kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987
177 i
BITNJE IN ŽABNICA
(Prostorsko spreminjanje vasi)
BREDA OGORELEC, SAŠA DALLA VALLE
Vasi Bitnje in Žabnica ležita na zahodnem robu
Sorskega polja, ob cesti Kranj—Škofja Loka. Ne le
na Gorenjskem, tudi v slovenskem merilu sta poseb-
nost, ki jo velja ohraniti tudi zanamcem. Njun prvot-
ni tloris in parcelacija, stara okrog tisoč let, sta v
pretežni meri ohranjena, prav tako njun agrarni zna-
čaj. Zaradi ugodne notranje strukture namreč nista
doživeli močnejše preobrazbe, kakršne je bilo delež-
no na primer sosednje Stražišče, ki seje spremenilo v
kaotično, urbanistično komaj »premagljivo« zmes
urbanih in ruralnih elementov.^
Da bi spoznali značilnosti vasi Bitnje in Žabnica,
njuno spreminjanje, in določili kvalitete, ki jih je tre-
ba spoštovati v prihodnje^ smo preučevali razvoj par-
celacije, zasnove vasi in značilnosti stavb v posamez-
nih obdobjih, kot vir pa so nam sluzih ohranjeni ka-
tastrski načrti: franciscejski kataster iz leta 1825/26 in
katastri iz leta 1867, 1943 in 1977.^
i. obdobje od 10. stoletja do leta 1826
— Parcelacija
Prvotno so Sorsko polje prekrivali hrastovi gozdo-
vi (dobrave). Zemljišča v Žabnici so bila delno kulti-
virana že pred 10. stoletjem, v Bitnjah pa so gozd pri-
čeU krčiti najbrže konec 10. stoletja, ko je freisinški
škof sem naselil podložnike iz Bavarske.* Značilna
lastnost in posebnost zemljiške razdelitve vaškega
zemljišča Bitenj in Žabnice so proge. Tu je namreč v
Sloveniji najbolj tipičen primer »čiste razdelitve na
sklenjene proge«.^ Kolonisti so dobili v obdelavo
komplekse gozda — 92 gozdnih hub, ki so merile ve-
činoma 7 do 9 ha.* Postopoma so jih krčili v smeri od
zahoda proti vzhodu, dokler niso bila vsa na prodnih
nanosih ležeča zemljišča spremenjena v njive in trav- '
nike. Širina prog je bila večinoma okrog 30 m (od 241
do 48 m), dolžina pa je dosegala do 3,1 km. j
Proge so strogo vzporedne (smer vzhod—zahod),
kmečki domovi so razporejeni ob njihovih konceh v .
dolgi vrsti v smeri sever—jug čez vse vaško zemljišče. '
Od vsakega doma je po sredi pripadajoče proge vodi-
la pot. Polja so bila razvrščena na obeh straneh te po-
ti tako, da so se njive sosedov stikale. Taka razdelitev
nas čudi, saj so bile pravde zaradi mejaštva med slo-
venskimi kmeti zelo pogoste. Kasneje so poti prenesli
na parcelne meje, njihovo nekdanjo lego pa lahko
razberemo tudi v današnjih katastrskih načrtih, kjer
so označene kot ozke pašniške proge. Prvotno so se
proge končale ob domovih, za njimi so se pričeli
skupni pašniki in gozd. Kasneje, verjetno pa že pred
16. stoletjem, so razdelili tudi srenjski gozd tik za vas-
jo in tako so se sklenjene gruntarske proge podaljšale
178.
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987
proti zahodu, le pas ob potoku Žabnici so razdelili
med kajžarje. Njihove parcele so bile nepravilnih
oblik — t.im. »kajžarske grude«, merile so 700 do
2500 m^. Iz franciscejskega katastra je razvidno, da
so bile grude večinoma travniki, redkeje manjše nji-
ve. Gmajno — skupni pašnik so razparcelirali nakjas-
neje, ta je bila razdeljena na delce (kompleks je raz-
deljen na med seboj vzporedne parcele) in na grude
(parcele nepravilnih oblik).
— Zasnova vasi
Gruntarski del vasi je nastal, podobno kot mnoga
druga naselja, na naravni meji. Leži na stiku med mo-
krotnim svetom ob potoku Žabnici in bolj suhim sve-
tom na prodnih nanosih, s tem pa tudi na stiku dveh
razHčnih produkcijskih enot vaškega zemljišča, njiv-
skega kompleksa na vzhodu ter kompleksa vlažnih
travnikov, pašnikov in gozda na zahodu.
Lego na robu Sorskega polja pa je pogojevala tudi
oskrba z vodo. Ker prekriva Sorsko polje debela plast
nanosov, je gladina talne vode v precejšnji globini, na
njegovem robu pa se približa površju in je dosegljiva
z vodnjaki, hkrati pa potoki omogočajo napajanje
živine in pranje. Na kontinuiteto poselitve kažejo ar-
heološki ostanki dveh rimskih viF, rimske ceste' in
starih slovanskih grobov.'
Vas Žabnica je starejša, slovenska vas, omenja se
leta 973.^° Gruntarski del je nastal, kot omenjeno,
konec 10. stoletja s kolonizacijo bavarskih kmetov.
Uvrščamo ga med gozdne vasi. Take vasi so v Slove-
niji redke, najbolj so zastopane v Ljubljanski kotlini,
na Dravskem polju in sporadično še tu in tam po
vlažnejših ravninah. Domala vse so enovrstne.^^
Glede na tlorisno zasnovo sodijo gozdne vasi v sku-
pino dolgih vasi^^ oziroma vrstnih vasi'^. Hiše so
razvrščene v dolgi vrsti, enakomerno oddaljene druga
od druge, saj je razporeditev stavb določal koloniza-
cijski načrt. Vsak dom stoji zase na kulturnem zemlji-
šču, ki se vleče v zelo dolgi, ne posebno ozki progi čez
polje.'"
Čeprav se vrsti od severa proti jugu pet vasi
(Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje ter Zgornja in
Spodnja Žabnica) ni med njimi nikakršnih vidnih me-
ja, domovi se nizajo drug za drugim v enakomernih
presledkih, brez prekinitev, v dolžini 3 km in pol. Ta-
ko celo J. V. Valvasor omenja Bitnje kot najdaljše na-
selje: »prednjači po dolžini vsem mestom v državi,
dolga je namreč veliko nemško miljo«.''^ Stanovanj-
ske hiše so bile postavljene dosledno na zahodni stra-
ni notranje vaške ceste, niz gospodarskih poslopij na
vzhodni strani pa je imel še vrzeli. Verjetno so bila
sprva tudi vsa gospodarska poslopja na zahodni stra-
ni, a so jih priseli sčasoma prestavljati na drugo stran
ceste. Od tega tipičnega vzorca odstopata dve skupini
domov v Žabnici, kjer so stanovanjske hiše in gospo-
darska poslopja vsa na isti, vzhodni strani ceste.
Zasnova vasi je zato monotona, ritma ob cesti na-
nizanih domov ni razbil noben od nekmečkih objek-
tov. Vse cerkve so postavili zunaj gruntarske vasi, kar
tri pa na plani svet Sorskega polja (Sv. Uršula, Sv.
Miklavž, Sv. Vid).'^ Tako razširitve v osrednji vaški
prostor — trg, ki je sicer pred cerkvami običajen, v
Bitnjah ni.
Prehod med poslopji je sčasoma postal tako tesen,
da so speljali promet med vasjo in polji, morda po že
prej obstoječi gospodarski poti. To se je zgodilo pred
letom 1825, saj je v franciscejskem katastfu že vrisa-
na. Prestavitev ceste na traso med vas in polja v začet-
ku verjetno ni bila problematična, z razvojem prome-
ta pa je dandanes povezava kmetij s polji resno
otežena. Druga hipoteza, ki se nam zdi manj verjet-
na, pa je, da je omenjena vzhodna cesta nastala hkra-
ti z vasjo!'^
Kajžarskidel]t nastal v 16. stoletju.'° Kajže so po-
stavili na prvotno srenjski zemlji zahodno od vasi, v
močvirnem gozdu in na pašniku. Leta 1572 jih je bilo
Bitnje
KRONIKA časopis ZA slovensko KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
179 1
15, 1825 pa že 84. Največ jih je bilo v Zgornjih Bitn-
jah: okrog cerkve sv. Tomaža, ob potoku Žabnici in
ob cesti, ki teče vzhodno od potoka. Tu je bilo
kajžarskih domov kar štirikrat več kot gruntarskih.
V Srednjih Bitnjah je bilo kajžarjev dvakrat več
kot gruntarjev. Njihove hiše so bile postavljene s
podolžno stranjo ob cesti (gasi), ki poteka v smeri
sever—jug, a je precej zvijugana. Kajže so bile od nje
neenakomerno oddaljene, tako da o pravilnem tločr-
tu ne moremo govoriti. Le v južnem delu Srednjih Bi-
tenj so obojestransko razvrščene kajže ustvarile kraj-
šo ulico.
V Spodnjih Bitnjah se potok Žabnica povsem pri-
bliža stari, gruntarski vasi, zato so tu kajže najdlje od
vasi, ob gozdnem robu. V Žabnici je ležalo kajžarsko
naselje s 34 lesenimi kajžami na zahodnem bregu po-
toka Žabnice (Šutna). Tudi tu je bil tloris nepravilen,
o enotni gradbeni liniji ne moremo govoriti.
— Značilnosti stavb
Najstarejše ohranjene stavbe so cerkve: sv. Mik-
lavž v Spodnjih Bitnjah, Sv. Tomaž v Zgornjih Bit-
njah,^' Sv Uršula v Srednjih Bitnjah.^" Prvotna cer-
kev sv. Vida (ime vasi Bitnje izvira iz imena Vid^^) pa
se ni ohranila. Stala je za cerkvijo Sv. Miklavža v
Spodnjih Bitnjah.
Poleg cerkva sta iz tega obdobja tudi dva kmečka
dvorca, eden v Zgornjih Bitnjah severno od cerkve
sv. Tomaža in drugi v Zgornji Žabnici. Prvega se-
stavljata dve vzporedni poslopji, severno gospodar-
sko in južno stanovanjsko. Le-to ima polovico pritU-
čja in prvega nadstropja arkadiranega (imitacija ple-
miške arhitekture). Tudi baročni dvorec v Zgornji
Žabnici (Žabnica 5) je enonadstropen, s poudarjeno
simetrično zasnovo, glavna fasada je obrnjena k cesti
Škofja Loka—Kranj. Pripadajoče gospodarsko pos-
lopje je postavljeno zahodno od notranje vaške ceste
in je grajeno na vogel, tj. v obliki črke L, delno je le-
seno. Oba dvorca se od gruntarskih domov ločita ta-
ko po prostorski zasnovi kot po velikosti in obliko-
vanju objektov.
Prvotna razporeditev stavb kmečkega doma je bila
določena s kolonizacij skim načrtom in zato uniformi-
rana. Nato se je v teku stoletij zasnova spreminjala,
tako da smo jih v gruntarskem delu Bitenj razvrstili v
3 tipe:
a) Stanovanjska hiša je postavljena s podolžno
stranjo ob vaško cesto, na njeni vzhodni strani. Go-
spodarsko poslopje stoji pravokotno na cesto, na nje-
ni vzhodni strani. Vhod v stanovanjski objekt je iz
vaške ceste. Prav tako ima gospodarsko poslopje, po-
leg gospodarskih vhodov z dvorišča še vhod z vaške
ceste. Ta tip kmečkega doma so večinoma pojavlja v
Srednjih Bitnjah.
b) Na zahodni strani ceste stoji dom na vogel. Sta-
novanjska hiša je vzporedna cesti, v globino parcele
sega nanjo naslonjeno gospodarsko poslopje. S čelno
fasado na cesto stoji na njeni vzhodni strani še eno
gospodarsko poslopje (hlev). Vhodi v objekte so tudi
Bitnje — tipi kmečkih domov |
tU z vaške ceste. Ti domovi so v Srednjih in Spodnjih
Bitnjah. Dom na vogel stoji v Srednjih Bitnjah do-
sledno na zahodni strani ceste.
c) V južnem delu Bitenj pa se potok Žabnica pri-
bliža naselju tako, da je ob njej komajda dovolj pro-
stora za cesto oziroma je ni. Domovi so tu postavljeni
zrcalno. Dostop imajo s ceste Škofja Loka—Kranj,
stanovanjski del je zidan na bregu Žabnice.
Franciscejski kataster iz leta 1826 nam kaže, da so
bili najbolj pogosti domovi z lesenim stanovanjskim
delom in zidanim hlevom pod eno streho. Nekateri
domovi so bili povsem leseni, nekateri so imeli zidano
stanovanjsko hišo in leseno gospodarsko poslopje, le
šest domov pa je bilo v celoti zidanih.
V kajžarskem delu sta bila stanovanjski del in hlev
v istem poslopju, širokem 8 m in dolgem 10 do 25 m.
Kajže so bile večinoma lesene: v Zgornjih Bitnjah je
bila zidana približno ena tretjina, v Srednjih in
Spodnjih Bitnjah so bile razen ene vse lesene. Iz tega
obdobja je ohranjena le lesena kajža severozahodno
od cerkve sv. Tomaža (Zgornje Bitnje 80).
II. OBDOBJE 1825—1867
— Parcelacija
Parcelacija je ostala v glavnem nespremenjena. Iz-
jema je nekdanja srenjska zemlja zahodno od potoka
Žabnice (ledinsko ime Gmajna) med Zgornjimi in
Srednjimi Bitnjami. Razdelili so jo na med sel^oj
vzporedne parcele, ki se drže v tej pokrajini prevladu-
joče smeri parcelacije vzhod—zahod. V last so jo do-,
bih gruntarji in tudi kaj zarji. Nekatere od teh parcel
180 I
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
so izkrčili, del pa je ostal kot gozd. Iz tega obdobja
torej izvirajo menjajoči se pasovi gozda in travniki z
ravnimi robovi.
Katastrski načrti za k.o. Žabnica za leto 1867 so
ohranjeni le delno, vendar tudi iz njih lahko razbere-
mo, da so razdelili skupna zemljišča v zahodnem za-
ledju vasi.
— Zasnova vasi
Podobno kot parcelacija se tudi tloris vasi v tem
obdobju ni bistveno spreminjal. PostaviU so le nekaj
novih kajž, dve v Srednjih Bitnjah, ostale v Zgornjih
Bitnjah.
— Značilnosti stavb
Oba tipa kmečkega doma na vogel sta postopoma
izginjala. Na zahodni strani ceste je ostala stano-
vanjska hiša z vzhodno fasado obrnjeno na cesto,
hlev pa so preselili na drugo, zahodno stran vaške ce-
ste. V gruntarskem delu so bile že vse stanovanjske
hiše zidane, tako da lesenih hiš katastrski načrt iz leta
1867 ne prikazuje več. Tudi gospodarskih poslopij je
bilo vse več zidanih. Od kajž jih je z zidanimi nado-
mestili le sedem, velika večina pa jih je ostala lesena.
Tudi večina na novo postavljenih kajž je bila lesena.
Leta 1851 so postavili še zadnjo od cerkva, sv. Urha v
Žabnici."
III. OBDOBJE 1867—1943
— Parcelacija
Značilnosti parcelacije so ostale nespremenjene, do
drobljenja parcel je prišlo le v kajžarskem delu
Zgornjih in Srednjih Bitenj.
— Zasnova vasi
V kajžarskem delu vasi se je zgostila zazidava
okrog cerkve sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah in v
Srednjih Bitnjah, segla je tudi na zahodni breg poto-
ka Žabnice. Kajžarji so se ukvarjali s sitarstvom^",
saj je bila njihova posest preveč skromna, da bi omo-
gočala preživetje. Druga smer za širitev vasi je bila ob
cesti Škofja Loka—Kranj in to v Zgornjih Bitnjah in
ob cerkvi Sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah.
Prostorsko so se vasi torej širile, skupno število
prebivalcev pa se je zmanjšalo (od 1553 leta 1869 na
1490 leta 1931). Skoraj za 20% se je zmanjšalo v
Srednjih Bitnjah, ki imajo najbolj agraren značaj.
Vzrok je v manjši številčnosti družin, s tem pa se je
dvignil bivanjski standard. Število prebivalcev se je v
tem obdobju povečalo le v Zgornjih Bitnjah in Žab-
nici.
— Značilnosti stavb
Iz tega obdobja je večina stanovanjskih hiš pa tudi
hlevov v gruntarskem delu Bitenj in Žabnice. Gradili
so pritHčne hiše, običajno z izrabljenih podstrejšem.
Kritina je bil bobrovec, na redkih celo skril. S stavb-
nim redom iz leta 1875 (25) je bila namreč zahtevana
kritina, varna pred ognjem. Pogoste so bile frčade
nad vhodom, čopov praviloma ni.
Na stranski fasadi so bila v pritUčju po tri okna,
redkeje štiri, na podstrešju pa običajno dve okni, po-
gosto z okroglimi linami na vsaki strani. Večina hiš je
imela venec. Ob južni fasadi ponekod še vedno raste
trta. Vhod je bil sredi fasade, pogosto s kamnitim
Bitnje — parcelacija 1867
Bitnje — parcelacija 1977
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
181
portalem. Na vsako stran vhoda so bila po tri do štiri
okna.
V stari, gruntarski vasi so namesto prejšnjih lesenih
postavili zidane hleve, saj je bilo prepovedano po-
stavljati nova lesena poslopja.^* Na vzhodno stran
vaške ceste so jih prenesli tudi pri 15 preostalih domo-
vin na vogel. Leta 1943 so bili taki le še trije. Hlevi so
bili vedno postavljeni pravokotno na smer vaške ce-
ste, vhod so imeli tudi z nje. Tudi ta vhod je imel po-
gosto kamnit portal.
S stavbnim redom so bila z deskami zabita strešna
čela prepovedana^^ in jih je bilo treba zazidati. Iz tega
obdobja izvirajo značilna velika okna z opečno
mrežo na zatrepnih fasadah. Ker mreža ni nosilna, je
bilo njeno obUkovanje svobodno in pojavile so se
kompozicije, ki kažejo zakonitosti nastajanja orna-
menta. Stilizacijo je narekoval gradbeni material, na-
vadno opeka normalnega formata.^* Ne redko so bili
na zatrepih poleg opečnih mrež tudi golobnjaki.
Zahtevani odmik kmetijskih poslopij od sosednjih
je bil v tem času 10 m.^' Hlevi so bili običajno po-
stavljeni na severnem robu parcele, južni napušč je
bil zato daljši in podprt z lesenimi stebri. Tudi redke,
še ohranjene kajže izvirajo, sodeč po katastrskem na-
črtu iz leta 1869, iz tega obdobja. Stanovanjski del je
ostal lesen, hlev pa je bil zidan, redkeje obratno.
IV. OBDOBJE 1943—1977
—Parcelacija
V tem obdobju se je parcelacija najbolj spremeni-
la. Skrajni vzhodni del njivskega sveta (ledinski imeni
Štuki in Ledina) je bil priključen državnemu posest-
vu, sedaj KŽK Kranj, zato se tu značilna razdelitev na
proge ni ohranila. Katastrski načrt še vedno prikazuje
staro parcelacijo, dejansko pa so tu veliki strnjeni
kompleksi njivskega in travniškega sveta, široki po
sto metrov in več. Ohranjena je še smer vzhod—za-
hod, a je drobna struktura izgubljena.
Spremenjena pa je tudi parcelacija med nekdanjim
gruntarskim in kajžarskim delom vasi. Skoraj vse
proge so pričeli deliti in odprodajati, ta proces je te-
kel od zahoda proti vzhodu. Le redke proge so po-
vsem razdelili, običajno le eno do dve tretjini. Severni
rob proge so praviloma namenili za dovozno cesto,
preostalo progo pa razdelili na 20 do 25 m široke in
okrog 30 m globoko od ceste segajoče parcele. Tako
nastale gradbene parcele merijo v povprečju 700 m^.
Opisana parcelacija je brez kakršne koli zgodovinske
kontinuitete. V končni fazi vodi namreč v sistem ša-
hovnice, ki je slovenskim vasem tuj.
V starem (gruntarskem) delu Bitenj meri stavbišče
in kmečko dvorišče običajno 1000 do 1500 m^, skupaj
s sadovnjakom, ki sega do ceste Kranj—Škofja Lo-
ka, pa 1500 do 3500 m^ (v Srednjih Bitnjah).
— Zasnova vasi
Obdobje 1931 do 1971 je bilo obdobje najhitrejše
Grajena struktura — Bitnje 1867
rasti. Kar za dvakrat so se povečale Zgornje Bitnje,
sledi jim Šutna s 60% rastjo. Skupno število prebival-
cev se je povečalo za polovico, od 1490 na 2242.
Vrhunec gradnje je bil v šestdesetih letih, ko našteje-
mo v povprečju vsako leto 30 ljudi več. Prostorsko
rast naselij uvrščamo v tip neusmerjane enodružinske
gradnje na komunalno neopremljenem zemljišču.
Omenimo naj, da so se vsa naselja v šestdesetih letih z
vodo oskrbovala še iz vodnjakov!
Grajena struktura — Bitnje 1977
182
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987
Nekdanji kajžarski del vasi se je širil proti jugu in
segel tudi v Spodnje Bitnje. V zaledju Srednjih Bitenj
se je še naprej gostil in se vse bolj bhžal gruntarskemu \
delu vasi, nepozidani pas je bil ponekod širok le še <
80 m. Parcelacija prog (prodaja zemljišč) je privedla ,
do nizanja objektov drugega za drugim, tako daje na
eni od prog postavljenih kar 12 hiš. Skoraj povsem je
bil pozidan pas zahodno od potoka Žabnice do ceste
proti Puškami (ledinsko ime »Pod gmajno«). Tod so
bili nekdaj pretežno kajžarski gozdovi. Tudi lega ob- •
jektov na parceli se ne naslanja na tradicijo. Hiše le- ;
že sredi parcele, le izjemoma so postavljene na nje-
nem robu. Taka lega ni racionalna, saj je s tem zma-
njšana površina vrta. Običajno so od severne parcel-
ne meje oddaljene 4 do 8 m in od južne 8 do 14 m.
Enotne gradbene Unije ne zasledimo.
Opisane značilnosti povojne gradnje nam kažejo,
da v ničemer ne črpa iz lokalnih posebnosti in tradici- ¦
je. To je za Slovenijo tipična predmestna gradnja, ki
poskuša v podeželsko okolje prenesti mestne vzorce
(vilske četrti), a ji to ne uspeva. Preobražal se je tudi |
gruntarski del vasi. V Srednjih Bitnjah so se na kmeč-
ka dvorišča med vaško cesto in cesto Ljubljana—
Škofja Loka pričele vrivati stanovanjske hiše in
pomožna poslopja (lope, garaže, silosi).
— Značilnosti stavb
Enodružinske stanovanjske hiše so gradih posebno
v zaledju vasi. Z vidika oblikovanja odstopajo od tra-
dicije, saj prevzemajo »kvazi-meščanski« tip hiše.
Pritličje so dvignih nad nivo terena (visoko prithčje),
streha ima manjši naklon, tako da pogosto izraba
podstrešja ni mogoča. Tloris ni več podolgovat, tem-
več se približa obhki kvadrata. Dva ali celo trije bal-
koni imajo predvsem statusno funkcijo. Zaradi kraj- j
ših napuščev nad vhodi naredijo nadstrešek ali celo I
postavijo vetrolov. j
OPOMBE
1. Svetozar Ilešič, Preostanki preteklosti v pokrajini kot
element resničnega geografskega okolja, Geografski vest-
nik, XXXVI, Ljubljana 1964. — 2. Prispevek je nastal na
podlagi gradiva, ki smo ga zbrali ob pripravi Posebnih stro-
kovnih podlag za prostorske ureditvene pogoje za prostor-
sko celoto Bitnje (nosilec Saša Dalla Valle) in raziskovalne
naloge Analiza agrarne pokrajine za potrebe prostorskega
planiranja (nosilka Breda Ogorelec) na Urbanističnem inšti-
tutu SRS. — 3. Franciscejski kataster je ohranjen za obe ka-
tastrski občini, Bitnje in Žabnica, hrani se v Arhivu SRS.
Kataster iz leta 1867 (indikacijske skice) je ohranjen za k,o.
Bitnje, za k.o. Žabnica pa le del; leta 1943 so bile izmerjene i
le Bitnje; kataster iz leta 1977 zajema obe katastrski občini, j
izmera leta 1986 pa ponovno le Bitnje; načrti se hranijo na
Geodetski upravi v Kranju. Podrobneje je obravnavano in
grafično prikazano le spreminjanje parcelacije v vasi in nje-
ni neposredni bližini. — 4. Pavle Blaznik, Bitenj (historično
geografska študija), Geografski vestnik, IV, Ljubljana
1928, p. 90. — 5. Svetozar Ilešič, Sistemi poljske razdelitve j
na Slovenskem, SAZU, Ljubljana 1950, p. 75. — 6. Blaz- i
nik, p. 88, p. 93, p. 96. — 7. Podatki Milana Sagadina, dipl. i
arheol., z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v ;
Kranju: Villa rustica v Spodnjih Bitnjah in med Žabnico in j
Dorfarji. — 8. Op.c: na morebitne sledove rimske ceste so j
doslej naleteli na več mestih na Sorskem polju, vzhodno od j
sedanje ceste Kranj—Škofja Loka. — 9. Op.c: arheološka \
lokaliteta je v Zgornjih Bitnjah, vzhodno od ceste Kranj— j
Škofja Loka. — 10. Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zve- \
zek četrti. Urbarji freisinške škofije, objavil P. Blaznik,
SAZU, Ljubljana, 1963, p. 131; naselje se omenja kot Sab-
nitza. — 11. Anton Melik, Slovenija 1, 1. zvezek, Ljubljana i
1936, p. 549. — 12. Op.c, p. 548. — 13. Blaznik, p. 88. —
14. Melik, p. 549. — 15. J.V. Valvasor, Slava Vojvodine
Kranjske, Ljubljana 1984. — 16. Lokacije Sv. Miklavža, j
Sv. Vida in Sv. Urha se vežejo na lokalitete rimskih pode-
želskih vil. Tudi pri cerkvi Sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah,
po podatkih arheologa Sagadina, ledinsko ime Britof kaže !
na morebitno arheološko lokaliteto. Lega Sv. Uršule dobrih j
500 m stran od vasi, na polju, je bolj neobičajna. Le delno
se veže na arheološke ostanke, saj pot do nje vodi mimo sta-
roslovanskih grobov. — 17. France Vardjan, Krajinsko ob- i
močje naselja Bitnje, tipkopis, brez letnice, p. 4; navaja, da [
je cesta »morda že takrat (t.j. ob nastanku vasi, op.a.)« te- i
kla po današnji trasi. — 18. Blaznik, p, 97, — 19. Sand Nie- i
las zu Veitingen omenjen leta 1428, Sand Thomas omenjen \
okrog 1470 v Urbarjih freisinške škofije, pp. 238, 239. —
20. Sv. Uršula je iz leta 1612, Krajevni leksikon Slovenije I,
Ljubljana 1968, p. 169. — 21. Op.c, p. 168. — 22. M. Kos, !
Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do
leta 1500). I A—M, Ljubljana 1975 p. 20. — 23. Krajevni
leksikon, p. 174. — 24. Op.c, p. 173. — 25. Stavbni red
(postava o stavbah). Deželni zakonik za Vojvodstvo Kranjs-
ko, leto 1875, XI. del, 1. 12. 1875, paragraf 45. — 26.
Op.c, paragraf 42. — 27. Op.c, paragraf 48. — 28. Jurij
Kobe, Opečne mreže, Arhitektov bilten, letnik 5, št. 5—6.
— 29. Op.c, paragraf 57.