2 Uvodnik VODENJE v vzgoji in izobraževanju 2/2024 Letnik 22 VODENJE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU 57, 2/2024, letnik 22 ISSN 1581-8225 UDK 37.091 (497.4) Izdajatelj in založnik: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: Jasna Rojc Odgovorna urednica: mag. Polonca Peček, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Šola za ravnatelje Gostujoči urednici: dr. Alenka Flander, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja in dr. Mihaela Zavašnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Uredniški odbor: Markus Ammann, Univerza v Innsbrucku Tatjana Ažman, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Šola za ravnatelje Eva Boštjančič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Mateja Brejc, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Majda Cencič Špela Drstvenšek, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Justina Erčulj Michael Schratz, Univerza v Innsbrucku Mihaela Zavašnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Renata Zupanc Grom, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Janja Zupančič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Jezikovni pregled člankov: Andraž Polončič Ruparčič Prevodi povzetkov: Alenka Benedik Urednica založbe: Petra Weissbacher Oblikovalska zasnova revije: Davor Grgičević Oblikovanje: Cicero, d. o. o. Tisk: Collegium Graphicum d. o. o. Naklada: 550 izvodov Naročila: Zavod RS za šolstvo - založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si Letna naročnina (dve številki): 22,00 EUR za šole in ustanove, 16,50 EUR za posamezne naročnike, 8,50 EUR za študente in upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 EUR. V cenah je vključen DDV. Prispevke pošljite na naslov izdajatelja, navodila za pisanje najdete na https://www.zrss.si/strokovne-revije/vodenje-v-vzgoji-in-izobrazevanju/ revija.vodenje@zrss.si. Revija Vodenje v vzgoji in izobraževanju je indeksirana v bazah Erih Plus in Cabell’s Directories of Publishing Opportunities. Priznavanje avtorstva- Nekomercialno-Brez predelav VODENJE 57 VODENJE v vzgoji in izobraževanju 2/2024 Poštnina plačana pri pošti 1102 Tematska številka: MEDNARODNO SODELOVANJE V VZGOJNO-IZOBRAŽVALNIH ZAVODIH 57 XII. znanstveni posvet Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2025 Raziskovanje pismenosti: Vloga vzgoje in izobraževanja pri razvijanju različnih razsežnosti vseh vrst pismenosti 4. in 5. marec 2025, kongresni center Portus, Hotel Slovenija, Portorož Pismenost se dandanes kaže kot zelo kompleksen pojem, ki zaobjema raznovrstnost sodobne družbe in medsebojno komuniciranje vseh njenih članov. V Nacionalni strate- giji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 je bralna pismenost opredeljena kot stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kri- tično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Zato je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi. Z razvojem pismenosti ustvarjamo vzpodbudne okoliščine za ustvarjalno in učinkovito odzivanje na hitre globalne gospodarske, tehnološke, socialne in kulturne spremembe. Pismenost je tudi pri nas vedno pogostejši predmet proučevanja in ključni namen pos- veta je osvetliti raznovrstnost mogočih pristopov k pismenosti: od funkcionalne, bral- ne, matematične, naravoslovne, digitalne, informacijske, medijske, kulturne, čustvene, okoljske, finančne in gotovo še kakšne druge pismenosti. Na znanstvenem posvetu, ki bo organiziran v obliki predstavitev vabljenih predavanj in izbranih prispevkov, izvedb delavnic ter vodenih simpozijev, bomo premišljali in poglabljali svoje znanje ter kritično razmišljali o naslednjih vsebinskih področjih: • Razumevanje in razvijanje pismenosti kot zmožnosti posameznika za uspešno komuniciranje na vseh področjih v družbi. • Oblikovanje šolskega okolja, ki spodbuja motivacijo za branje in razvoj vseh vrst pismenosti. • Spremljanje in raziskovanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli. • Dojemanje danes potrebne pismenosti v odnosu do zmožnosti razbiranja vrst bese- dil glede na obstoječe in nove nastajajoče oblike, ki zahtevajo različne nove načine sodelovanja. • Prepoznavanje vloge strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ko najbolje raz- vijajo in preizkušajo didaktične pristope, ki pripomorejo k celostnemu vertikalnemu razvoju vseh pismenosti otrok, učencev in dijakov v času šolanja in po njem. • Spodbujanje poglobljenega branja in razvoj višjih ravni branja. • Spodbujanje razvoja pismenosti pri učencih, ki živijo v nespodbudnih družinskih okoljih. • Vodenje vrtcev in šol za učinkovit razvoj pismenosti kot temeljni del razvojnega na- črta vzgojno-izobraževalnega zavoda. • Opolnomočenje strokovnih delavcev za spremljanje in raziskovanje učinkovitosti lastne prakse pri razvoju pismenosti. Rok za oddajo prispevkov je najkasneje do 6. 1. 2025. Več informacij www.zrss.si/koledar. 1 dr. Alenka Flander, dr. Mihaela Zavašnik Mednarodno sodelovanje = orodje za razvoj in dvig motivacije 2 Luka Živić Vpliv in učinki Evropske unije na področju izobraževanja – 50 let pozneje 6 dr. Mihaela Zavašnik, dr. Mateja Brejc Analiza vidnosti učinkov projektov Erasmus+ v šolski dokumentaciji z vidika kakovosti 30 dr. Jasna Mažgon, mag. Tina Klarič, dr. Klara Skubic Ermenc »Ko se vrneš domov, ni nič drugače in hkrati je vse drugače«: vpliv programa Erasmus+ na poklicno in strokovno izobraževanje med letoma 2014 in 2023 52 dr. Fani Nolimal, Urška Šraj Ekosistem razvoja digitalne transformacije in digitalnih kompetenc koordinatorjev projektov v programu Erasmus+ ter vloga vodij organizacij pogodbenic 74 Ivana Majcen Pot k inkluziji v šolah s pomočjo programa Erasmus+ 104 dr. Mihaela Zavašnik Uspešne zgodbe, ki jih plete Erasmus+: paralelni intervju 124 dr. Mihaela Zavašnik Prispevek Slovenije k vodenju šol v Evropski uniji: intervju z mag. Anastazijo Avsec 140 Urška Slapšak Priprava projekta Erasmus+: celostni pristop od ideje do oddaje prijavnice 150 57 VODENJE v vzgoji in izobraževanju 2/2024 Uvodnik Pogledi na vodenje Izmenjave 2 Uvodnik Mednarodno sodelovanje = orodje za razvoj in dvig motivacije Izobraževanje je bistvenega pomena za osebno, družbeno in poklicno izpol- nitev državljanov. Zato se je Evropa zavezala razvijati evropski izobraževalni prostor, v katerem države članice tesno sodelujejo na podlagi skupne vizije, da bi bila Evropa pripravljena na digitalni in zeleni prehod. Mednarodno sodelovanje prinaša spremembe v načinih miselnosti in delo- vanja posameznikov, vzgojno-izobraževalnih zavodov in okolij, premik od tradicije in poznanega k enakovrednemu partnerstvu in skupnemu ustvar- janju evropske zgodbe na področju izobraževanja in usposabljanja. Zato mednarodno sodelovanje čedalje bolj postaja integralni del marsikaterega slovenskega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Če posplošimo definicijo, ki so jo (sicer za področje visokega šolstva) razvili de Wit in sodelavci (2015), je internacionalizacija proces integracije medna- rodne, medkulturne ali globalne razsežnosti v namene, funkcije in izvajanje izobraževanja za krepitev kakovosti vzgoje in izobraževanja za vse otroke, učence in osebje ter za zagotavljanje njenega pomembnega prispevka k druž- bi. Pri tem mora internacionalizacija temeljiti na treh ključnih elementih: • da je njen proces načrtovan, • da vključuje vse otroke, učence in osebje ter • da ni cilj sam po sebi, temveč proces, ki vpliva na dvig kakovosti vzgoj- no-izobraževalnih zavodov in njihovega prispevka k razvoju družbe. Študije in analize doma in v tujini dokazujejo, da če je mednarodno sodelovanje dejansko smiselno umeščeno v delovanje zavodov in izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, prinaša številne pozitivne učinke na raz- ličnih ravneh. Pedagoško in strokovno osebje prek povezovanja s kolegi v tujini razvija in krepi svoj osebni in strokovni razvoj, lastno odprtost in prilagodljivost, izboljšuje znanje in uporabo tujih jezikov ter IKT. Pogos- to je mednarodno sodelovanje tudi orodje za dvig njihove motivacije za delo. Otroci, učenci in dijaki z izpostavljenostjo drugačnim kulturam in okolju postajajo bolj samozavestni in prilagodljivi, osmišljanje pridobljenih znanj veča njihovo željo in motivacijo za učenje. Z mednarodno vpetostjo 3 se krepita kakovost celotnih zavodov in njihova internacionalizacija ter gradi večja povezanost sodelavcev in vodstva pa tudi njihova odprtost v lokalno in širše okolje. Erasmus+ pomembno prispeva k uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in je eden večjih gradnikov mednarodnega sodelovanja na podro- čju izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Pomaga spodbujati sistemske pristope pri vključevanju inovativnih politik in pospeševanju novih praks, ki izboljšujejo kakovost izobraževanja. Dodana vrednost Erasmus+ je prav komplementarnost aktivnosti, tako glede načina izvajanja kot področja dela. Te aktivnosti so lahko orodje za podporo nacionalni politiki oziroma omogočajo preizkušanje novih oblik in metod dela v slovenskem prostoru. Prav tako lahko določene nacionalne strategije (npr. določene vsebine državljanske vzgoje in medkulturno izo- braževanje otrok, vključevanje drugih kultur, usposabljanje mladih na de- lovnem mestu ali v obliki prostovoljnega dela v tujini) izvajamo v medkul- turnem okolju in jih tam tudi preverjamo. V mednarodnem okolju se lahko naše ideje širijo, hkrati pa pridobivamo nove. Prav te izkušnje in rezultati projektov lahko pozneje tvorno sodelujejo pri oblikovanju novih usmeritev in pri razvoju vzgojno-izobraževalnega polja v Sloveniji. Številni udeleženci so svoje slovenske izkušnje odnesli v tujino, nato pa v Slovenijo prinesli nove ideje, nova spoznanja in mednarodno širino. Zato smo se v tej številki revije Vodenje v vzgoji in izobraževanju odloči- li obravnavati različne vidike učinkov mednarodnega sodelovanja na naše vzgojno-izobraževalne zavode in izobraževalni prostor. Prispevek na temo evropskih politik, ki ga je pripravil Luka Živić, svetova- lec za izobraževanje, mladino in šport pri Stalnem predstavništvu Republi- ke Slovenije pri EU, nudi širši pregled razvoja in vpliva Evropske unije na izobraževalne politike. Sledi sklop prispevkov, kjer so raziskovalci analizirali učinke programa Eras- mus+ z različnih vidikov. Dr. Mateja Brejc in dr. Mihaela Zavašnik analizi- rata Erasmus+ z vidika njegove vidnosti v šolski dokumentaciji, kot so letni delovni načrti, programi razvoja in samoevalvacijska poročila v zavodih za splošno šolsko izobraževanje. Dr. Jasna Mažgon je s sodelavkama (dr. Klaro Skubic Ermenc in mag. Tino Klarič) proučevala vpliv programa Erasmus+ 4 Uvodnik na področje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Dr. Fani Nolimal in Urška Šraj v svojem prispevku predstavita pregled ekosistema razvoja digi- talnih kompetenc v programih Erasmus+ v Sloveniji, Ivana Majcen pa se osredotoča na prispevek Erasmus+ k večji inkluziji v vzgoji in izobraževanju. Pomemben del številke predstavljajo tudi intervjuji z vodstvi štirih sloven- skih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so že leta močno vpeti v medna- rodno okolje in ki programe EU uspešno umeščajo v svoje redno delo kot orodje za razvoj, dvig kakovosti pa tudi za motivacijo zaposlenih in otrok, učencev. Njihove izkušnje in pogledi pomembno prispevajo k prepoznava- nju učinkov, izboljšav in sprememb, ki jih mednarodno sodelovanje vnaša v zavode. Kot pove ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš: »Cenimo naš šolski sistem (in ga hkrati kritično vrednotimo), hkrati pa v svoje delo vna- šamo dobre prakse iz tujine (seveda v skladu s kulturo dela, zakonodajo, klimo družbe)«. Predvsem pa vsi poudarjajo pomen vloge ravnatelja, ki ver- jame v pomembnost mednarodnega sodelovanja in spodbuja ekipo. Učin- kovito umeščanje mednarodnih projektov v redno delo zavoda in doseganje smiselnih in trajnih učinkov brez tega nista mogoča. Dodaten pogled na nekoliko drugačno mednarodno prepletenost prinašata pogovor z mag. Anastazijo Avsec, direktorico Evropske šole v Frankfurtu, in njen pogled na delo ravnatelja v tako medkulturni instituciji. Publikacijo zaključujejo še kratka priporočila, kako začeti pripravo mednarodnega pro- jekta, da bo dejansko temeljil na potrebah zavoda in prispeval k njegovemu razvoju ter h kakovosti dela. Ker mednarodna vpetost nekaterim vzbuja skrb glede bega možganov iz Slovenije v tujino, naj zaključiva z besedami Iztoka Leskovarja, ravnatelja Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin, ki v intervjuju iz- postavlja: »Zelo pomemben vidik (mednarodnega sodelovanja, op. ur.) je tudi zavedanje, da živimo v prekrasni deželi z dobrimi ljudmi. Navdaja nas zadovoljstvo ob spoznanju, da smo lahko srečni, da smo rojeni tukaj in ta trenutek. Postanemo hvaležni za vse, kar nam ponujajo narava, domovina, prijatelji in družina.« Na ta prispevek mednarodnega sodelovanja h krepitvi lastnega zavedanja o kakovosti našega izobraževalnega sistema in kakovosti življenja v Sloveniji žal (pre)pogosto pozabljamo. Dr. Alenka Flander, CMEPIUS in dr. Mihaela Zavašnik, Zavod RS za šolstvo