove osebe, vse 
na novo. In zato smo odhiteli. Ven. Ven, 
v naravo, na sveži zrak. 
Zelo pomembno je bivanje na svežem 
zraku. In mi se tega držimo. September 
nam je postregel s toplim vremenom, 
tako da smo to dobro izkoristili. Veli-
ko smo se naučili zunaj, v naravi. Pris-
luhnili smo zvokom živali, ki jih res ni 
malo. Zvokom prevoznih sredstev, ki hi-
tijo mimo nas po cesti ter tudi po zraku. 
Vse smo seveda tudi videli, a najprej pris-
luhnili in reševali uganko. Na igrišču so 
pa otroci najbolj navdušeni nad vožnjo s 
poganjalci. Vsi vemo, da je čelada najbolj 
pomemben pripomoček. T o nam je pove-
dala tudi gospa policistka, ki nas je prišla 
na hitro obiskat, medtem ko je obiskala 
šolo. Starejši otroci so že precej spretni 
pri vožnji. Obvladamo vijuge, tudi vo-
žnja z brcanjem žoge nam že gre dobro 
od nog. Tako bomo ob koncu vrtčevske-
ga leta lahko vsi opravili izpit iz vožnje 
brez težav. Le naše najmlajše še naučimo 
hoditi, pa bomo že pravi junaki. Mi smo 
naše septembrske dneve izpeljali čim več 
v naravi ter tako veliko novega spoznali. 
Manj je bilo prisotnega joka, lepše smo se 
imeli. Vedno se je dogajalo, kaj na novo. 
Če pa je slučajno kdaj slabše vreme, pa 
odidemo v telovadnico, kjer se preizkusi-
mo v plezanju. 
 Otroci skupine Ribice s Tadejo in Anjo
»Drive-in« kino 
Avtomobili na zračni pogon
38
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Ko domišljija dobi krila v vrtcu Jurklošter
Čeprav smo že krepko zakorakali v novo šolsko leto, se nam 
spomini vračajo k prijetnim poletnim dnem. 
Značilnost našega vrtca je, da v času poletnih počitnic zapre 
svoja vrata za pet tednov in vsi skupaj odidemo na težko priča-
kovane počitnice.
V predpočitniškem času izredno veliko časa preživimo na 
prostem, saj nam naša okolica nudi veliko naravne sence, ki jo s 
pridom izkoristimo.
Tako smo se nekega toplega dopoldneva hladili v senci naše 
cerkve ter se igrali s kamenčki. Nastajale so vse mogoče oblike: 
Obeležili smo teden mobilnosti
V tednu mobilnosti smo se v Vrtcu Rečica odločili, da bomo 
teden obeležili s hojo. Hoja je najbolj naraven, zdrav in social-
no pravičen način premikanja. Ne povzroča izpustov in drugih 
vplivov na okolje, je prostorsko in infrastrukturno nezahtevna 
ter zdrava za celotno telo in duha. 
Odpravili smo se na lepo četrtkovo jutro, takoj po zajtrku. 
Pot nas je vodila na bližnji, najvišji okoliški hrib, oddaljen 2 km 
od vrtca. Odšli smo na Zavrate, na nadmorsko višino 558 me-
trov. V vrtcu smo si nadeli odsevne telovnike, ponovili pravi-
la obnašanja na cesti ter se odpravili po vaški poti, ki je vodi-
la mimo prelepih kmetij, prostranih travnikov, polj, vse tja do 
gozdne poti, ki je vodila k našemu cilju. Na poti smo opazovali 
promet in srečevali ljudi ter različna vozila. Z nekaterimi ljud-
mi smo malce poklepetali, jim z veseljem povedali kam gremo 
in kaj imamo v nahrbtnikih. Srečali smo celo traktorista, ki je 
prevažal bale v svojo skladovnico. Na poti smo videli tudi precej 
velik pašnik, kjer so se pasle krave, konji in ovce. Pot je postajala 
čedalje bolj strma in kaj kmalu smo se znašli v gozdu. T udi tukaj 
smo imeli toliko stvari, o katerih smo se lahko pogovarjali. Od 
vrste dreves, živali, do lovske opazovalnice in pomena lovcev za 
naravo in gozd. V senci dreves je bila hoja prijetnejša in cilj vse 
bližji. Čisto malo pred vrhom smo najprej zagledali slovensko 
zastavo in nato leseno hišo, podobno tisti – Pehtini, Bedančevi. 
Zapeli smo Kekčevo pesem in prispeli na cilj, na Zavrate. Oh, 
kako se je podala malica iz nahrbtnika. Ko smo se okrepčali, 
smo si ogledali okolico, naredili nekaj različnih spominskih fo-
tografij ter se odpravili nazaj proti vrtcu. Pot navzdol je bila za 
odtenek lažja in hitrejša. In kot se za zmagovalce pohoda spo-
dobi, je sledila podelitev medalj in slastno kosilo. 
Vrtec Rečica
Igra na našem igrišču
Enoto Debro je v novem šolskem letu napolnilo kar 95 otro-
ških glavic, željnih igre, novih spoznanj in dogajanj v vrtcu. 
Tako v igralnicah kot na igrišču vrtca otroci uživajo v vsakdanji 
igri z vrstniki. Igra poteka brez ali z rekviziti. Res je v letošnjem 
šolskem letu igra nekoliko drugačna od prejšnjih let, a se vse 
strokovne delavke trudimo, da bi razliko otroci čim manj ob-
čutili. V samem oddelku še ni večjih sprememb, spremembe so 
v tem, da se ne smemo družiti s prijatelji sosednjih oddelkov. 
Želimo si, da se bomo prav kmalu tudi to lahko (priporočila 
NIJZ).
Pustimo otrokom svobodo 
Z igro v naravi, v prostorih vrtca in na igrišču omogočamo 
otrokom enkratne gibalne izkušnje. Če dodamo še igro na ig-
ralih, pa spodbujamo kompleksen gibalno-umski razvoj, saj ot-
rok spoznava svoje gibalne sposobnosti ter pridobiva zaupanje 
v svoje lastno telo. Kljub kakšnemu padcu in nesreči ne omejuj-
mo otrok pri uporabi igral, ravno nasprotno, spodbujajmo jih k 
tovrstni igri, kajti vzgojitelji smo kompetentni in ravnamo pov-
sem odgovorno, skrbimo za maksimalno varnost otrok.
Otroci iz oddelka Luna  
z Brigito in Majo
39
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
OTROŠKI KOTIČEK
ODPRAVI SE V GOZD IN POSKUSI  
POISKATI GLODAVCA, KI GA  
OPISUJE SPODNJA PESMICA: 
V JESENI SI HRANO
ZAKOPLJE V TLA.
IN VČASIH POZABI, 
DA TAM JO IMA!
KO ŽELODČEK JO KLIČE,
SE POZIMI ZBUDI.
NAJE SE OREŠČKOV, 
NAZAJ ZASMRČI.
TO JE RJAVA
GOZDNA LEPOTICA.
PRAVIMO JI HITRA, 
SPRETNA .
V VSAKI BESEDI NA LEVI JE SKRITA  
BESEDA. ZAPIŠI JO NA DESNO IN POSKUSI 
RAZVOZLATI ŠIFRO. BO ŠLO? 
JEŽICA      
CVETAČA       
KOSTANJ     
REPA      
VINOGRAD       
            
         1           3            3           2            3
En, dva, tri v vrtec se mudi
Pogumno smo zakorakali v september, 
v novo vrtčevsko leto. Spet smo se sreča-
li vsi, ki se poznamo, medse pa smo pri-
jazno sprejeli tudi nove prijatelje. Bilo je 
nekaj potočenih solzic, a vendar ni bilo 
prehudo. Otroci so se v kratkem času na-
vadili drug drugega, novega okolja, pro-
storov, igrač … Varno, prijetno, spod-
budno in ljubeče okolje pa je tisto, kar 
otroci najbolj potrebujejo.
V vrtcu nam je torej lepo in v vrtec 
gremo radi. Poleg igre, radi poslušamo 
pravljice in pesmice, rajamo ob glasbi, 
igramo na male ritmične inštrumente, 
ustvarjamo, preizkušamo, raziskujemo, 
eksperimentiramo itd.
Velik poudarek dajemo gibanju in gi-
balnim dejavnostim, saj je gibanje otro-
kova primarna dejavnost. Kurikulum za 
vrtce (Bahovec, 1999) s tem, ko oprede-
ljuje področje gibanja, poudarja, da je 
le-to pomembno za otrokov celostni ra-
zvoj. Kurikulum tudi navaja, da je gibanje 
pomembno za razvoj otrokovih intelek-
tualnih sposobnosti. Tako imata igra in 
gibanje pomembno vlogo pri socialnem 
in emocionalnem razvoju. Z zgodnjim 
vključevanjem otroka v gibalne aktivno-
sti otroku spodbudimo veselje, pozitivno 
samopodobo, zaupanje vase ter navduše-
nje za gibanje, ki vpliva na njegov pogled 
in doživljanje skozi vsa obdobja njego-
vega življenja. Otrok, ki bo motiviran za 
gibanje že v zgodnjem obdobju svojega 
življenja, bo imel pozitiven odnos do gi-
banja tudi v odrasli dobi. S tem mu pos-
tavljamo temelje za nadaljnje življenje.
Iz vrtca Rimskih Toplic vas  
pozdravljamo najmlajši iz skupine Bibe
hiše, bazeni, gosenice … Najbolj domi-
selni so se odločili, da bi naredili velike-
ga polža. S skupnimi močmi smo najprej 
sestavili polževo nogo, nato še glavo z ro-
žički in na koncu še prijazen obraz. Nad 
izdelkom smo bili navdušeni in veseli.
V tistem trenutku smo se razveselili 
tudi Tadeja, ki se v Jurklošter večkrat pri-
pelje z avtodvigalom, s pomočjo katerega 
popravlja strehe, razsvetljavo na igrišču 
in v okolici vrtca. Prijazno nam, na nam 
primeren način, predstavi svoje delo.
Veselje ob sestavljenem polžu smo že-
leli deliti tudi z njim, ki se ga je zelo raz-
veselil. Za nagrado nas je skupaj s polžem 
fotografiral. Kako in od kod je sliko po-
snel, pa uganite sami.
Lepo jesen vam želimo otroci iz vrtca 
Jurklošter z Mileno in Zlatko.
S KATERIH DREVES 
SO ODPADLI LISTI? 
OBARVAJ JIH  
V JESENSKE BARVE!
NARIŠI PRIPADA-
JOČE PLODOVE IN 
JIH POIMENUJ.
Alenka T.
40
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Dobitnik srebrnega Preglovega priznanja
Državno tekmovanje za Preglovo priznanje iz kemije je 
potekalo 9. 6. 2020 v OŠ Primoža Trubarja Laško. 
Nanj so se uvrstili Jure Šantej iz 9.aL, Sara Čopar iz 9.aD 
in Neli Ojsteršek iz 8.aL.
Jure Šantej je z 39 točkami dosegel srebrno priznanje. Za 
zlato je bilo treba doseči 40 točk. Iskrene čestitke za doseže-
ne rezultate in znanje.
Milena Žohar
Postali smo 
prvošolci …
1. septembra 
smo pogumno 
prestopili prag šole. Pričakala nas je Pika Nogavička, ki je pos-
krbela, da smo bili veseli in nasmejani. Zaigrali in zapeli so 
nam starejši učenci in še posladkali smo se. 
Nato smo začeli čisto zares. Urejali smo šolske potrebščine, 
spoznavali zvezke in delovne zvezke, šolske prostore. Obiskal 
nas je policist in skupaj smo si ogledali varne poti ter se pogovo-
rili o pravilnem vedenju v prometu. Imeli smo športni dan in se 
odpravili na Šmihel in Krištof. Ob dnevu čebelarjev smo si ogle-
dali panjske končnice, poskusili medeni napitek in medenjake.
Dobili smo še en pomemben obisk, prišla je tetka Jesen s pol-
no košaro jesenskih dobrot, z ugankami in s pesmicami.
V šoli mi je (bilo) najbolj všeč …
… ko se učimo pesmice, ko prepisujemo, telovadimo, plešemo, 
gremo v knjižnico, ko nas je obiskala tetka Jesen, ko smo šli s 
policistom, ko smo v OPB delali ježka in jabolka, ko smo imeli 
športni dan …
Ni nam preveč všeč …
… (po dolgi tišini) da moramo zjutraj zgodaj vstati.
Petra Velikonja z učenci 1.a  
in 1.b razreda MŠ Laško
… in prvošolke
In smo ga pričakali. Prvi šolski dan. To je čas, ki se ga prvo-
šolci izredno veselijo. Leto 2020 je posebno in nenavadno. Ve-
seli smo, da nam je kljub omejitvam uspelo pripraviti sprejem 
za novince. Ker prvošolci mrzlično čakajo ta dan, je prav, da 
ga doživijo z nasmehom na obrazu. 
Sprejem je bil pred podružnično šolo v Debru. Stolčki pred 
šolo so čakali na 18 prvošolcev. Kar hitro in pogumno so fan-
tje in dekleta zasedli svoj prostor. Pika Nogavička jih je s svojo 
razigranostjo spravljala v smeh. Vse zbrane starše in otroke je 
nagovoril ravnatelj Marko Sajko. Učenci so uživali ob nastopu 
mažoretk, kitarista Luka ter trobentačic Mije in Lare. A komaj 
so čakali, da so videli svojo učilnico. Tam jih je čakalo tudi slad-
ko presenečenje. 
Dragi prvošolci, iskreno dobrodošli v šoli. Želim vam, da bi 
v šolo hodili z največjim veseljem, se imeli tukaj lepo ter se veli-
ko novega naučili. Naj vaša otroška razigranost in radovednost 
polnita šolske hodnike in učilnice celih devet let. 
Učiteljica Suzana Oder
41
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Vasica ob drevesu 
Palčki in njihove marljive prijateljice 
mravljice ter čebelice so dobili nov do-
mek. Pri tem so jim pomagali učenci PŠ 
Vrh nad Laškim. 
Vasica ob drevesu je nastala v okviru 
tehniškega dne, kjer so učenci iz narav-
nih materialov izdelali lesene hiške, mo-
stove, vodnjak, gugalnice, ribnik, klopce 
ter mizico s pogrinjki in krožnikom ju-
hice. V gozdu so nabrali različne paliči-
ce, vejice, plodove, kamne, iz katerih so 
lahko s svojo domišljijo izdelovali naj-
različnejše izdelke. Ko so bili končani, 
so jih smiselno postavili okoli drevesa 
pred šolo in skupaj naredili pravo vasi-
co. S tem smo prispevali k okrasitvi oko-
lice šole in hkrati ohranjali ter spodbujali 
pristen stik z naravo. 
Neja Urana, 4. razred: »Pri ustvarjanju 
svoje hiške in gugalnice sem se zabavala. 
Vasica ob drevesu mi je bila na koncu zelo 
všeč.« 
Dominik Kramarič, 3. razred: »Zelo 
všeč mi je bilo, ko me je učiteljica zaposli-
la z nabiranjem kamnov za ograjo hišic. 
Všeč mi je bilo tudi, ko mi je prijatelj Jer-
nej pomagal narediti bazenček.« 
Tanja Hochkraut, 5. razred: »Najbolj 
zanimivo je bilo, ko smo postavljali svoje 
izdelke ob drevo. Najbolj so mi bili všeč 
ribnik in moja čarobna vrata.« 
Jure Frece, 4. razred: »Ko smo šli v gozd, 
je bilo zanimivo pobirati veje in paličice. 
Zelo všeč mi je bil ribnik, ki ga je naredil 
sošolec Filip.« 
Klaudija Košenina
Regijsko in 54. državno srečanje 
mladih raziskovalcev Slovenije 
Kljub epidemiji novega koronavirusa 
smo tudi v lanskem šolskem letu izpe-
ljali srečanje in tekmovanje mladih raz-
iskovalcev in njihovih mentorjev. 
Regijsko srečanje je pod okriljem pro-
jekta Mladi za Celje potekalo na daljavo 
preko platforme informacijskega orodja 
MS Teams v sredo, 27. 5. 2020. Na sre-
čanju se je OŠ Primoža Trubarja Laško 
predstavila z dvema raziskovalnima pro-
jektoma, s področja kemije in psiholo-
gije, oba sta dosegla zlato regijsko pri-
znanje in zasedla I. kategorijo rezultatov. 
Sara Čopar je delo z naslovom Raziskova-
nje biološko aktivnih učinkovin v iglicah 
navadne smreke (Picea abies) z maceraci-
jo rastlinskega materiala pod vodstvom 
strok. raz. sod. Marka Jerana z zdravstve-
ne fakultete in s fakultete za elektroteh-
niko ljubljanske univerze dr. Urbana No-
vaka s Kemijskega inštituta Ljubljana in 
Milene Žohar, prof. kemije in naravo-
slovja. Učenki Nejka Čater in Ema Šolar 
sta nalogo Učitelji pripomorejo k razlikam 
med učenci? izdelali pod mentorstvom 
šolske psihologinje Saše Kočiš. Na 54. 
srečanju mladih raziskovalcev Sloveni-
je sta Nejka in Ema v I. krogu osvojili 
bronasto priznanje, Sara je bila uvršče-
na med 6 najboljših kemijskih projektov v 
državi. 14. 9. 2020 se je Sara z mentorji 
udeležila II. kroga srečanja, ki je poteka-
lo pod okriljem Zveze za tehnično kul-
turo Slovenije (ZOTKS) na Fakulteti za 
naravoslovje in matematiko Univerze v 
Mariboru (UM FNM). Za svoje izvrstno 
predstavljeno delo z ogromno eksperi-
mentalnega dela in novimi ugotovitvami 
je prejela srebrno priznanje in pokal Sre-
brna Zotkina sovica.
Iskrene čestitke vsem, ki so sodelovali 
pri projektih!
Marko Jeran, strok. znan. sod.
Milena Žohar, prof. kemije  
in naravoslovja
Skupina, ki se je udeležila II. kroga državnega sreča-
nja. Fotografija je nastala med eksperimentiranjem v 
laboratoriju na kemijskem inštitutu v Ljubljani. Od 
leve proti desni: koordinator projekta in mentor Mar-
ko Jeran, raziskovalka Sara Čopar ter mentorja Mile-
na Žohar in Urban Novak (fotografija Marko Jeran)
Priznanje in pokal za nalogo Sare Čopar (fotografija 
Milena Žohar). Kljub temu da je Sara odlična špor-
tnica, se je na področju raziskovanja v naravoslovju 
izjemno izkazala in smo nanj zelo ponosni
42
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Kulturni dan – Spoznavamo 
umetnost življenja in glasbeni 
inštrument Cajon
»Otrok vesolja si, nič manj, kot so to 
drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu.« 
To so besede Maxa Ehrmanna iz pesmi 
Desiderata, ki so jo 22. septembra prebi-
rali devetošolci na delavnici zdrave šole. 
Beseda je tekla o umetnosti življenja oz. 
da je vsako življenje umetnina, ki jo je 
potrebno spoštovati in negovati. Življe-
nje je ljubezen, ljubezen do sebe, drugih 
ljudi, partnerja, narave, svobode … 
Zaključek 
Evropskega 
tedna 
mobilnosti v 
občini Laško 
in na Osnovni 
šoli Antona 
Aškerca Rimske Toplice
Vsi si želimo hitro in enostavno dosto-
pati do vsakega cilja ob kateremkoli času. 
Pri tem pa bi se radi izognili hrupu, one-
snaženju, gnečam, boleznim in težavam 
zaradi premalo gibanja. 
Promet je eden glavnih virov onesna-
ževanja zraka, vzrok podnebnih spre-
memb, telesnih poškodb in tudi smrti. 
Sprememba navad, povezanih z mobil-
nostjo, je tako življenjskega pomena. Vsa 
Evropa išče pot iz prometne zagate. Dob-
ro organiziran promet je srce vsake so-
dobne družbe. V mestih z urejenim pro-
metom je lepše in je tudi lažje živeti: tam, 
kjer vse lepo teče, hitreje in udobneje po-
tujemo, hkrati pa manj onesnažujemo 
svojo okolico.
Občina Laško se je letos že sedmič ak-
tivno vključila v projekt Evropski teden 
mobilnosti, ki ga v Sloveniji organizira 
Ministrstvo za infrastrukturo. Prizadeva-
nja za človeku in okolju prijaznejše na-
čine mobilnosti vsako leto povežejo na 
tisoče sodelujočih mest, ki lokalne skup-
nosti spodbujajo k uvedbi in promociji 
trajnostnih prometnih ukrepov. Evrop-
ski teden mobilnosti se zaključi z dne-
vom brez avtomobila.
Med 16. in 22. septembrom so se v ob-
čini pod sloganom »Vaš korak za čistej-
ši zrak« zvrstile različne aktivnosti, akci-
ja pa se je zaključila s krajšo prireditvijo 
in odprtjem razstave učenk in učencev 
na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske 
Toplice.
Župan občine Laško Franc Zdolšek in 
Mojca Knez Jovan sta se odzvala povabi-
lu ravnatelja šole Andreja Podpečana na 
proslavo. 
Pevci pevskega zbora Žarek in šol-
ski band AART pod vodstvom učiteljice 
Alenke Štigl so nas v istoimenski pesmi 
Adija Smolarja opomnili, da v prome-
tu nikoli nisi sam. To sta nam dokaza-
la Lana in Maj, ki sta med prireditvijo z 
rokava »stresla« statistične podatke za 
Slovenijo, ki kažejo, da je bilo konec lan-
skega leta pri nas registriranih 1.600.000 
cestnih vozil. V javnem cestnem linij-
skem potniškem prometu so opravili 554 
milijonov kilometrov, v železniškem po-
tniškem prometu 650 milijonov kilome-
trov ter v zračnem potniškem prometu 
1,2 milijarde kilometrov. 
Župan nas je spomnil, da smo se z leti 
zatekli v udobje jeklenih konjičkov, če-
mur je prispeval drugačen, hitrejši tem-
po življenja, iskanje služb izven domače-
ga kraja, številni opravki in obiski velikih 
nakupovalnih centrov, ki so zrasli na ob-
robjih mest. Spomnil se je svojih šolskih 
dni, ko je bilo treba v šolo peš, tudi pozi-
mi, ko je zapadlo več kot pol metra sne-
ga, danes pa marsikateri starš vztraja, da 
šolski kombi pripelje skoraj do vhodnih 
vrat. 
Župan se zavzema za izgradnjo novih 
pešpoti in kolesarskih stez v občini, ki bi 
v urbanem okolju prispevale k dodatni 
varnosti pešcev in kolesarjev v prometu. 
Zamisel o »pešbusu«, to je prihodu v šolo 
peš ali s kolesom, še posebej, če bi pri šoli 
stala kolesarnica, je zato zelo zanimiva. 
Ljudje vedno znova dokažemo, da se 
moč za spremembe skriva v nas samih, 
vendar se moramo sprejetih načel in za-
obljub držati celo leto in ne samo dan ali 
teden. Zaprite oči in skušajte odmisli-
ti hrup, ki vas obdaja. Ali ni lepo, spo-
kojno? Na prireditvi nam je to za nekaj 
minut uspelo ob poslušanju klavirske 
priredbe pesmi The Sound of Silence v 
izvedbi Simona Schullerja.
Torkova prireditev je bila čudovit za-
ključek aktivnega tedna. Mobilnost smo 
vzeli dobesedno in zares. Ruska steza ob 
Viktorijini promenadi parka zdravilišča 
Rimske terme vsako leto postane prizo-
rišče »boja« učenk in učencev predmetne 
stopnje za odličja v krosu. Tudi letos smo 
dobili najhitrejše in najbolj vzdržljive te-
kače in tekačice. Šestošolci so se po us-
pešno opravljenem pisnem delu kole-
sarskega izpita urili na poligonu v Ločici 
ob Savinji. Učenke in učenci predmetne 
stopnje so ustvarjali na temo mobilnosti. 
Nastali so izdelki iz odpadne embalaže 
ter slike in risbe, ki jih je za ogled pripra-
vila učiteljica Nina Tuš.
Razstavo sta si gosta zaključne priredi-
tve ogledala na hodniku prve triade, za 
vas pa je skupaj z ostalimi aktivnostmi na 
ogled v spletni galeriji Osnovne šole An-
tona Aškerca Rimske Toplice.
Jasmina Oblak  
in Janja Cesar Doberšek
43
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / GLASBENA ŠOLA
Muziciramo in plešemo  
z glasbo v srcu
Pred letom dni nihče ni 
niti slutil, kako zelo se bodo 
nekatere, prej samoumevne 
stvari, spremenile. Organiza-
cija in načrtovanje letošnjega 
šolskega leta se zelo razliku-
je od dosedanjih. Deljenje 
skupin, odpoved večjih kon-
certov in plesnih predstav, 
omejitev gibanja zunanjih 
obiskovalcev v šoli, vsi zaščitni ukrepi in še bi lahko našteval. 
Kljub dani situaciji se še bolj zavedamo pomena ustvarjal-
nosti, ki jo kot poglavitno vrednoto postavljamo v ospredje 
glasbenih in plesnih izobraževalnih programov. Zavedamo se, 
da je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da našim učencem v 
okviru pedagoškega dela ponudimo priložnost lastnega ustvar-
jalnega dela. Želimo si razmišljujoče glasbenike in plesalce, ki 
so sposobni aktivnega vključevanja in intelektualnega soustvar-
janja lastnega izobraževalnega procesa.
V teh časih je seveda še dodatno potrebna podpora staršev in 
razumevanje, da smo v izrednih, za nas kulturnike nehvaležnih 
razmerah, ki pa zagotovo ne morejo trajati v nedogled. Zato ta-
koj, ko bo mogoče, na široko odpremo vrata in vas povabimo k 
obisku naših koncertov in plesnih predstav. 
Do takrat pa ostajamo v interni obliki, snujemo in ustvarja-
mo ter muziciramo in plešemo z glasbo v srcu.  
Marko Razboršek
Zaključek raziskovalnega leta na OŠ 
Antona Aškerca Rimske Toplice
Raziskovalno leto se je letos raztegni-
lo v september. Korona jo je zagodla tudi 
organizatorjem regijskih ter državnega 
srečanja mladih raziskovalcev, ki so bili 
prisiljeni predstavitev nalog preložiti ozi-
roma jih izpeljati preko spleta. 14. in 15. 
septembra je tako na Fakulteti za nara-
voslovje in matematiko Univerze v Ma-
riboru potekalo že 54. srečanje mladih 
raziskovalcev Slovenije, kjer so se v nara-
voslovnih in družboslovnih disciplinah 
predstavili učenke in učenci osnovnih ter 
srednjih šol. Na srečanju se na vsakem 
področju predstavi po šest najboljših raz-
iskovalnih nalog iz cele Slovenije, ki se 
potegujejo za zlata in srebrna priznanja, 
bronasti nagrajenci pa so znani že prej. 
15. septembra je bila tako na podro-
čju zgodovina in umetnostno zgodovina 
predstavljena tudi raziskovalna naloga z 
naslovom Dvorec Širje, med preteklostjo 
in prihodnostjo, avtoric Kaje Kajtna, Ju-
lije Pavšek in Katarine Tržan. Kaja se 
predstavitve žal ni mogla udeležiti, sta pa 
Katarina in Julija njen prispevek odlično 
predstavili. Strokovna komisija jim je po-
delila srebrno priznanje. Iskrene čestitke.
Mentorica Jasmina Oblak
Zgornje misli so prenesene v film 
Yesterday, režiserja Dannyja Boyla, ro-
kenrol komične fantazijske komedije o 
glasbi, sanjah, prijateljstvu in ljubezni. 
Devetošolci so glavni lik umetnika spoz-
nali v vlogi zgodovinarja, arheologa …, 
ki po bizarni prometni nesreči spozna, da 
skupina The Beatles ni nikoli obstajala.
V tretji delavnici so učenke in učenci 
spoznali Cajon, na videz enostavni pe-
rujski tolkalni instrument v obliki škatle, 
ki je mnogo več kot to. Delavnico je vodil 
Jaka Strajnar, akademski glasbenik tol-
kalec in profesor tolkal.
Naši učenci glasbilo že nekaj časa upo-
rabljajo pri urah glasbe, pri pevskem 
zboru in na prireditvah, a vseeno je bilo 
skupinsko bobnanje tudi zanje čisto nova 
izkušnja, nad katero so bili navdušeni. 
Na delavnici so pridobili praktično 
predstavo o raznolikosti ritmov, hkrati 
pa so se naučili osnovne tehnike bobna-
nja, principa improvizacije ter bobnarske 
komunikacije. Če še ne veste, skupinsko 
bobnanje krepi koncentracijo, koordina-
cijo (zaradi igranja z obema rokama) in 
je učinkovita sprostitev. 
Pri organizaciji in izvedbi kulturnega 
dneva so sodelovali: razredničarki deve-
tih razredov Janja Holcer in Špela Miš-
maš, učiteljica Klavdija Artank, ki je iz-
vedla delavnico zdrava šola ter učiteljica 
Alenka Štigl kot idejni vodja in organiza-
torka dneva. 
Jasmina Oblak
44
MLADI
MMC TV LAŠKO AKTIVNO V JESEN
MMC TV Laško je v jesen vstopil ak-
tivno. Poletje smo zaključili s prispevkom 
o koriščenju turističnih bonov v občini 
Laško, ko smo spregovorili z direktorico 
STIK-a Laško Tino Belej, hkrati pa smo 
preverili koliko bonov so posamezniki 
koristili pri dveh največjih ponudnikih 
kapacitet v naši občini. V sklopu tema-
tike o turizmu smo preverili tudi kaj vse 
ponuja destinacija Laško, kjer smo iz-
postavili tudi Honeybrew turo. 
Bili smo edini medij v Laškem, ki je 
pripravil prispevek o neurju v naši ob-
čini. Sprva smo naredili obsežnejši pri-
spevek o neurju v Rečici, kasneje pa smo 
obiskali tudi dolino Gračnice, kjer je ne-
urje pustošilo točno mesec dni kasneje. 
Svojemu namenu pa smo pomagali 
predati tudi nogometno igrišče v Rečici, 
hkrati pa s štirimi ustvarjalci kulturnih 
dogodkov v Laškem spregovorili o kul-
turnem mrku, ki nas je zaradi covida-19 
še posebej prizadel. 
Pospremili pa smo tudi pozitivno 
zgodbo, razstavo panjskih končnic mla-
dih ustvarjalcev iz osnovnih in podru-
žničnih šol naše občine, ki smo jih obi-
skali v Čebelarskem centru, kjer smo 
spregovorili z najmlajšimi obiskovalci, 
hkrati pa tudi s predsednikom čebelar-
skega društva Laško Francem Šolarjem.
Še ena izmed pozitivnih zgodb, ki ste 
jih lahko ujeli na naši spletni strani pa je 
bilo presenečenje domačih gasilcev La-
ško Slavku Špilerju, ki je postal preje-
mnik najvišjega odličja za gasilce. 
Obiskali smo tudi športni vikend na 
Šmohorju, kjer so naši snemalci pospre-
mili pohodnike akcije »Gremo v hribe« 
ter tekmo kolesarskega vzpona Pivovar-
ne Laško. 
Udeležili smo se občinske seje Laško, 
nakar smo objavili pobude svetnikov, 
hkrati pa delili izjavo ministra za okolje 
in prostor, ki jo najdete na naši Facebo-
ok strani. 
V mesec oktober smo tako vstopili s 
trgatvijo stare trte, za katero pripravlja-
mo tudi krajši film, ki si ga bo moč ogle-
dati na naši Facebook strani. 
Ob vstopu v jesen smo v novo sezono 
pospremili tudi košarkarje KK Zlatorog 
Laško, s katerimi smo pripravili krajši 
prispevek, kot novost pa bomo v prihod-
njem letu lansirali še novo podobo sple-
tne strani z novim logotipom, ki ima tako 
za nas kot za krajane Laškega ter okolice 
poseben pomen. 
Trudimo se, da z vami delimo dogaja-
nja v Laškem in okolici, da so naši pri-
spevki kvalitetni in da za vas ujamemo 
vsako pomembnejšo novico. Pomembno 
je, da ostanete obveščeni, da svoj kraj 
spoznavate na drugačne načine in da z 
našo pomočjo o aktualnih situacijah iz-
veste prvi. 
Špela Juhart, MMC TV Laško
Foto: MMC TV Laško
45
ŠPORT IN REKREACIJA
USPEHI REČIŠKIH STRELCEV
29. državno prvenstvo v straljanju, 
odličja tudi najmlajšim
Med 19. in 20. septembrom je v Čren-
šovcih potekalo 29. državno prvenstvo v 
streljanju z zračnim orožjem za mlajše ka-
tegorije. Naši mladi strelci so domov priš-
li s skupno 6 osvojenimi medaljami. Naša 
najmlajša strelca, Zala in Gašper Kajtna 
Poženel, ki trenirata šele dobro leto, sta 
vsak v svoji kategoriji s serijsko zračno 
puško osvojila posamezno 8. mesto. Bila 
sta tudi člana ekipe, mlajše deklice so za-
sedle drugo mesto, mlajši dečki pa tretje 
mesto. Kadetinje s puško (Zoja Kalin, Iza 
Kalin in Nika Zupanc) so se razveselile 
naslova ekipnih državnih prvakinj. 
Izkazali so se tudi malo starejši strel-
ci s pištolo. Anja Jager je v kategoriji sta-
rejših deklic osvojila 3. mesto, na to sto-
pničko pa je stopila tudi ekipa starejših 
dečkov (Klemen Kerin, Jonas Laznik in 
Tilen Zidanšek). Naslov državnega prva-
ka je drugo leto zapored osvojil naš ka-
det Timon Lukež, ki je tudi član državne 
mladinske reprezentance. Naj omenimo, 
da smo na tem državnem prvenstvu so-
delovali s kar 24 mladimi strelci, kar je 
tudi najštevilčnejša udeležba med mladi-
mi v Sloveniji.
Naši najmlajši - še enkrat čestitke, vi 
ste dokaz, da v društvu delamo dobro in 
strokovno, ponosni smo na vas! 
VII. kolo lige Alpe Adria v streljanju  
z velikim kalibrom v Rečici
V soboto, 19. septembra, je na našem 
12 mestnem strelišču potekal tudi VII. 
krog lige Alpe Adria v streljanju z veli-
PESTRO POLETJE  
V STRELSKEM DRUŠTVU 
CELJSKA ČETA MALA BREZA
V Strelskem društvu Celjska četa Mala 
Breza je bilo zadnje tromesečje precej de-
lovno pa tudi veselo. Naše Vrtnice so nas 
počastile s prelepo razstavo, kjer so nam 
pokazale, kako ustvarjalne so bile to leto. 
Organizirali smo tudi piknik za vse zves-
te člane našega društva. Kot vsako leto 
smo izvedli kolesarski krog od Strelskega 
doma Mala Breza do Šentruperta in nato 
proti Celjski koči. Tam so se naši kolesar-
ji malo okrepčali, nato pa se pognali pro-
ti Zg. Rifengozdu, potem so se spustili v 
Tremerje in po novi kolesarski progi do 
Laškega. V Laškem so na kratko posta-
li, da so si nabrali moči za končni vzpon 
proti Mali Brezi. Ob koncu kolesarjenja 
jih je čakalo prijetno okrepčilo in druže-
nje v Strelskem domu. 
V septembru se je odvijal tudi turnir v 
košarki. Tukaj se moramo zahvaliti vsem 
sponzorjem in vsem članom pri iskanju 
le-teh. Pomagali smo tudi pri organizaciji 
tekme ZŠA Laško. 
Da ne boste mislili da smo se samo za-
bavali, moramo povedati, da je bilo tudi 
ogromno dela. Uredila se je menjava 
dotrajane centralne peči in pa ureditev 
luči v montažnem strelišču. Oba projekta 
sta se financirala iz namenskih sredstev 
OI. Uredili pa smo tudi kulturni oder, 
ureditev tal.
Nismo pa pozabili na naše strelce in 
sekcijo za kulturo. Vsi tekmovalci in so-
delujoči v sekciji so dobili nova oblačila z 
našim novim logotipom. 
Za konec pa izrekamo čestitke na-
šim mlajšim strelcem, saj 
se je sredi septembra od-
vijalo državno prvenstvo 
mladih. Naše društvo je 
zastopalo 6 tekmovalcev. 
Ponosni smo na vse tek-
movalce, predvsem pa na 
naše punce, saj so ekipno 
osvojile drugo mesto. Žal 
se nam je zlato izmuznilo 
le za 1.3 kroga. Prav tako 
izrekamo čestitke strelcem 
na državni veteranski tek-
mi. 
Saša Benkič 
OBČINSKO PRVENSTVO  
V TENISU
Tenis klub Marija Gradec Laško je 
tudi letos organiziral Občinsko prven-
stvo v tenisu. Tekmovanje je potekalo na 
teniških igriščih v Marija Gradcu od 7. 
9. do 11. 9. 2020. Igralci smo se morali 
tudi tokrat prilagoditi malo manjšim me-
ram tekmovalnih površin. Upamo, da je 
to tokrat zadnjič. Drugo leto naj bi tek-
movanje potekalo v novem tenis centru 
v Debru. Tekmovanje je potekalo samo v 
članski konkurenci. Žensko prvenstvo je 
zaradi premajhnega števila tekmovalk žal 
odpadlo.
Občinski prvak je postal Alfredo Juri-
čič, ki je v finalu z 2:1 premagal Dejana 
Seliča. Tretje mesto je osvojil Zdenko Le-
ljak, ki je z 2:0 premagal Danijela Lapor-
nika.
Hvala vsem sodelujočim za udeležbo 
in vabimo vse ljubitelje tenisa, da se nam 
pridružijo v novem tenis centru v Debru. 
Zdenko Leljak 
46
ŠPORT IN REKREACIJA
V soboto, 26. septembra, se je navkljub slabi vremenski 
napovedi in Covid-19 razmeram, odvil že 14. Kolesarski 
vzpon na Šmohor v sklopu zaključne prireditve Gremo v 
Hribe. Vzpona se je udeležilo 54 udeležencev. Letos je bil 
najhitrejši Jan Trotovšek iz KD Tanin Sevnica z rezultatom 
18:56:30. Najhitrejša kolesarka pa je bila Tajda Glamočak z 
rezultatom 26:58:90. 
Potrebno je poudariti, da si vsi prizadevamo, da bi bila 
tudi v bodoče ta kolesarska prireditev še bolj obiskana. Na 
Šmohorju je vsak zmagovalec v svoji kategoriji prejel pokal, 
prvi trije pa praktične nagrade Pivovarne Laško Union. Iz-
žrebali smo tudi praktične nagrade, ki jih je podarilo pod-
jetje Rossi sport. Vsak udeleženec je prejel rumeno športno 
majico. 
Vse kolesarske navdušence vabimo, da se nam pridružite 
na 15. Kolesarskem vzponu na Šmohor prihodnje leto. »Kolo 
je svoboda«. 
Luka Picej, Kolesarski klub Laško
ŠPORTNI VIKEND  
S PIVOVARNO LAŠKO
Preteklo soboto je v Laškem potekal 
športni vikend. Že 14. Kolesarski vzpon 
Pivovarne Laško ter zaključna akcija 
Gremo v Hribe sta skupaj nastopila pod 
prireditvijo Zlatorogova Transferzala 
ponosa.
»Posebno leto, covid leto. Leto, ko 
smo »Gremo v hribe« zaključili en me-
sec kasneje,« je pojasnil Urban Kramber-
ger iz Pivovarne Laško-Union ter dodal, 
da je bilo to leto, v katerem smo vsi ra-
stli in postajali drugačni, vključno s tem 
dogodkom, ki se je konceptualno precej 
spremenil: »V eseli me, da je vreme zdrža-
lo ter da smo se združili z našimi »spon-
zoriranci«, izvedli tudi kolesarski vzpon 
ter kljub situaciji privabili veliko ljudi, ki 
upoštevajo razdaljo ter navodila pristoj-
nih. Pozitivno je, da naš lastnik razume 
dobro zgodbo, ki je pozitivna za družbo, 
za vzdrževanje odnosa z lokalnim oko-
ljem ter predvsem, dobra za blagovno 
znamko Laško.«
Blagovna znamka Laško torej skrbi za 
dobro počutje in zdrav duh, s čimer je v 
njihovo zgodbo s pozitivnim učinkom po-
vezala tudi naše vrhunske športnike, ki so 
svoje navijače obiskali na srečanju. Na po-
hodu so se nam pridružili skakalci Jernej 
Damjan, Nika Križnar in Timi Zajc, pa 
tudi svetovni prvak v deskanju na snegu 
Rok Marguč, ki se je dogodka udeležil s 
svojo družino. Na Šmohorju pa smo opa-
zili tudi rokometaše Celja Pivovarne La-
ško, biatlonko Andrejo Mali, košarkarje 
Zlatoroga ter nogometaše Maribora.
Vsi športni zvezdniki poleg svojih 
uspehov spodbujajo tudi tiste, ki se ak-
ciji Gremo v hribe pridružujejo že nekaj 
let. Med njimi je tudi Štefan Šapač, ki se 
je udeležil že vseh 11 sezon in tako zbral 
100 obveznih žigov. 
Že 14. Kolesarskega vzpona Pivovar-
ne Laško pa se je udeležilo veliko tekmo-
valcev, ki svoje zdravje krepijo s pomočjo 
kolesa. »Danes smo lahko veseli, saj smo 
ta dogodek začeli načrtovati že spomladi, 
vse aktivnosti pa zaključili v juliju, s pri-
dobivanjem raznih soglasnih in upravnih 
dovoljenj ter pozitivnemu mnenju NIJZ,« 
je pojasnil predsednik Kolesarskega klu-
ba Laško Luka Picej, ki je rekel, da jih je 
pred dogodkom presenetila še slaba vre-
menska napoved, a so se odločili, da do-
godek izpeljejo ne glede na vreme, kar se 
je na koncu izkazalo za pravo odločitev. 
Letošnje leto so v posamičnih katego-
rijah, od najmlajših do najstarejših, pri 
kolesarkah zmagale Katarina Jančič, Taj-
da Glamočak in Nataša Kačičnik, med-
tem ko so pri kolesarjih prva mesta za-
sedli Matevž Sluga, Jan Trotovšek, Blaž 
Goričar, Andrej Pinter ter Tone Kle-
menc. Najštevilčnejša družina je postala 
družina Utrankar, najbolje zasedana klu-
ba pa Bike republik ter ToSimple. 
Pozitivne zgodbe s pozitivnimi rezul-
tati in nasmehi, ki jih je bilo kljub razme-
ram moč opaziti med obiskovalci. V ablje-
ni, da se tovrstnih dogodkov v prihodnje 
udeležite tudi sami in tako preko blagov-
ne znamke Laško naredite nekaj dobrega 
zase in svoje počutje! 
Špela Juhart 
Foto: MMC TV Laško
kim kalibrom. Sodelovalo je 84 strelcev 
iz Slovenije in Avstrije. Strelci Rečice smo 
sodelovali z eno ekipo v pištoli 9 mm in 
zasedli ekipno 16. mesto, prav tako tudi 
v disciplini revolver. Posamezno je Jernej 
Knez osvojil 41. mesto, pri pištoli z revol-
verjem pa je Uroš Kovač zasedel 46. mes-
to. Ob sončnem vremenu in upoštevanju 
ukrepov smo tekmovanje izpeljali brez 
zapletov v začrtanih časovnih okvirjih in 
preživeli prijetno športno soboto.
Saška Maček
47
ŠPORT IN REKREACIJA
Z OKTOBROM ZAČETEK TEKMOVANJ  
VSEH SELEKCIJ
Pred nami je začetek nove tekmovalne sezone, polne novih 
izzivov. Ob zaključku poletja oziroma pripravljalnega obdob-
ja smo v klubu izpolnili vse predhodne obveznosti, ki so bile 
zaradi epidemije postavljene na stran. Klub je v svoji družini 
obdržal vse pomembnejše pokrovitelje ter partnerje, žal pa se 
podobno kot večina društev, klubov in nam podobnih organi-
zacij, soočamo z izpadom dohodkov iz naslova prodaje, klub-
skih vadnin in prispevkov nekaterih podjetij. S pozitivnim pris-
topom, motivacijo in večjim vključevanjem lokalne skupnosti 
smo uspeli v klub privabiti nekaj novih sponzorjev, prevetrili 
smo izgled članskega moštva ter obogatili promocijsko vsebino 
za komunikacijo z našimi navijači. Delo v članski ekipi, mla-
dinskem ter pionirskem pogonu in šoli košarke je ocenjeno kot 
pozitivno, vsi zastavljeni cilji, ki smo jih prioritetno reševali za 
nemoteno delovanje kluba, pa so bili, ali pa še bodo, doseženi.
Člansko moštvo je s tekmovanjem v jubilejni trideseti sezoni 
prve slovenske košarkarske lige začelo z gostovanjem pri Pol-
zeli. Naša ekipa, ki v povprečju šteje rosnih 21,6 let, je z izje-
mno energijo presenetila domače Hopse in na koncu zmagala 
s 83:66. Poleg državnega prvenstva bomo tudi letos tekmovali 
v slovenskem pokalnem tekmovanju, pokal Spar, v katerem si 
želimo predvsem razvoja mlajših, neizkušenih košarkarjev, ki 
na tekmah državnega prvenstva ne bodo imeli ključne vloge in 
visoke minutaže. Za lažje spremljanje dogajanja na parketu bo 
vse članske tekme v 1. SKL moč spremljati tudi v spletnem pre-
nosu, povezave pa najdete na dan tekme na naši klubski Face-
book strani. 
V oktobru so s tekmovanji začele tudi vse selekcije laške-
ga prvoligaša, ki jih je v letošnji sezoni, skupaj v sodelovanju 
s košarkarskih klubom Hrastnik (selekcije U15b in U19b), kar 
osem. Naša zastavljena strategija pri delu z mladimi košarkar-
ji je ob kančku športne sreče že obrodila sadove. Okrepili smo 
delo z mladimi, vsi delujoči trenerji imajo svoje selekcije, nalo-
ge so razdeljene in mislim, da delo poteka dobro. Prostora za 
napredek je še ogromno, našim košarkarjem želimo omogočiti 
še več, vendar jim tega zaradi trenutne negotove situacije žal ne 
moremo. V eseli in ponosni smo, da glavnina naših selekcij, torej 
U13, U15A, U17 in U19A, ponovno nastopajo v prvih ligah, kar 
je ključni napredek glede na pretekle sezone. 
Ob tej priložnosti vabimo vse navijače košarke, da podprejo 
domači klub. Žal bo ogled tekem, zaradi restrikcij odgovornih 
organizacij, v letošnji sezoni otežen, kljub temu pa smo s trdim 
delom in trudom vseh akterjev na področju občine Laško pri-
dobili pozitivno mnenje NIJZ, ki zvestim ljubiteljem košarke 
omogoča ogled tekem ob upoštevanju »korona« predpisov. Za 
vse navijače imamo pripravljene sezonske vstopnice oziroma 
članstvo v vrednosti 40 EUR (otroci do 15 let - 15 EUR), za več 
informacij pa smo vam na voljo na info@kkzlatorog.si.
Se vidimo v Treh lilijah!
KK Zlatorog Laško
Hrib Sveta Trojica (851 m) nad Jurkloš-
trom je priljubljena izletniška točka za 
pohodnike in ljubitelje neokrnjene 
narave, je pa tudi odlična razgledna 
točka. Ob ugodni vidljivosti se od so-
sednjih držav vidijo Dolomiti v Italiji, 
Sljeme na Hrvaškem in več mejnih 
gora v Avstriji (Peca). Od domačih hri-
bov in gora se vidijo Snežnik, Gorjan-
ci, Lisca, Kum, Bohor, Donačka gora, 
Boč, Pohorje, Konjiška gora, Plešivec, 
Mrzlica, Gora Oljka, Menina planina, 
Kamniško Savinjske Alpe (Ojstrica, 
Planjava, Brana, Turska gora, Skuta, 
Grintovec), v Julijcih pa tudi Triglav.
Izhodišče poti: parkirni prostor pri 
trgovini v centru Jurkloštra
GPS: 46.092999, 15.334271
Potek poti: Jurklošter, sv. Trojica, 
Jurklošter
Vrsta poti: tematsko-turistična  
pohodna pot
Čas hoje: 1 ura (v eno stran)
Dolžina poti: 2,5 km ( v eno stran)
Zahtevnost: srednje zahtevna
Najnižja točka poti: 355 m
Najvišja točka poti: 851 m
Več o poti: FB PO LAŠKIH POTEH in 
www.lasko.info
CERKEV SVETA TROJICA
Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Trojica, 
podružnica fare sv. Mavricija Jurkloš-
ter. Cerkev je po enem od pisnih vi-
rov sezidana na zelo močni energijski 
točki, območje močnega sevanja je 
zaznamovano v obliki magičnega tri-
kotnika in vsakem od treh vogalov je 
prav v letu pozidave cerkve bila po-
sajena lipa, od katere je ena že pro-
padla, druga je v zelo slabem stanju, 
tretja pa še kljubuje času. Kot ener-
gijska točka zelo privlači strele, skoraj 
po vsakem neurju so vidne poškodbe 
po streli na okoliškem drevju, pred 
iznajdbo sodobnejših strelovodov pa 
tudi na cerkveni zgradbi.  
V poročilu leta 1545 o vizitaciji fare 
Loke se cerkev na Trojiškem vrhu (na 
Lipi) imenuje pri sv. Trojici na Lipovem 
(Linden). Tako naj bi se glasil prvi pisni 
vir o nastanku te podružnične cerkve, 
ki je bila prvotno kot molilnica bolj 
podobna s kamnom obloženi jami kot 
cerkvi. Na željo okoliških faranov je 
bila leta 1733 cerkvena stavba takšna 
kot je sedaj na novo pozidana. Cerkev 
je prostorna, visoka in obokana, kor je 
tristransko zaključen. V novo sezidani 
cerkvi stojijo trije oltarji. Glavni oltar 
sv. Trojice z letnico 1685, desni oltar 
sv. Ane iz leta 1652 in tretji oltar sv. Ni-
kolaja z letnico 1754.
ENERGIJSKI PARK SVETA TROJICA
Območje hriba sv. Trojica je že dalj 
časa znano kot energijsko zelo moč-
no in pozitivno področje. S pomočjo 
radiostezije je bilo odkritih več ener-
gijskih točk (meritve je izvedel Jože 
Munih iz zasebnega zavoda Energij-
ske poti Tolmin).
I. TOČKA ZEMELJSKEGA ZNAČAJA
II. TOČKA NEBESNEGA ZNAČAJA
III. TOČKA ASTRALNEGA ZNAČAJA
V energijskem parku sv. Trojica je 
označenih sedem točk, ki se med se-
boj razlikujejo glede na lastnosti ener-
gij, ki delujejo na čakre - energijske 
centre v človeškem telesu. Teh sedem 
točk je obeleženih s posebej odbra-
nimi, energijsko primernimi kamni 
prodniki iz okoliških vodotokov, ki še 
dodatno izboljšujejo pretok energije 
v prostor. Točke od 1 do 7 so zapisane 
na posameznem kamnu. Opis lastnos-
ti posameznih točk je podan na infor-
macijski tabli, posebej pripravljenih 
zloženkah (dobite jih v TIC-u Laško ter 
na spletni strani www.lasko.info).
Na vrh Svete Trojice je možno priti 
tudi z avtomobilom preko Polane.
Dean Muhovec, STIK
48
ŠPORT IN REKREACIJA
49
INTERVJU
Priznanje Matevža Haceta je najviš-
je priznanje v gasilstvu v Sloveniji in 
tega ima zdaj tudi veteran PGD Laško 
Slavko Špiler. Je gasilec s kar šest dese-
tletij dolgim stažem v tej humanitarni 
organizaciji. Celih 32 let, do leta 2018, 
je bil poveljnik Gasilske zveze Laško. V 
letu, ko Prostovoljno gasilsko društvo 
Laško praznuje svojih okroglih 150 let 
delovanja, ima za dobitnika in za dru-
štvo samo, takšno priznanje posebno 
težo. Slavko Špiler je v življenju počel še 
marsikaj drugega, veliko časa je posve-
til tudi nogometu, a v tem pogovoru se 
omejujemo zgolj na gasilstvo. 
Začniva s priznanjem, ki ste ga dobili 
sredi septembra, priznanje Matevža Ha-
ceta, le trije gasilci ga dobijo vsako leto v 
Sloveniji. Najprej iskrene čestitke in ob-
vezno vprašanje: kaj vam to priznanje 
pomeni?
Hvala. Lep občutek je, ko dobiš tako 
visoko odlikovanje. Dobiš ga res oseb-
no, a priznanje je zahvala vsem gasilcem 
v Gasilski zvezi Laško. Vsi skupaj, mo-
štvo in poveljniki, smo do konca moje-
ga mandata pred dvema letoma delali 
uspešno. Priznanje je rezultat dela vseh 
gasilcev, je pa dober občutek, da sem na 
tem področju naredil toliko, da so mi to 
priznanje podelili.
Priznanje Matevža Haceta je Slav-
ko Špiler dobil na slavnostni seji Ple-
numa Gasilske zveze Slovenije v Šen-
tjerneju 19. septembra. Ko se je vrnil s 
podelitve, so mu slovesen sprejem, za 
katerega sam ni vedel da bo, pripravi-
li društveni tovariši in tudi tovariši iz 
sosednjih društev, povezanih v Gasil-
sko zvezo Laško. Nagrajencu sta prišla 
na slovesen sprejem čestitat tudi župan 
Franc Zdolšek in podžupan Matjaž 
Pikl. 
Začela sva na še aktualnem delu vaše 
kariere, zdaj pa je treba šest desetletij 
nazaj, ko ste začeli svojo gasilsko pot. Ste 
gasilec z dolgoletnim stažem, pa ste še tak 
mladenič ...
V gasilske vrste sem vključen že od leta 
1960. V osnovni šoli v Sedražu sem se 
kot pionir skupaj z drugimi sošolci prid-
ružil pionirski gasilski enoti. Takrat se je 
začela moja pot. Ko smo se preselili v Re-
čico, sem bil nekaj časa član tamkajšnje-
ga prostovoljnega gasilskega društva. Po 
šolanju sem se zaposlil pri rudniku La-
ško. Tam sem se vključil v gasilsko eno-
to Rudnika Laško, tega so potem zaprli. 
Že leta 1972 so začeli graditi nadomestno 
tovarno za prezaposlitev rudarjev. To je 
bil Tim, Tovarna izolacijskega materiala 
Laško, kjer sem s svojim delom nadalje-
val. Od leta 1985 pa sem delal na podro-
čju požarne varnosti in varstva pri delu. 
Tako da sem bil vseskozi vpet v delo na 
tem področju.
Kaj vas je povezalo z gasilstvom?
V gasilsko društvo so nas povabili v 
otroštvu. Takrat še nismo razmišljali, kaj 
pomeni biti gasilec. Razumevanje gasil-
stva je v meni dozorevalo z leti, s šola-
njem in izobraževanjem. Sčasoma sem 
dojel, kako pomembno je humanitarno 
poslanstvo. Zavedel sem se, da gre za da-
janje pomoči tistemu, ki jo potrebuje. Ko 
ti to preide v kri, to ni obveznost, ampak 
čut odgovornosti do soljudi in ljudem 
pomagaš, ko so pomoči najbolj potrebni, 
ne da bi o tem razmišljal. Ravnaš, kot je 
prav.
V vaši družini je gasilstvo stalnica, 
rdeča nit, že več generacij.
Res je, moji vnuki so že šesta generaci-
ja, jaz sem torej tretja. Moj dedek in stari 
ata sta bila gasilca, pa moj oče, jaz sem in 
oba moja sinova in zdaj že vnuki. Gasilci 
so bili po očetovi in mamini strani. Tudi 
mamin oče je bil gasilec v Sedražu. Otro-
ci se tega nalezejo, če so tako vzgojeni in 
to postane samo po sebi umevno. 
V vaših generacijah je bil sočuten od-
nos do soljudi nekaj običajnega, danes pa 
to ni več tako. To drži? ...
Res je, mogoče so včasih drugače gle-
dali na gasilce, kar tako nisi mogel biti to. 
Gasilci so bili pomembni ljudje. Danes je 
tempo življenje drugačen in gasilce spoš-
tujejo le takrat, ko nas rabijo. 
Zadnja leta ne gasimo le požarov, am-
pak počnemo vse tisto, česar občani sami 
ne obvladajo. Včasih nihče niti pomislil 
ni, da bi poklical gasilce, ko je stanova-
nje zalila voda. Takrat so poklicali vodo-
vodnega inštalaterja ali kakega drugega 
mojstra. Danes to naredijo gasilci. Gle-
danje na gasilce je danes povsem drugač-
no kot je bilo.
Kdaj se je zgodil ta preobrat, to dru-
gačno gledanje na gasilca – pred leti je 
gasilec gasil požare, danes pa je punčka 
za vse. Čemu pripisujete tak odnos?
Najprej je odzivnost, gasilci pride-
mo hitro, drugo dejstvo pa je, da gasilci 
Slavko Špiler, dobitnik priznanja Matevža Haceta
KO ZAPISKA, VEŠ, DA MORAŠ ITI
50
INTERVJU
pridemo zastonj. Še pred leti so razkrite 
strehe prišli popravljat krovci, danes to 
opravimo gasilci. Največkrat res streho 
najprej zavarujemo, v naslednjem trenut-
ku pa jo tudi že popravimo ...
Financiranje gasilskih društev je vsaj 
na oko urejeno, ampak prav zaradi tega 
velikega obsega dela – ali občinski prora-
čuni, pa požarna taksa, prostovoljni pri-
spevki, zadoščajo za vse vaše potrebe?
Gasilci se financiramo iz proračunov 
lokalnih skupnosti. Od dobre volje župa-
nov in občinskih svetov je odvisno, koli-
ko namenijo za delovanje gasilcev. V La-
škem je bil v zadnjih tridesetih letih pri 
županih in svetnikih za naše delo ved-
no posluh. Vmes je bilo tudi malo vroče 
krvi, na koncu pa smo se vedno dogovo-
rili. 
Sredstev ni nikoli dovolj, saj je gasil-
ska zaščitna oprema zelo draga, ampak 
nekako shajamo. V zadnjih letih, pri ak-
tualnem županu, so se sredstva še pove-
čevala. Tako v Laškem dobivamo pro-
računska sredstva in sredstva požarnih 
taks, torej premij, ki jih podjetja in po-
samezniki plačujejo zavarovalnicam za 
požarna zavarovanja. Za zdaj smo zado-
voljivo opremljeni v vseh osmih prosto-
voljnih društvih. Naša občina pa tudi še 
dodatno sodeluje pri nakupu gasilskih 
vozil. Sredstev ni v izobilju, vendar se 
opremljamo varčno in s premišljenimi 
nakupi. 
Ko gre za večje naravne nesreče, lokal-
ne skupnosti izdelajo ocene in pride ne-
kaj denarja tudi iz državnega proračuna, 
ob poplavah se deloma pokrivajo iz teh 
virov. 
Intervencijske stroške goriva in drugih 
nujnih reči, pa ob takih dogodkih pokri-
jejo viri iz Gasilske zveze Slovenije. 
Nekateri si gasilce predstavljajo kot 
vsako društvo, vendar je pomembna raz-
lika: ko se prostovoljno pridružiš gasil-
cem, je to velika obveznost. Drugih dru-
štev ne podcenjujem, ampak mi nismo 
planinsko društvo ali ribiška družina, če 
se ti tam ne da iti, pač ne greš. Pri nas pa, 
ko ti zapiska pozivnik, moraš iti.
Omenili ste pogojni refleks, pisk, ki 
vam sporoči, da morate nekam na inter-
vencijo, kako je živeti s tem zavedanjem, 
da bo čez pol ure ali čez dve uri ali jut-
ri zapiskalo in bo treba nekam. Se človek 
tega navadi?
Povsem se navadiš. V Laškem te po-
zivnike, kot jim rečemo, nosimo že zelo 
dolgo. So sestavni del življenja, ko zapi-
ska veš, da moraš iti. Ob sobotah, ko je 
redni test s Centra za obveščanje in za-
piska, vedno pogledaš, če ni intervencija, 
potem vidiš, da gre za preizkus. Gasilci se 
na to navadimo.
Kako pa to sprejemajo doma? Vaša 
žena je to najbrž sprejela že pred leti? 
Je morala. Vsakič vidi, da takrat sko-
čim, če me še kaj sprašuje, običajno ne 
odgovorim, niti kam grem, ne kaj je. 
Ženske ste radovedne in bi že takoj rade 
vedele, kaj se je zgodilo. Ampak jaz sem 
dosleden in nikoli ne povem. Šele ko se 
vrnem z intervencije, povem, kaj je bilo.
32 let ste bili poveljnik v Gasilski zve-
zi Laško. V tem času se je zgodil ta pre-
obrat, kar zadeva opremljenost, odnosa 
do gasilstva ...
To funkcijo sem prevzel na željo po-
kojnega Rudija Cestnika. Z njim sva zelo 
dobro sodelovala in vedno je podpiral 
ideje mladih. Jaz sem bil takrat še mlad 
in šolan in vedel sem, kaj gasilske eno-
te potrebujejo. Leta 1985 so bile gasilske 
enote z osebno zaščitno opremo zelo sla-
bo opremljene. Ni bilo zaščitnih oblek, 
ne delovnih čevljev, niti ustreznih čelad. 
Takrat smo najprej začeli skrbeti za vse 
to. 
T udi vozni park je bil slab. Sprejeli smo 
srednjeročni načrt in v osmih letih so v 
vsa gasilska društva prišla nova vozila. 
Krepila pa se je tudi osrednja gasil-
ska enota. Spomnim se poplav 1989, ko 
je poplavila Lahomnica, leto kasneje je 
poplavila Savinja in pod vodo so bili La-
ško, Rimske Toplice in Zidani Most. Tak-
rat smo imeli gasilci le črpalke, pa še teh 
je bilo premalo za prečrpavanje vode. 
Osebna zaščitna oprema je bila neustre-
zna, težka in masivna, ko si bil moker, si 
bil povsem neokreten. Nismo imeli de-
žnih plaščev, bili smo v navadnih delov-
nih oblekah in gumijastih škornjih. V več 
letih smo se nato opremili.
Pa še nekaj je bilo pomembno: ko sem 
jaz prevzel vodenje gasilske zveze, mi je 
uspelo povezati prostovoljne gasilce in 
industrijska gasilska društva. Ta so bila 
v Timu, Boru, kasneje v Paronu. Teh ni 
več. Prostovoljni gasilci in oni iz indu-
strijskih društev praviloma niso šli sku-
paj, saj so bili ti, drugi, bolj usposobljeni. 
Z mojim prihodom smo začeli usposab-
ljati moštvo in opremljati gasilske enote. 
Danes je vse drugače, večja je usposo-
bljenost, ko gasilci naredijo gasilski tečaj, 
so že tako usposobljeni, kot so bili takrat 
višji gasilski častniki. Usposabljanja so 
danes stalna, mesečna, tedenska, včasih 
pa tega ni bilo. 
Tudi opremljenost je danes drugačna, 
kot je bila. Gasilske enote so opremljene 
z ustrezno opremo, imamo zaščito pred 
požari, tehnična oblačila za lažje inter-
vencije, pa posebna za delo ob poplavah. 
Imamo zaščitne obleke proti dežju. Res, 
viden je velik napredek v organiziranosti 
in opremljenosti gasilcev v Laškem.
V devetdesetih letih, ko ste postali 
predsednik PGD Laško, ste začeli opo-
zarjati na neustrezno lokacijo gasilske-
ga doma (v mestu) in da je treba zgraditi 
nov gasilski dom. S čim ste prepričali ta-
kratno občinsko vodstvo?
Član PGD Laško sem od leta 1996. 
Želje po novem gasilskem domu so bile 
v društvu že prej, v začetku devetdese-
tih letih pa je Rudi Cestnik, ki ni bil več 
najbolj pri zdravju, želel pridobiti mlado 
ekipo, ki bo delo nadaljevala in za to je 
našel mene. Funkcijo predsednika PGD 
Laško sem leta 1996 prevzel, postavil pa 
sem pogoj, da se mora članstvo s tem 
strinjati. Društvo ni bilo v slabi kondiciji, 
opreme res ni bilo, bili pa so operativno 
dobro usposobljeni. In star gasilski dom 
sredi mesta ni mogel več služiti svojemu 
namenu. Začeli smo intenzivno delati, da 
51
INTERVJU / DRUŠTVA
bi prišli do novega. Dogovorili smo se z 
občino, ki je kupila zemljišče v Debru in 
leta 2000, ob 130-obletnici, je bil gasilski 
dom odprt. V tem času je bilo veliko dela, 
veliko nam je pomagala Pivovarna. Leta 
1998 smo imeli dan odprtih vrat, prevzeli 
smo tudi manjše gasilsko vozilo in tak-
rat so videli, v kako nemogočih razme-
rah delamo. Tone Turnšek je takrat rekel: 
»Zgradili bomo nov gasilski dom.« In 
tako je tudi bilo. 
V novem gasilskem domu so se delovni 
pogoji gotovo izboljšali.
Seveda. Pogoji so se izboljšali, opera-
tivno in društveno. Več je bilo izobraže-
vanj in usposabljanj. Tudi mladine smo 
pridobili več. Trenutna generacija, ki 
društvo vodi, je iz teh časov, ker so bili 
takrat vzgojeni, tako operativni sestav 
in tudi poveljstvo. So pa zahteve za naše 
društvo (IV. kategorije) zdaj zelo visoke, 
imeti moramo 54 operativcev. To pote-
gne za sabo gmotne in kadrovske zahte-
ve. Zadnja leta so tudi poostreni inšpek-
cijski nadzori glede vzdrževanja opreme. 
Društvo je zdaj v dobri kondiciji, predse-
dnik Bojan (Špiler) ima izjemne organi-
zacijske sposobnosti, operativno pa dru-
štvo vodi Matej (Špiler), ki ima odlične 
sodelavce. Imamo 5 poklicnih gasilcev, 
ki delajo v Poklicni gasilski enoti Celje in 
so naši člani. Svoje znanje delijo drugim 
članom, predvsem mlajšim. Operativno 
se to zelo pozna, to vidimo na tehničnem 
dnevu in ob usposabljanjih v naši gasilski 
zvezi, vidi se, da ima zveza od osrednjega 
društva le korist.
Za prihodnost gasilstva v Laškem naj-
brž ni bojazni?
Gasilci smo preživeli vse sisteme, po-
litika se vedno poskuša mešati, vendar ji 
nikoli ne damo prostora. Po tej plati za 
društvo ni težav. Edino težavo vidim v 
operativni pripravljenosti, saj vedno več 
gasilcev dela izven Laškega, dopoldanski 
čas je za odzivnost gasilcev vedno težji. 
V šestih desetletjih je bila množica res-
nih intervencij. Gotovo pa se spomnite 
tudi kakšne dogodivščine? 
Od leta 1990 imam še en rojstni dan, 1. 
novembra. S Srečkom Pečnikom sva bila 
na čolnu, ki ga je prevrnil val in sva se 
komaj rešila. 
Drug dogodek je pa šaljiv. Ko smo 
prišli s požarišča iz Modriča, še na sta-
rem Land roverju smo imeli pritrjeno 
prikolico in na njej črpalko. Prišli smo v 
gasilski dom in nihče ni opazil, da smo 
prišli brez prikolice. Spotoma se je odklo-
pila in pristala na njivi s koruzo. Tam nas 
je tudi počakala ... 
Bilo je še več takih dogodkov, ampak je 
vsega toliko, da se niti se spomnim.
No, zadnja leta rešujemo vse mogoče, 
pri večini intervencij pa sem kljub svoje-
mu veteranskemu stažu še prisoten, zlas-
ti še, če so intervencije ob dopoldnevih. 
Rešujemo mačke z dreves, pse, odstra-
njujemo sršenja gnezda ... letos je bilo že 
110 intervencij. Praviloma jih je vsako 
leto več.
Kaj sporočate ljudem kot gasilec z dol-
goletnim stažem?
Vsak posameznik naj poskrbi za po-
žarno varnost doma in na delovnem 
mestu. Povsod je treba ravnati tako, da 
ne povzročamo nesreč. Gasilci smo vaje-
ni vsega in nič nam ni težko. Ne pričaku-
jemo privilegijev, le spoštljiv odnos. Do-
ber pa je občutek, da imajo ljudje gasilce, 
na katere se lahko zanesejo.
Boža Herek
Foto: Bojan Herek 
23. septembra smo imeli izobraževal-
no popoldne članic in članov Območne-
ga združenja slovenskih častnikov Laško 
s tematiko, ki je vedno zanimivejša in je 
lahko zelo obširno predstavljena. Naslo-
vili smo jo »Hibridno kibernetska real-
nost in nevarnost ter zaščita pred njo« in 
z zanimanjem povzemali podajanje ge-
neralmajorja mag. Dobrana Božiča.
Žal smo bili zaradi ukrepov ob nevar-
nosti širjenja virusa Covid-19 številčno 
omejeni, bomo pa zadevo še predstavili, 
ker je zanimiva tudi za občanke in obča-
ne izven našega združenja … 
Ob razumevanju uredništva glasila, 
se bomo potrudili temo v nadaljevanjih 
predstaviti tudi na straneh Laškega bilte-
na … 
Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo 
in tudi v prihodnje priporočamo Občini 
Laško in ŠMOCLu.
OZSČ LAŠKO
HIBRIDNO KIBERNETSKA REALNOST  
IN NEVARNOST TER ZAŠČITA PRED NJO
52
DRUŠTVA
USPOSABLJANJE 
PRAPORŠČAKOV  
V DRAVOGRADU
Območno združenje slovenskih ča-
stnikov Laško je prostovoljna, samostoj-
na, stanovska, interesna in strokovna 
organizacija vojaških častnikov in pod-
častnikov na območju občin Laško in 
Radeče ter deluje s statusom društva, ki 
deluje kot društvo v javnem interesu na 
področju obrambe.
SREČANJE VETERANOV 
NA TOLMINSKEM
V soboto, 29. avgusta 2020, smo člani 
Društva veteranov Sever Severnoprimor-
ska skupaj s člani OZVVS Gornje Po-
sočje organizirali 11. srečanje veteranov 
Tolminskega in Laško-Radeškega obmo-
čja (ZSČ, ZVVS, SEVER IN XIV . div.). 
Ob 9.00 smo se dobili v gostilni »Pri 
Martini« v Tolminu. 
Po malici so Andrej Lampret in Senad 
Biščanin (oba Sever) ter Iztok Uršič in 
Valter Jermol (oba ZVVS) predstavili do-
godke v času osamosvojitve v Tolminu in 
okolici.
Ob 11.00 smo srečanje nadaljevali ob 
odkritju spominske plošče v Bači pri Modreju, ki je bila pos-
tavljena v spomin na dogodke 1. januarja 1945, ko so borci bri-
gade »Guido PUCELLI« iz Jurišne divizije Garibaldi - Natisone, 
pod vodstvom Gina Lozzera, prečkali po brvi »pri drozgu« reko 
Bačo. V zasedi so jih pričakali nemški vojaki. V boju je padlo 17 
partizanov, 23 pa so jih ujeli in odpeljali v izgnanstvo v Nemči-
jo. Po načrtu naj bi obiskali Javorco, znamenito točko z enkra-
tnim pomnikom – cerkvijo, ki so jo zgradili madžarski voja-
ki med I. svetovno vojno na planini Polog, vendar tega nismo 
izvedli zaradi izredno slabega vremena. Odšli pa smo na bivši 
MMP Robič, kjer je Pavle Četrtič predstavil dogodke na mej-
nem prehodu v času osamosvojitve (prvi odprt mejni prehod v 
samostojni Republiki Sloveniji!). Ob povratku smo si v Kobari-
du pri gasilski brigadi ogledali še razstavljeno obnovljeno vozi-
lo Fiat 15 TER – Kadorna še iz I. svetovne vojne ter se na kratko 
pridružili slavju tamkajšnjih gasilcev. 
Zaključek smo imeli v hali »Podgornik« na Logu v Tolminu, 
kjer smo si izmenjali protokolarna darila in Zvonku Zorcu po-
delili priznanje srebrni znak Sever, predsednik Združenja slo-
venskih častnikov iz Laškega stotnik Drago Zupanc pa je pisna 
priznanja za trud pri organizaciji srečanj podelil tovarišem Se-
nadu Biščaninu, Dušanu Komarju, Egonu Devetaku, Andreju 
Lampretu in ZB NOB Tolmin. Sledilo je še prijetno druženje z 
obujanjem spominov, načrtovanjem prihodnjih skupnih nalog 
ter pokušino okrepčil. 
Razšli smo se z obljubo, da se naslednje leto ponovno sreča-
mo pri gostih v Laškem ali Radečah.
Izvedba dogodka je bila sofinancirana s sredstvi občine Tol-
min in razumevanju občin Laško in Radeče pri gostih.
Dušan Komar, Foto: Kira B. Taljat
53
DRUŠTVA
Jurklošter 
PADLIM KOZJANCEM  
V SPOMIN
V soboto, 29. avgusta, je na Njivicah 
nad Jurkloštrom Združenje borcev za 
vrednote NOB Laško v sodelovanju z 
združenji Posavja, iz Brežic, Krškega in 
Sevnice organiziralo spominsko sveča-
nost. Iz teh občin so tam pokopani borci. 
Jurklošter je bil osvobojen 9. junija 
1944. Po zavzetju sovražne postojanke 
je imel pred zbrano množico prebivalcev 
ognjevit govor Marjan Jerin – komandant 
Kozjanskega odreda. Na osvobojenem 
ozemlju je nastala prva partizanska »re-
publika Jurklošter« na Štajerskem s pravo 
ljudsko oblastjo. Na Henini je začela z de-
lom prva partizanska šola na Štajerskem 
v juniju, v Jurkloštru pa 31. julija. Na He-
nini je imela 4 oddelke in 113 učencev, v 
Jurkloštru pa 2 oddelka in 130 učencev. 
Sicer so pa odprli s širjenjem osvobojene-
ga ozemlja po Kozjanskem 16 šol s 35 od-
delki in 1.410 učenci. Ob razvejani šolski 
dejavnosti so razvili tudi kulturno dejav-
nost. V juniju in juliju je Kozjanski odred 
na območju Kozjanskega uničil dvanajst 
okupatorskih postojank in jurkloštrska 
republika se je razširila v Kozjansko os-
vobojeno ozemlje.
To osvobojeno ozemlje je hudo moti-
lo okupacijsko oblast. Ofenzivno opera-
cijo proti osvobojenemu ozemlju je oku-
pator začel 17. avgusta 1944. V ta namen 
je zbral enote 14. SS policijskega polka, 
dele 18. polka deželnih strelcev in enote 
vermanskega polka »Spodnja Štajerska«. 
Po partizanskih podatkih naj bi imel 
sovražnik okoli 3.000 oboroženih mož. 
Šestnajstega avgusta so zbrali svoje sile 
v Šentjurju, Laškem, Rimskih Toplicah, 
Radečah in Sevnici ter krenili proti svo-
bodnemu ozemlju na območju Jurkloš-
tra. Ker so bile ceste prekopane, so pustili 
vozila blizu izhodišč in proti vrhu Lisce 
krenili peš. Komandant odreda Jerin je 
takoj odredil četo z nalogo, da zaustavi 
prodiranje sovražnika. S tem bi bataljon 
pridobil na času in se z 250 neoborože-
nimi novinci umaknil na varnejše mes-
to. Prvi bataljon je dobil ukaz, da krene 
iz Rudenika proti Ješivcu. Na Njivicah je 
prišlo do boja, ki je trajal do 18. ure. Sov-
ražnik je trdovratno napadal ob podpori 
minometov ter hitro strelnih topov. Par-
tizani so imeli izgube. Padlo je pet borcev 
in borka. Puškomitraljezec Miha Bračun 
je bil ranjen v desno nogo, borec Franc 
Horžen je dobil strel v nogo, pomočnik 
puškomitraljezca Franc Tašker je dobil 
strel v prsni koš, prav tako borca Rudolf 
Brkovič in Miha Kostanjšek. Zaradi ran 
se niso mogli umakniti pred premočnim 
sovražnikom, ki je vse ranjence pokon-
čal z nožem. Bolničarko 2. čete tega ba-
taljona Milko Gorjup, ki je pomagala re-
ševati ranjene borce, so napadalci živo 
vrgli v gorečo hišo, ki so jo takrat požga-
li. Nemška vojska je 18. avgusta s pehoto 
in dvema tankoma vdrla v Jurklošter in 
tu ostala dva dni. Zatem se je vrnila v po-
stojanko v Laško.
Spominska svečanost je bila zaradi 
ukrepov preprečevanja širjenja koronavi-
rusa letos skromnejša, a še vedno spoštlji-
va do tam padlih in pokopanih borcev. V 
kulturnem programu so sodelovali Moš-
ki pevski zbor Jurklošter, recitatorka Bre-
da Videtič Kuplenik in Hermina Lipar s 
harmoniko. 
Andrej Mavri
Foto: Tone Petrovič 
V okviru svojega programa in ob 
usmeritvah Zveze slovenskih častnikov 
organizira in izvaja vojaško strokovno 
izobraževanje svojih članic in članov ter 
drugih zainteresiranih, pri čemer ne iz-
ključuje organizacij, katerih delovanje te-
melji na spoštovanju zgodovinskih dej-
stev, veteranstva in domoljubja; meje 
skušamo preiti v smeri skupnega delova-
nja na slovesnostih, počastitvah obletnic, 
na žalnih prireditvah …
Za dosego navedenega svoje člane, 
predvsem pa v okolju najvidnejše pred-
stavnike združenja – praporščake (in za-
interesirane praporščake – zastavonoše 
sorodnih društev) tudi usposabljamo na 
področju postrojev in postrojilnih opra-
vil ob različnih priložnostih.
Svoje znanje in veščine smo, za obmo-
čje severnega in vzhodnega dela države, 
petega septembra obnovili v Dravogradu 
v okviru treh rotirajočih sklopov:
• vloga in pomen praporščakov v javno-
sti, njihova oprema in videz (brigadir 
Martin Jugovec)
• postroji in postrojilna opravila v mi-
rovanju in gibanju (višji štabni vodnik 
Jože Temnikar)
• organizacija in opravila ter postroji na 
žalnih in pogrebnih počastitvah (stot- 
nik Konrad Zemljič).
Usposabljanja smo se, v splošno za-
dovoljstvo, udeležili pripadniki Zveze 
slovenskih častnikov (iz Laškega – višji 
praporščak Rudolf Pavčnik, vodnik Karl 
Deželak in stotnik Konrad Zemljič), Zve-
ze veteranov vojne za Slovenijo, PVD Se-
ver, ZB NOB in Lovske zveze Slovenije. 
Po zaključku smo udeležencem podeli-
li listine o sodelovanju na usposabljanju 
z zavezo, da pred prihodnjim srečanjem 
svoje znanje in izkušnje prenesemo v lo-
kalno okolje.
Pri izvedbi naloge nam je razumevanje 
izkazala Občina Laško.
Konrad Zemljič
Foto: Tomaž Pirjevec
54
DRUŠTVA
V SPOMIN CELJSKI 
PARTIZANSKI ČETI
Ob žalostni obletnici zadnjega boja 
Celjske partizanske čete je Združenje 
borcev za vrednote NOB Laško 22. avgu-
sta organiziralo spominsko svečanost s 
kulturnim programom, v katerem je so-
deloval Mešani pevski zbor Šentrupert. 
Zaradi epidemije se svečanosti letos niso 
udeležili predstavniki Arabskega kluba 
in palestinska folklorna skupina. 
Pred 79 leti, aprila 1941, so nemški 
okupatorji zasedli našo domovino. Kma-
lu zatem, 27. aprila, so v Ljubljani ustano-
vili Osvobodilno fronto slovenskega na-
roda – OF, ki je začela ustanavljati prve 
partizanske čete. 20. julija so na Resevni 
pri Šentjurju ustanovili Celjsko partizan-
sko četo. Takoj po ustanovitvi sta se četi 
pridružila še dva Arabca, angleška voja-
ka, ki sta pri Celju skočila iz vlaka, ki je 
peljal vojne ujetnike v taborišče v Nem-
čijo. Okupatorjevi vojaki so bili četi stal-
no za petami. Po spopadih z okupatorji 
je četa izgubila komandirja Vrunča, po 
spopadu na Planini pa se je jedro čete s 
petimi borci 27. avgusta umaknilo v Šen-
trupert. Zjutraj tega dne so se ustavili v 
Plavčevem mlinu in nameravali tam na 
skednju predaniti in si odpočiti. Zara-
di izdaje se je dopoldne ob 10. uri začel 
poslednji boj obkoljene skupine. Po šes-
tih urah obstreljevanja, kljub pozivom k 
predaji, ni nič kazalo, da bi dobro prikriti 
partizani prenehali z odporom. Zato so 
se Nemci odločili za požig s slamo kritega 
skednja. Ko je bilo poslopje v plamlenih, 
se je Jože Mlakar-Iztok skušal prebiti iz 
skednja v gozd in bil pri tem ubit. Na po-
gorišču so Nemci naslednji dan našli šti-
ri zoglenela trupla, kar priča o tem, da je 
skupaj z borcem, ki se je skušal prebiti, v 
zadnjem boju Celjske čete sodelovalo pet 
partizanov. To so bili Vilč Šlander-Grom, 
Mirko Vrčkovnik-Džoni, Jože Srebotnik, 
že omenjeni Joža Mlakar-Iztok in Palesti-
nec Mehmed Junis. Požar se je iz skednja 
razširil na hišo z mlinom, ki sta pogorela 
do tal. Tako je družina z enajstimi otroki 
ostala brez toplega doma do konca vojne.
Letošnja spominska svečanost v spo-
min na Celjsko četo je bila zaradi epi-
demija skromnejša in brez mednarodne 
udeležbe, pa vendar je izkazala spoštova-
nje in zahvalo akterjem upora proti oku-
patorju in še posebej borcem Celjske čete. 
Počastili so spomin na junaške slovenske 
partizane iz leta 1941 in na oba Palestin-
ca med njimi in si ob tem zaželeli, da bi 
prihodnje leto, ko bo okrogla obletnica 
tega dogodka in verjetno brez epidemi-
je koronavirusa, lahko izvedli vsebinsko 
bogatejšo svečanost in z večjim številom 
udeležencev. 
Andrej Mavri
Foto: Srečko Gradišnik
Pohodna pot SREČNO
Mogoče je prav, da seznanim obča-
ne Občine Laško in krajane Krajevne 
skupnosti Sedraž o novi rudarski poti 
SREČNO. Prišel sem do zamisli, da bi 
v rudarskih revirjih potrebovali skup-
no povezovalno pot štirih občin, Laško, 
Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. 
Po predhodnem dogovoru s predsedniki 
rudarskih društev sosednjih občin sem 
prišel do zaključka, da pot lahko reali-
ziramo. Ob podpori STIK-a sem sklical 
sestanek vseh društvenih predstavnikov 
štirih občin. 
17. 9. 2020 smo se na Turistični kme-
tiji Nemec zbrali predstavniki občin in 
društev ter predstavili predloge in pobu-
de. Vsi prisotni so izkazali velik interes 
za izvedbo pohodne poti štirih občin. Po 
ustanovnem sestanku v Sedražu, smo se 
sestali še v občinah Hrastnik in Trbovlje. 
Občino Laško je zastopal Dean Muho-
vec ter dva predstavnika RD sv. Barbara 
55
DRUŠTVA / ŽIVALI
V IMENU BOGINJE 
DIANE IN LOVSKEGA 
PATRONA  
SV. HUBERTA 
Med poletjem v naši lovski družini ne 
sklicujemo posvetov, vendar, ker se zara-
di Covida nismo družili spomladi, smo 
naredili izjemo v mesecu juliju. Dogo-
vorili smo se, da 29. 8. 2020 pripravimo 
družinski piknik z Lovskim krstom ... 
Tega dne je bilo v Jurkloštru strašan-
sko vroče. Zelena bratovščina je ugoto-
vila, da sta novinca Peter in Izidor uple-
nila (vsak zase, seveda) veliko divjad in 
da je potrebno iz svojih vrst sestaviti ko-
misijo, ki bo v kompleksnem in nadvse 
pomembnem dogodku ugotovila, ali sta 
to storila lovsko pravično. Gospodar je 
pripravil vino, mentorja krstni palici. Bi-
riča sta privedla obtoženca, nesrečnika 
pa sta si izbrala zagovornika. Obtožbe 
so bile strašne, tožilec jih je našteval ne-
skončno dolgo. Vročina je naraščala, žeja 
še bolj. Obtoženca in njuna zagovornika 
so sicer branili svojo čast, a komisije to 
ni povsem prepričalo. Obtoženca so za-
suli z vprašanji. Prisotna tovarišija je hi-
tela pomagati nesrečnima zelencema, a 
sta biriča kaj kmalu naredila red. Zad-
nji preizkus, ali sta novinca pripravljena 
na krst, je bil veterinarski pregled. Gos-
pod doktor so (med drugim) ugotovili, 
da sta zadnjici obeh dovolj oblazinjeni, 
da preneseta zahtevano število udarcev. 
Med zasedanjem komisije smo si vsi žej-
ni malce opomogli, da bi lažje dočakali 
razplet. Končno nas je razveselil nagovor 
predsednika komisije, v katerem je vse 
prisotne seznanil, da sta Peter in Izidor 
dobila, kar sta iskala: s palico po zadnji 
plati za vse nepravilne odgovore. Predse-
dnik komisije je oba tudi krstil z vinom 
po glavi: »Ker si uspešno prestal lovski 
krst, te v imenu boginje Diane in lovske-
ga patrona Huberta razglašam za polno-
pravnega člana zelene bratovščine!« Tako 
sta dva tovariša svoji krstni palici (ki sta 
opomin, da vsakemu grehu sledi kazen!) 
v podpis ponudila še vsem drugim priso-
tnim lovcem. Peter in Izidor, čestitamo! 
Tradicionalno je drugo soboto v sep-
tembru strelska tekma treh družin: LD 
Bohor, LD Šentjur in LD Jurklošter. Tudi 
letos smo pred tekmo organizirali tre-
ning, a je tokrat, zaradi Covid razmer, 
odpadla. 
Urška Knez, LD Jurklošter 
Večja rjavo tigrasta mačka je sta-
ra dobro leto, je sterilizirana in zelo 
prijazna. Je živahna in bi se ves čas 
samo muzala in igrala.
Mlajša muca je stara slabe 3 me-
sece in je zelo prijazna. 
Sedraž. Na sestankih smo določili skupno ime pohodne 
poti štirih občin, to je Pot SREČNO.
Pot bo potekala iz Laškega preko področja Krajevne 
skupnosti Sedraž, mimo muzeja rudarstva v Govcah in 
se nadaljuje v dolino Brezno ob nekdanji rudniški upra-
vi rudnika Laško. Več o poti, ki bo označena z enotnimi 
informativnimi tablami in kažipoti si lahko preberete v 
tokratni številki Laškega biltena na STIK-ovih podstra-
neh.
Drago Podreberšek,  
predsednik RD sv. Barbara Sedraž
56
POLICIJA
KRIMINALITETA 
S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine 
lahko sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih 
dejanj in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stano-
vanja, stanovanjske hiše …
Prihajajo krajši dnevi in s tem daljša obdobja mraka, teme 
… zato nekaj nasvetov in opozoril: 
Policijska postaja Laško v zadnjem času beleži povečano šte-
vilo vlomov v stanovanjske hiše, predvsem ob mraku in v večer-
nem času, ko dan prehaja v noč, ko storilci izkoristijo odsotnost 
domačih in nasilno vlomijo v samo notranjost, iz katere pa od-
tujijo predvsem denar, nakit …
Prav tako storilci izvajajo tatvine iz stanovanjskih hiš na na-
čin, da pozvonijo na vratih in se izdajajo za delavce različnih 
podjetij (telekom, elektro …) ali pa le prosijo za vodo, kruh … 
S tem oškodovano osebo zmedejo oziroma zamotijo, v tem času 
pa drugi storilec, ki ga oškodovana oseba ne vidi, iz notranjosti 
hiše odtuji nakit, denar … 
Na žalost še vedno velja, da »PRILOŽNOST DELA TATU« in 
vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kazni-
vo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stav-
ba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci odsotni in že sam videz 
stavbe daje vtis, da dejansko ni nikogar doma, bo bolj verjetno 
tarča vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za vlomilce so še 
odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer 
zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken 
ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, 
zapuščene žive meje ali visoke ograje ...
Zato pred vsako odsotnostjo z doma oziroma v mraku, 
temi …
• zaklenite vrata in zaprite okna, 
• pred daljšo odsotnostjo ne pozabite zapreti plina in vode ter 
izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam zaradi pu-
ščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti do-
pusta), 
• vklopite alarmno napravo, če jo imate 
• ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, 
predpražniki, lončki za rože ipd., 
• ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom 
raje najemite sef), 
• o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (npr. na telefonskem 
odzivniku), 
• poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam 
prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje ro-
lete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, 
odpovejte dostavo časopisov ...) 
• doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite doku-
mente in ključe, tudi rezervne, 
• ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše, 
• z vidnih mest umaknite vrednejše predmete, 
• povejte sosedom, kako ste dosegljivi, 
• zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo 
fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, 
nakit, tehnične predmete idr.)
• v okolici stanovanjskih hiš ne puščajte nezavarovanega orod-
ja niti koles, koles z motorjem ali odprtih osebnih vozil, 
• na dvorišča stanovanjskih hiš namestite senzorske luči, 
• morebitne akviziterje in druge nepoznane osebe, ki vas spra-
šujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda 
z vašega dvorišča.  
Če pa ostanete doma (zlasti to velja za starejše osebe in ot-
roke), pa:
• zaklepajte vrata, 
• ne odpirajte vrat neznancem, 
• varnostno verižico imejte vedno zataknjeno, še zlasti, če ste 
sami, 
Bodite pozorni kaj se dogaja okoli vas in v primeru zapaža-
nja takšnih ali drugačnih nenavadnih (»sumljivih«) okoliščin, 
najprej poskrbite za lastno varnost, pri tem pa si poskušajte 
zapomniti čim več glede neznancev, vozil idr. (opis osebe, mo-
rebitna znamenja kot so brki, brada, tetovaže …, oblačila, bar-
va vozila, registrska tablica, število oseb …) in čim prej obve-
stiti PP Laško na telefonsko številko 03/734 48 30 ali 113.  
PROMET
V jesenskih mesecih še posebno pozornost namenimo 
pešcem, ki so »najšibkejši« udeleženci v cestnem prometu in 
ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem 
prometu, zato vozniki, pazite na pešce! 
Na slovenskih cestah je za posledicami prometnih nesreč 
umrlo preveč pešcev. V nekaj primerih vozniki niso upošte-
vali prednosti pešca, ki je pravilno prečkal vozišče na zazna-
movanem prehodu za pešce, nekaj pešcev pa je umrlo zato, 
ker so povzročitelji nesreče vozili prehitro. 
Voznike zato opozarjamo naj bodo bolj pozorni na 
pešce! 
Pešcem svetujemo naj poskrbijo za lastno varnost, tako 
da so na cestah še posebej previdni in vidni ter da upošteva-
jo cestnoprometne predpise. 
Voznike osebnih avtomobilov in drugih vozil opozarjamo, 
naj bodo pozorni na pešce, še posebej pred zaznamovanimi pre-
hodi za pešce in na drugih območjih, kjer se pešci pogosto za-
držujejo, predvsem v bližini šol in drugih ustanov, kjer je priča-
kovati večje število pešcev. Voznike še posebej opozarjamo, naj 
hitrost vožnje prilagodijo prometnim razmeram in naj dosle-
dno upoštevajo omejitve hitrosti.
Izjemno pomembno je, da v bližini naselij in v naseljih sa-
mih, spoštujemo hitrostne omejitve, na zaznamovanih preho-
dih za pešce pa upoštevajmo, da imajo pešci prednost. Omo-
gočimo jim varno prečkanje cestišča!
VOZNIKI bodite pozorni na pešce, še posebej v jesenko/zim-
skem času, ko so dnevi krajši, prilagodite hitrost vožnje prome-
tnim razmeram in stanju ceste in upoštevajte omejitve hitrosti 
izražene s postavljeno prometno signalizacijo. Prav tako bodite 
pred zaznamovanimi prehodi za pešce še posebej pozorni na 
pojav pešcev, saj imajo pešci absolutno prednost pri prečkanju 
vozišča. 
PEŠCI v mraku, temi ali ob zmanjšani vidljivosti se oblecite v 
svetlejša oblačila in nosite kresničko, odsevni trak ali drug od-
sevni predmet, da niha ob telesu, saj jo/ga le tako obsvetijo av-
tomobilski žarometi. Vedno hodite po pločniku, če pa tega ni, 
pa ob levem robu vozišča oziroma desnem robu (skupina). Med 
prečkanjem vozišča, se obvezno prepričajte, če to lahko storite 
varno. 
Le na tak način bomo vsi skupaj pripomogli k boljši varnosti 
v cestnem prometu in s tem preprečili nastanek prometnih ne-
sreč, ki so najpogosteje z najhujšimi posledicami. 
Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša
57
OGLASI
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI
PREGLEDI d.o.o.
24/7
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
 6
00
 – 20
00
 7
00
 – 19
00
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
 6
00
 – 20
00
 7
00
 – 19
00
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
TEHNIČNI 
PREGLEDI d.o.o.
NAŠE STORITVE
– tehnični pregledi  
    osebnih in tovornih vozil,  
    motornih koles, koles z  
    motorjem, traktorjev in  
    priklopnih vozil
– registracija novih in  
    rabljenih vozil
– podaljšanje registracije vozil
– urejanje spremembe  
    lastništva
– izdaja in zamenjava registrskih  
   tablic
– izdaja prometnih dovoljenj
– odjava vozil iz prometa in v   
 razgradnjo
– izdaja preizkusnih tablic
– homologacija uvoženih in  
predelanih vozil
– sklepanje zavarovanj (Triglav,  
Sava, Adriatic Slovenica, Generali)
bar
MIKLAVC
info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21
SPLET E-POŠTA TELEFON
www.am-miklavc.com
Bar
od pon. do petka  . . . . . 5
30
 – 20
30
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 7
00
 – 13
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
Tehnični pregledi
od pon. do petka  . . . . . 8
00
 – 18
00
sobota  . . . . . . . . . . . . . . 8
00
 – 12
00
Nedelje in prazniki  . . . zaprto
KMALU  AVTOPRALNICA  
MIKLAVC  V  LAŠKEM!
Učinkovite rešitve za:
- težko dostopne terene, 
- za drevesa ob zgradbah in cestah, 
- nagnjena drevesa 
- delo na brežinah.
tel.:  041 - 645 - 346
TUKAJ JE LAHKO  
VAŠ OGLAS  
03 733 87 12  
bilten@lasko.si
58
OGLASI
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO
BREZPLAČEN 20-urni tečaj 
ANGLEŠČINE!
Ponedeljek, 19. 10. 2020, ob 16. uri
na ŠC Izobraževanje odraslih Laško, 
Trg svobode 6, Laško. 
Vabljeni k vpisu v programe za
pridobitev stopnje izobrazbe za odrasle:
	 Strojništvo 	 Bolničar – negovalec
	 Gastronomija 	 Pomočnik v biotehniki in oskrbi
	 Ekonomski tehnik 	 Tehnik računalništva
	 Trgovec 	 Pomočnik v tehnoloških procesih
	 Predšolska vzgoja
Kontaktni podatki:
Šolski center Slovenske Konjice-Zreče
Izobraževanje odraslih Laško
Trg svobode 6, LAŠKO
Telefon: (03) 733 89 38,
GSM: 041 611 172
E-pošta: sic.lasko@siol.net 
Internet: www.sc-konjice-zrece.si
60 let
Frizerski
studio
Karmen Deželak, s. p.
Aškerceva cesta 4,
3272 Rimske Toplice
041 279 487
082 015 400
Frizerski salon, kjer sta na 
prvem mestu vase udobje in 
zadovoljstvo!
Nudimo vse ženske, moške in 
otroške frizerske storitve
(Nahajamo se poleg lekarne v Rimskih Toplicah)
Zaželjeno predhodno narocanje:
Delovni cas: 
Pon, sre, pet: 8.00 - 15.00
Tor, cet: 11.00 - 18.00
Sob: po dogovoru
Okrepite svoj imunski sistem! *
Solna terapija v prenovljenem Centru zdravja in dobrega počutja v hotelu 
Zdravilišče Laško je primerna tako za odrasle kot tudi za otroke. Lajša 
simptome dihalnih obolenj (laringitis, bronhiolitis ...), pomaga pri kožnih 
obolenjih (dermatitis, ekcem, luskavica ...), sprosti in okrepi vitalnost.
Sprostite se. *
Poleg pestrega nabora masaž in wellness ritualov ne spreglejte 
prenovljene ponudbe kopeli, kot so solna, zeliščna, medena in termalna 
kopel, pripravljena z edinstveno termalno vodo Laško. Poživi, razbremeni 
in okrepi.
Privoščite si zaslužen oddih.
Unovčite svoj turistični bon blizu doma. Plavanje in sprostitev pod 
edinstveno stekleno kupolo, udobna hotelska namestitev in okusna hrana.
Informacije in rezervacije: info@thermana.si, 03/423 2100.
Informacije in rezervacije: Recepcija Centra zdravja in dobrega počutja, 03/734 5771
* Izkoristite poseben popust za Laščane.
“Minister za zdravje opozarja: Uživanje  
alkohola lahko škoduje zdravju!”
LASKO PSENICNO KV 230x335.indd   1 05/10/2020   13:14