3 • MAREC 2009 mm. Mladinskega dne na Slovenski ■ pristavi v Castelarj1 se je udeležil ljubljanski pomoŽf1 škof dr. Anton Jamnik, ki je maševal in mlade nagovoril. Foto Matjaž Čeč p-zr -H DUHOVNA MISEL ZA POST RANA PREBODENEGA SRCA Takole je pisal LJUBLJANSKI ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN aj je nagnilo vojaka, da je W že mrtvemu »A. Jezusu s su-lico sunil v prsi in tako globoko porinil, da je Prebodla srce (prim. Jan 19, 31-37)? Ko mu Je naenkrat šinila ta mi-sel v glavo, se pač ni zavedal, odkod je prišla. nebeškega Očeta! Napovedano je bilo to v Svetem pismu in se je moralo zgoditi, da se izpolni: »Gledali bodo vanj, 1 so ga prebodli« (Zah 10’ 12; Jan 19, 34). Vo-Jak je s sulico pokazal na rce, da so vsi videli in g edali, kako je iz njega Pritekla kri in voda (Jan 9, 34). Gledali so vanj j^sti, ki so bili tedaj pod rižem navzoči, ni jih bilo več mnogo, gledali so Vanj vsi krščanski rodovi vsa stoletja in gledajo Vanj danes vsi, ki vanj verujejo, in dokler bo kaj ljudi na zemlji, bo vedno nekaj takih, ki bodo na to rce obračali poglede, polne zaupanja. Na široko Iv]232^3 rana na prsih, pot k božjemu Srcu je 1 a odprta. Krvava rana na Jezusovih prsih je znamenje, po katerem najdemo prebodeno Srce; žari na razbičanem telesu kakor osamela rdeča r°ža na od toče razbitem vrtu. Jezusa ta rana ni več bolela, a je pomembno, a so prav to rano začeli najbolj častiti; njeno scenje se je razvilo v danes najbolj razširjeno ^atoliško pobožnost, v češčenje presvetega Srca ezusovega. Sulice Srce Jezusovo sicer ni več ču-°’ a °dkar je začelo utripati, je že bilo ranjeno j? od ljubezni. Človeško Srce Jezusovo je od vsega po-četka posoda neizmerne božje ljubezni. Do vrha je polno tega svetega ognja, ki kar žari iz njega na vse strani, da bi se ob tem »žarečem ognjišču ljubezni« ogrel ves svet. Ta ljubezen je silila ven, v vsa človeška srca bi se hotela razliti, s popolnim samožrtvovanjem bi rada dokazala vsem ljudem svojo zveličavno silo, tako da Jezus že ni mogel več strpeti, gnalo ga je v trpljenje in smrt, da sprosti to nakopičeno ljubezen v naše odrešenje. »Večje ljubezni nima nihče« (Jan 15, 13). Zunanje vidni dokazi Jezusove največje ljubezni so njegove svete rane. Ker je neizmerno ljubil, je tudi neizmerno trpel. Ljubezen in bolečina sta dvojčki. Najmočnejši in najsvetlejši žarek iz Boga je ljubezen. Kogar zadene, ga nedopovedljivo osreči in zaboli obenem. Tudi naša človeška ljubezen, tako nepopolna in nestalna, je sladka in grenka hkrati. Grenkobo povzroča vsaka neizpolnjena ljubezen - in katera človeška ljubezen je v vsakem oziru izpolnjena? In če je do najvišje možne mere izpolnjena, je vendar združena z mučnimi skrbmi, ki ranijo ljubeče srce, in vsako zemeljsko ljubezen pretrga smrt, ločitev pa vseka v srca prizadetih vedno boleče rane. Srce Jezusovo je bilo prebodeno, da je odprto nam vsem. Tudi rane, ki jih ljubezen v naša srca vseka, so za to, da se naše srce odpre dru- RANA PREBODENEGA SRCA ► gim, našim bližnjim in Bogu. Sebična ljubezen, ki srce za Boga in bližnjega zapira, ni prava ljubezen, ne pozna sladke grenkosti, ne čuti sreče žrtvovanja za druge. Srce našega Zveličarja je polno nesebične ljubezni, nas lju- bi bolj kot se sami moremo ljubiti; naše zveličanje mu je bolj pri srcu kakor nam samim. Tako je: zaradi mene je bilo to Srce prebodeno. Katero drugo srce bi bilo moje ljubezni bolj vredno? Nemirno bo naše srce vse dotlej, da se bo odpočilo v večni ljubezni, na prebodenem Jezusovem Srcu. Duhovna misel za šesto postno nedeljo, 29. marca 1953, iz knjige Duhovne misli škofa dr. Gregorija Rožmana. V SLOVO BESEDA ŠKOFA ROŽMANA našim staršem in starim staršem Na roženvenski praznik, 7. oktobra 1947 Predragi verniki! T jT" o smo že tretje leto v ne-gotovem begunstvu, ste se J. A. začeli najprej iz Italije seliti čez morje v daljne dežele Južne Amerike. V čisto nove razmere, v nove dele zemlje, med doslej še nepoznane narode odhajate. Vem, da vam je pri srcu težko, vzdržuje vas pa upanje, da boste vsaj na varnem in brez strahu za življenje. Odslej boste pod drugimi nadpastirji tistih škofij, v katerih se boste naselili. Zadnjič vam torej kot vaš nadpastir pišem v slovo in za na pot te besede, ki mi prihajajo iz ljubečega in trpečega srca, ki ga razjeda skrb za zveličanje vaših duš. Zakaj je Bog dopustil, da moramo nositi križ begunstva? Pravični Bog je vsled naših grehov prisiljen, da od časa do časa pošilja kazni na grešni svet. Te kazni zadenejo grešnike, ki so pred Bogom krivi, pa tudi nedolžne; grešnikom v kazen, nedolžnim v zasluženje. In to za-služenje nedolžnih nagne božje usmiljenje, da podeli grešnikom še večje milosti v spreobrnjenje. Ko živimo v dobi splošne božje kazni, glejmo, da ne bomo še huje kaznovani, trudimo se, da si bomo z nedolžnostjo in zvestobo v službi božji pridobivali čim več zasluženja, ki ga Bogu darujemo v namen, da se grešnega sveta usmili. Bog vas pošilja med druge narode, ki doslej Slovencev še niso poznali, da bi z zgledom pravega krščanskega življenja tem narodom svetili. Za vas velja, kar je Tobija v asirski sužnosti rekel svojim rojakom: »Slavite Gospoda vpričo narodov, zakaj on sam nas je razpršil med nje. Pokažite jim njegovo veličino, hvalite ga vpričo živečih. On je namreč naš Gospod in Bog, on je naš Oče na veke.« Ali vas bo Gospod Bog še kdaj pripeljal nazaj v domovino? Ali bo nova dežela postala za vas tudi nova domovina, v kateri boste živeli vi in vaši potomci? Na to vprašanje, ki vas spremlja v novi svet, ne vemo odgovora. A to je gotovo: božje usmiljenje nad nami bo tem čudovitejše, čim zvestejše uresničimo v svojem življenju božje načrte. Tako je zopet Tobija zagotavljal svoje rojake: »Tepe nas Bog zavoljo naših hudobij, pa zopet se nas bo usmilil in nas skupaj zbral iz vseh ljudstev, med katera nas je raztresel. Če se boste spreobrnili k njemu iz vsega srca in vse duše, da boste ravnali iskreno pred njim, tedaj se bo obrnil k vam in vam ne bo skril svojega obličja. Premislite to, kar vam bo storil, in ga že zdaj slavite na vsa usta, hvalite pravičnega Gospoda in zahvaljujte kralja vekov.« Da bi tudi vas, dragi verniki, Bog v kratkem skupaj zbral iz vseh delov sveta in vas srečne vrnil svobodni domovini, ostanite Bogu in njegovim zapovedim zvesti, živite s sveto Cerkvijo povsod, kjer boste. Vtisnite si v spomin sledeča navodila, ki vam jih iz očetovskega srca dajem na pot: 1. «Vse dni svojega življenja imejte Boga pred očmi« (Tob 4,6). OHRANITE SI ŽIVO VERO IN UTRDITE SE V NJEJ, DA SE VAM NE BO OMAJALA, čeprav bi živeli v versko brezbrižni okolici. Dokler si živo vero ohranite, ne boste povsem zapadli grešnemu življenju. 2. IMEJTE LJUBEZEN IN USMILJENJE MED SEBOJ. Trdo življenje vas čaka in težaven začetek, pomagajte si med seboj. ^ združenimi močmi boste vsi Najuspešnejše napredovali. »Bodi Usmiljen, kolikor le moreš, tako si zbiraš krasno plačilo za dneve stiske« (Tob 4,10). 3. MOLITEV PRIDNO GOJILE! Vsak zase redno molite vsak dan. V družinah ne opuščajte skupne molitve. Božjo službo red-n° obiskujte ob nedeljah in zapovedanih praznikih, četudi bi jezika, Pridige ne razumeli. Daritev sve-® maše je ista povsod, milosti in iagoslovi iz nje isti, kakor do-^a- Vaša naj večja tolažba bodi sveta maša, obisk Naj svetejšega v cerkvi - pa naj so cerkve še tako drugačne kakor ste jih bili vajeni apia. Kdor v tujini cerkve več ne . lskuje, je v resnici brezdomec in Zgubljen. 4- MARIJO ČASTITE! Njene-mu brezmadežnemu Srcu ste posvečeni. Z rožnim vencem se ji Priporočajte, njenemu varstvu p6 lzročajte. Spomin na Marijo omagaj naj v vaših dušah nikdar e obledi. Ob njeni materinski 0 i ste doslej hodili, držite se je jČ 1 na poti čez morje, ne izpustite roke, dokler vas ne pripelje v Ve=no domovino. Prt5^ angelom VARUHOM SE ^ttlPOROCAJTE, pa ne samo za 0 ovanje, ampak vsak dan v tuji bot1 med neznanimi ljudmi. Tam se njihovega varstva in vodstva mnogo bolj potrebovali. Pr£- ZAKRAMENTE REDNO REJEMAJTE, kakor ste od do-oha navajeni, da si obnavljate in ranjate nadnaravno življenje milosti. Marsikdo bo pri tem naletel na težkoče, ki jih doslej ni imel. Morda bodo nekateri od cerkve in duhovnika tako oddaljeni, da ne bodo mogli tolikokrat priti v cerkev, kakor bi radi. V novi deželi, kamor greste, so daljave velikanske v primeri z našimi domačimi razmerami. Drugi zopet ne bodo imeli slovenskega spovednika pri roki. Naučite se kmalu toliko jezika, da se boste mogli vsaj za silo spovedati. Nikar ne opuščajte spovedi, če slovenskega spovednika ne bo na razpolago, Nadangel Rafael in lobija da se ne odvadite rednega in pogostnega prejemanja svetih zakramentov. Ne pozabite Srca Jezusovega in Marijinega! če prvih petkov in sobot ne boste mogli opravljati, ne pozabite vsaj prvih nedelj v mesecu. Črpajte si dušnih moči, tolažbe in milosti iz svetih zakramentov. Bodite živi zgledi ljubezni do Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu. Življenje vam bo v marsikaterem pogledu ubožno in revno. Seveda se boste pošteno trudili, da si olajšate svoj položaj, kolikor bo le mogoče. A glavno je, da si ohranite čisto vest, poštenje in živo vero. Držite se misli starega Tobija, kije v revščini izgnanstva učil svojega sina: »Sicer živimo revno, pa vendar posedujemo toliko bogastva, če se Boga bojimo, greha varujemo in dobro delamo« (Tob 4,23). Dragi verniki! Ni se mi izpolnila prisrčna želja, da bi vas bil mogel kdaj obiskati ali se pred vašim odhodom od vas posloviti. Naj bo ta zame bridka odpoved darovana Bogu za spreobrnjenje grešnikov. Od daleč vam pošiljam svoj blagoslov in vam kličem: »Potujte srečno, Bog bodi z vami na vašem potovanju in njegov angel naj vas spremlja« (Tob 5,21). Dokler bom živ, bom molil za vas in vas blagoslavljal, kjerkoli boste. Na svetu se morda ne bomo več videli, tedaj nasvidenje pri Bogu! Z Bogom! + GREGORIJ, škof ljubljanski SVETNIK MESECA ALBIN, škof 469-550 1. marec SILVESTER ČUK retonski polotok (ali Bretanja) n^na severozahodu Francije L^je dobil ime po prebivalcih Bretoncih, ki so keltskega izvora in slovijo po globoko zakoreninjeni vernosti celo danes, ko je francoska družba zelo razkristjanjena. Ta pokrajina je rodila veliko svetniških ljudi. Eden prvih je sveti Albin, katerega spomin obhaja Cerkev danes. Pesnik Venancij Fortunat, ki je bil le malo mlajši od današnjega svetnika, je sestavil njegov prvi življenjepis. Imenuje ga »vredne korenine najvrednejši sad«. Izšel je iz poznorimske krščanske rodovine, rastel pa je med germanskimi Franki, ki so pred kratkim prejeli krst. Rodil se je leta 469 v mestu Vannes. Starši so bili bogati in ugledni, predvsem pa odlični kristjani, in so tudi Albinu posredovali vero, ki je usmerjala njihovo življenje. Starši so bili še ohranjevalci prejšnjega, rimskega reda, Albin pa je pripadal že novemu rodu in je hotel biti v njem glasnik božjega reda. Zato je zapustil dom in odšel v samostansko samoto, kjer se je vzgajala tedanja krščanska elita. Redovništvo v tedanjem času še ni imelo enotnih pravil, zato se je vsaka samostanska družba razvijala dokaj samostojno in se držala pobud preskušanih asketskih voditeljev. V samostanu, kjer je živel Albin, so se ravnali po svetlem zgledu svetega Martina iz Toursa. Meniška šola ni zatirala osebnih sposobnosti in tako je tudi Albin lahko razvil svoje izredne darove. Že zgodaj je bil vodilna osebnost svoje okolice in v meniškem življenju je bil vsem zgled. Zato so ga leta 504, ko mu je bilo petintrideset let, izvolili za opata v Tehilaku na jugu Bretonskega polotoka. Službo predstojnika je opravljal petindvajset let. Vzorno življenje menihov je bilo kakor svetla luč vernikom v bližnji in daljni okolici. Leta 529 je bil na željo ljudstva izbran za škofa v mestu Angers. Šestdesetletni opat Albin je nerad zapustil samostansko zatišje. Ko pa je bil sredi sveta, je pokazal enako odločnost in junaštvo, s kakršnim je svojo voljo podrejal ljubezni do Kristusa kot menih. V tej težavni službi je ostal dvajset let. Bila so to leta Albinove neutrudne dejavnosti in neprestanih bojev. Predvsem se je posvetil oznanjevanju evangelija versko zanemarjenim množicam staroselcev in mlademu rodu Frankov, ki so se po nedavno sprejetem krstu šele uvajali v krščanske navade. Trudil se je, da olajša bedo siromakom, če treba tudi v spopadih z bogataši in mogočneži v tedanji družbi, ki so bili kristjani le po imenu, po mišljenju in navadah pa so ostali pogani. Njegov življenjepisec Venancij Fortunat ga primerja strogemu Janezu Krstniku in zatrjuje, da ni moč povedati, koliko je škof Albin prestal, ko je odstranjeval polovičarstvo in zanikrnost v verskem življenju. Posebna skrb škofa Albina je veljala urejanju dobrega družinskega reda; tu je preganjal poleg drugega ženitev med najbližjimi sorodniki. Dosegel je, da je pokrajinska sinoda škofov v Orleansu glede tega izdala odlok. Želel je, da bi škofje nastopali enotno, vendar vsi niso podpirali njegovih prizadevanj. Za glavno oporo pri delu so mu bili redovniki. Kljub vsem težavam in razočaranjem je vztrajal, ker mu je ljudstvo močno zaupalo in se rado zatekalo k njemu po pomoč. Ko je dopolnil osemdeset let, so mu moči opešale in 1. marca leta 550 je ugasnil. Že šest let po smrti so nad njegovim grobom zgradili cerkev, kamor so prihajali številni romarji. Ime Albin izhaja iz latinske besede albinus - bel, bled; svetel, srečonosen. Na spominski dan sv. Albina godujejo tisti, ki jim je ime Albin, Bine, Binček ali Albina, Binca. Slovenske oblike tega imena so: Zoran, Zorko, Zora, Zorka. ZUNAJ ZIDOV - VSEM VSE VSI so BOŽJE LJUDSTVO, KI Ml JE ZAUPANO FRANQOIS X. NGUYEN VAN THUAN (9) ■ m rvega decembra 1976 ob deveti uri zvečer so me ne-JL nadoma poklicali skupaj z nekaterimi drugimi zaporniki. Drugega za drugim so nas vklenili v verige in nas po dva in dva naložili na tovornjak. Kratka vožnja nas je vodila v Tan C ang (Nevvport), novo vojaško pristanišče, ki so ga nekaj let prej odprli Američani. Pred seboj smo videli ladjo, ki je ostala v temi, da bi ljudje ne spoznali, kaj se dogaja. Odpluli smo proti severu; pot je bila dolga 1.700 kilometrov. Skupaj z drugimi zaporniki so me odvedli v ladijsko podpalubje, tja, kamor nakladajo premog. Svetila j e samo majhna petrolejka, sicer pa je vladala popolna tema. Bilo nas je 1.500 ljudi v razmerah, kijih ni mogoče opisati. V moji glavi je divjal vihar. Do tega trenutka sem bil v svoji škofiji, zdaj pa bom končal kdo ve kje! Premišljeval sem Pavlove besede: »In glejte, zdaj grem ... v Jeruzalem in ne vem, kaj me bo tam doletelo. Vem edinole to, na kar me Sveti Duh v vseh mestih opominja, da me čakajo vezi in stiske«. Tisto noč sem prebil v tesnobi. Ob koreninah evangelizacije Naslednji dan, ko je nekaj sončnih žarkov prodrlo v ladijsko Podpalubje, sem okrog sebe opazil žalostne in obupane obraze drugih zapornikov. Bilo je kakor na Pogrebu. Eden od njih se je poskušal obesiti z žico. Drugi so me Poklicali. Govoril sem z njim. Nazadnje mi je prisluhnil. (Pred dve-letoma sem spet videl tega oloveka na nekem medverskem srečanju v Kaliforniji. Poln veselja P1* je prišel naproti, zahvalil se mi Je m je vsem pokazal brazgotine na vratu, ki jih ima še zdaj.) Med tem potovanjem so zaporniki, ko so slišali, daje k^od njimi škof Van Thuan, Prišli k meni in mi zaupali sv°je strahove. Ure so tekle in Ves dan sem z njimi delil njiho-v° trpljenje in jih tolažil. Tri ni Potovanja sem podpiral Sv°je zaporniške tovariše in Premišljeval o Jezusovem tr-Pljenju. V mrzlem decembru na Tihem oceanu sem drugo polagoma razumeval, a se začenja novo obdobje m°je poklicanosti. V škofiji sem organiziral različne po-ude za evangelizacijo ne-ristjanov. Zdaj je šlo za to, a grem z Jezusom h kore-ninam evangelizacije. Šlo je Za to> da grem z njim umret extra muros: zunaj svetega obzidja. Križani Jezus je Postal navzoč tam, jer živijo vsi prekleti y tem premišljevanju se e im poglobiti v osupljive Pavlove esede: »Preklet je vsak, kdor ■si na lesu« Ta strašna trditev in1 ■ a^a Pete Mojzesove knjige -1® v Jezusovem času veljala esedo Božjega prekletstva im tlStimi Judi. ki so v Božjem n enu’v imenu Mojzesove postave P strpeli rimsko obsodbo na smrt s križanjem. Savel je bil prepričan o resnosti te besede glede križanega zusa. Ni mogel biti nič drugega čin preklet, zavržen od Boga ta ovek iz Nazareta, kije zapeljeval Dr ,s va’ tako daje jedel z grešniki, p eiamljaj pravila čistosti in trdil, Je Mesija. Njegova smrt na Duho navzoč tam, kjer so živeli vsi prekleti, tam, kjer je živel grešni svet, oddaljen od Boga. In ravno tako je vsem ponudil spravo in rešenje. »Extra muros - zunaj obzidja« Izročilo prve Cerkve prepoznava to resničnost še v enem dejstvu: Jezus je umrl ‘extra muros’, »zunaj mestnih vrat«, kot pravi pismo Hebrejcem, zunaj vinograda, to je zunaj Izraelovega občestva in torej zunaj svetega kraja navzočnosti Jahveja, kraja, kjer more stati samo religiozen človek. In tako je do zadnjih posledic razodel, da se daje Božja ljubezen srečati prav tam, kjer po pričevanju človekovih oči ni Boga. Sklicujoč se na četrti spev o služabniku Jahveju (bil je »prištet med brezbožnike«, je mlada Cerkev prepričana, da Križani objema vsakega človeka, tudi najbolj hudobnega in obupanega. Ko se zagrinjalo njegovega telesa pretrga, so meje med svetim obzidjem in svetom brez Boga odstranjene: po Kristusu morejo odslej vsi imeti dostop do Očeta. Pavel in z njim prve krščanske skupnosti imajo zmeraj pred očmi to pretresljivo resnico: Jezusov križ je zasajen v grešnem svetu. Če hočemo odkriti obličje našega Gospoda, ga moramo torej iskati med najbolj oddaljenimi. Čaka nas v vsakem človeškem bitju, kakršen koli je že položaj tega bitja, njegova preteklost, njegov življenjski stan. Jezus je na Oljski gori, preden se je vzdignil v nebesa, rekel svojim učencem: »Moje priče boste v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta«. Kakor apostoli, kakor Pavel smo poklicani, naj gremo extra muros -zunaj obzidja, k vsem ljudstvom. Moja naj lepša katedrala Med potovanjem na sever Vietnama sem bil trikrat vklen- križu je bila jasno znamenje, da ni delal v skladu z voljo Jahveja. Kot mlad rabin Savel ni mogel prenašati, da bi za tem lažnim prerokom po njegovi smrti še vedno hodili ljudje, ki so povzročali nered v sinagogah, razglašajoč, da je Jezus Mesija in da je živ pri Bogu. Vneto je preganjal Jezusove učence, dokler ga ni nekega dne Vstali potegnil za sabo in ga popolnoma spremenil. Tisti, za katerega je Savel mislil, da je v nasprotju z Božjo voljo in da gaje Bog zavrgel, se mu je razodel kot Božji Sin, kot tisti, ki dela Božje Očetovo obličje bolje vidno. Od tistega trenutka je beseda prekletstva iz pete Mojzesove knjige, ki je bila poprej dajala upravičenost svetemu sovraštvu do kristjanov, začela razodevati brezmejno Božjo ljubezen do človeka. Če je bil ta Križani zares Božji Sin, če je bil torej Bog sam navzoč v tem človeku, ki je visel s križa, potem ta smrt s križanjem ni bila prekletstvo, ampak je razodela, kako zelo seje Bog približal tistim, ki so bili daleč od njega. Ko je Jezus visel na križu, je postal VSI SO BOŽJE LJUDSTVO, KI MI JE ZAUPANO jen v verige skupaj z nekim ne-katoličanom, parlamentarcem, ki je bil znan kot budistični fundamentalist. Bližina in ista usoda z menoj sta vplivali na njegovo srce. Pozneje sem izvedel, daje po svoji osvoboditvi rad pripovedoval o tem: čutil se je počaščenega; zmeraj je poskušal doseči, da bi bil vklenjen z mano; postala sva prijatelja. Na ladji in pozneje v prevzgojnem taborišču sem imel priložnost vzpostavljati dialog z najrazličnejšimi osebami: z ministri, s parlamentarci, z visokimi vojaškimi in civilnimi oblastniki, religijskimi avtoritetami, kot so Cao Dai, Hoa Hao, budisti, brahmani, muslimani, z osebami iz različnih protestantskih denominacij: baptisti, metodisti ... V taborišču sem bil izvoljen za ekonoma, da bi služil vsem, delil hrano, skrbel za toplo vodo in nosil na ramenih premog za nočno ogrevanje, ker so me drugi imeli za zaupanja vrednega človeka. Jezus, križan zunaj jeruzalemskega obzidja, mi je ob odhodu iz Sai-gona dal razumeti, da se moram lotevati evangelizacije v novi obliki, ne več kot škof neke škofije, marveč zunaj obzidja, kot misijonar ad extra, ad vitam, ad sum-mum: navzven, z vsem življenjem, do največje mere svojih sposobnosti za ljubezen in za darovanje samega sebe. Zdaj seje odprla še ena razsežnost: ad omnes - za vse. V temini vere, v služenju, v ponižanju je luč upanja spremenila moje videnje: od takrat je bila ta ladja, ta zapor, moja najlepša katedrala in ti zaporniki so bili brez izjeme Božje ljudstvo, zaupano moji pastirski skrbi. Moj zapor je bil Božja previdnost, bilje Božja volja. O vsem tem sem govoril z drugimi katoliškimi zaporniki in iz tega se je med nami rodilo resnično pristno občestvo, nova zavzetost: poklicani smo k temu, da smo skupaj pričevalci upanja za vse. In tukaj ne morem molčati o veliki misijonarski pustolovščini v Vietnamu. Tudi v imenu svojega naroda želim izraziti svojo posebno in globoko hvaležnost vesoljni Cerkvi, kongregaciji Propaganda fide (za širjenje vere), pogumnim misijonarjem, ki so nam prinesli evangelij in so v naši deželi prelili svojo kri v pričevanje vere. Korenitost evangelija Ko govorimo o pustolovščini upanja in še posebej evangelizacije, govorimo o korenitosti evangelija. V oči me bode dejstvo, da v Svetem pismu Jezus, Pavel in Janez pogosto uporabljajo besede, ki izražajo razsežnost absolutnosti: Da bi bili vsi eno (prim. Jn 17, 21), vsi narodi (prim. Mt 28, 19). Popolnoma ljubi Gospoda, svojega Boga: z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo (prim. Mt 22, 37). Jezus je svojim izkazal ljubezen do konca (prim. Jn 13, 1). Njegovi učenci bodo povsod njegove priče (prim. Apd I, 8). Za zmeraj ostane Gospodovo usmiljenje (prim. Ps 100, 5 itd.). Se druge besede izražajo neomejeno razsežnost evangelizaci-jskega delovanja: Kakor v nebesih tako na zemlji: ista ljubezen (prim. Jn 15, 12), isto poslanstvo (prim. Jn 20,21). Z vsemi štirimi razsežnostmi je treba v sebi razodevati Kristusovo ljubezen: s širokostjo in z dolgostjo in visočino in globočino (prim. Ef 3, 18-19). Razumem, zakaj je imel sveti Maksimilijan Kolbe navado ponavljati: »absolutno, popolnoma, brezpogojno«. Jezus je vse to povzel na križu: »Consummatum est - dopolnjeno je« (Jn 19, 30). Vse vsem Samo z radikalnostjo daritve moremo biti pričevalci upanja, ki se navdihuje - kakor je zapisal Janez Pavel II. v okrožnici Odrešenikovo poslanstvo - » ob sami Kristusovi ljubezni, ta pa je sestavljena iz pozornosti, nežnosti, sočutja, sprejemanja, razpoložljivosti, zanimanja za težave ljudi« (št. 89). Pavlov lik nas spremlja pri tem našem poslanstvu: »Čeprav sem osvobojen vseh, sem vendar postal služabnik vseh, da bi jih čim več pridobil. Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude (...). Tistim, ki so brez postave, kakor bi bil sam brez postave, čeprav nisem brez Božje postave, ampak sem pod Kristusovo postavo, da bi pridobil tiste brez postave. (...) Vsem sem Naloga evangelizacije nas danes priganja, naj v koncentričnih krogih začnemo vesoljni dialog, ki se začenja znotraj Cerkve, zajame naše brate in sestre iz drugih Cerkva in cerkvenih skupnosti, se usmeri k velikim verstvom, vzpostavi vezi prijateljstva in sodelovanja tudi s tistimi, ki ne izpovedujejo religiozne vere, in ne izključi niti tistih, ki nasprotujejo Cerkvi in jo na razne načine preganjajo. Postal vse. (...) Vse delam zaradi evangelija« (prim. 1 Kor 9, 19-23). Križani Jezus je s svojo solidarnostjo s poslednjim, z najbolj oddaljenim, tistim, ki je brez Bosa, odprl pot apostolu, da bi »vsem Postal vse«. In Pavel tudi sam sPoroča nam kristjanom, kaj je Pravi apostolat: razodevati vsa-^mu človeku brez vsakršne diskriminacije, brez vsakega zapostavljanja, da mu je Bog blizu in ga neskončno ljubi. Ko torej postanemo ‘eno’ z Vsemi, v pogumu, da gledamo na vsakega človeka, tudi na navi-aezno najbolj zaničevanja vred-n®ga ali sovražnega, kot na ‘bližjega’ in kot na brata, udejanjamo osrednjo vsebino veselega oznanila: v Jezusovem križu se približa vsakemu človeku, * Je daleč od njega, in mu nudi odpuščanje in odrešenje. Zato evangelizacija ni naloga, zaupana samo misijonarjem, ampak je sestavni del krščanskega življenja: °nra in vesela novica o Bogu, ki Je “lizu, se more razkriti samo, če Postanemo vsem bližnji. Neomejeno obzorje: Vse zaradi evangelija Pustimo, naj se ob sklepu t ®a„ Premišljevanja pred oči našega uma pokažejo široka o ^°rja poslanstva Cerkve, kot 6 pražila z drugim vatikanski cerkvenim zborom in kot so o nj Pričevali zadnji papeži: ' vsak človek in vsi ljudje as ovniki vesele novice; ' naloga evangelizacije n anes priganja, naj v koncentričn rogih začnemo vesoljni dialog, e začenja znotraj Cerkve, zajar ase brate in sestre iz drug erkva in cerkvenih skupnos usmeri k velikim verstvo: *P°,stavi vezi prijateljstva sodelovanja tudi s tistimi, ki Povedujejo religiozne vere, in : C » litve.« V svoji družini je našel s°lo molitve in versko vzgojo, ki je eta kasneje predstavljala temelj aJegovega duhovniškega poklica. aPežev namen za ta mesec nas 6spomniti, da so starši otroku rvi učitelji vere. Te naloge ne sme-0 enostavno preložiti na šolo ali apnijo. Vemo, da tega, kar se rok ni naučil v prvih letih življenja jubeči toplini doma, ni nikoli ogoče nadomestiti. Starši imajo Privilegij (kakor tudi dolžnost), da v 9ujejo in usmerjajo otrokovo rast s er', ki jo je otrok prejel na dan, ko 9a nesli h krstu. Krščanska vzgoja s" 9°tovo predstavlja velik izziv v n -U'arizjranem okolju marsikatere tutt drzav' Brez dvorr|a pa je to d ni" najPjemer,itejša od starševskih znosti in vogelni kamen vzgoje, gj° morai° starši posredovati dalje. in °)e otroke morajo naučiti molitve daZ zivyeniem izkazovati dejstvo, sk ” ruzina' ki moli skupaj, ostaja ki hPaj“ ' Varska razsežnost je tista, 0 jutrijšnjemu odraslemu dala pravo lestvico vrednot in gotovost v zavesti, da ga Bog ljubi. V okoljih, ki krščansko življenje ogrožajo in postavljajo pod vprašaj, bo domača »vzgoja za dejavno ljubezen, osebnostno rast in prenašanje vere iz roda v rod« predstavljala osnovo zdravega razvoja ljudi, ki bodo sposobni prispevati svoj delež v dobro družbe. MISIJONSKI NAMENI: Da bi različne krščanske veroizpovedi, pogovore med Cerkvami. Med večje uspehe lahko prištevamo dogovor med katoličani in evangeličani o veri in dobrih delih. Luter je namreč učil, da je za zveličanje potrebna le vera (sola fides). Prav tako so se krščanske Cerkve zbližale v vprašanjih glede veljavnosti krsta. Večjo edinost lahko dosežemo le tako, da pazljivo poslušamo Božjo besedo pa tudi drug drugega. Poslušati je potrebno spoštljivo in , 'i ki se zavedajo potrebe po novi evangelizaciji v današnjem času globokih sprememb, zavzeto oznanjale veselo novico in napredovale na poti k polni edinosti vseh kristjanov, da bi tako bolj verodostojno izpričevale evangelij. Vseh kristjanov je na svetu dve milijardi in 140 milijonov. To je približno tretjina vsega človeštva. Razen katoličanov je med kristjani še okrog 55 drugih krščanskih skupnosti. To so predvsem protestantske Cerkve, ki se ponekod uspešno širijo, in pravoslavne cerkve, razporejene po narodnostih. Največja je Ruska pravoslavna cerkev. V letu 2008 smo se spomnili stoletnice novejših skupnih prizadevanj za edinost, za skupno molitev in za ponižno, pri tem pa nikdar ne smemo zatajiti resnice, ki jo je oznanil Jezus Kristus. Pot do večje edinosti je zelo naporna. Včasih smo tudi razočarani nad človeško slabostjo. Zavedamo pa se, da nas Božji duh neprestano spodbuja, da bi bili čim bolj eno in tako pričevali za resnico evangelija. SLOVENSKI NAMENI: Da bi bil Jezusov evangelij glavni in prvenstveni razlog prizadevanja za edinost kristjanov Oče je razrezal sliko nekega moža na majhne delce, potem pa je naročil sinu, naj iz njih spet sestavi sliko. Sinko se je nekaj časa zaman trudil, nenadoma pa mu šine v glavo rešitev. Na list papirja je narisal obris človeške postave, vanj pa je začel polagati delce slike. Slika je bila kmalu sestavljena. Tudi kristjani smo razdeljeni. Že stoletja trajajo razprtije med nami. Samo Kristus nas lahko zedini, če bomo res zaživeli kot udje njegovega telesa in dopustili, da nas oblikuje njegov evangelij. Kot je sinko sestavil razrezane delce slike v celoto, ko jih je začel polagati v obris človeške postave, tako bomo tudi kristjani dosegli edinost, če se bomo aktivno vključili v Kristusov lik. V tem duhu pravi sv.Pavel: » ... ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2, 20). Ko govori o ekumenizmu, II. Vatikanski koncil spodbuja katoličane, naj bi res radikalno zaživeli Jezusov evangelij. Vabi nas k spreobrnjenju srca. »V ponižnosti torej prosimo Boga in ločene brate odpuščanja, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«. Nadalje priporoča skupno molitev za edinost. Pravi, da so take skupne molitve pristen izraz vezi, s katerimi so katoličani še vedno povezani z ločenimi brati. Po mnenju koncila, je važno tudi sodelovanje z ločenimi brati. Pri tem sodelovanju se vsi, ki verujejo v Kristusa, morejo zlahka naučiti, kako se je mogoče med seboj bolje spoznati in se više ceniti in kako se pripravlja pot do edinosti kristjanov (E, 12). p. Jože Pucelj ZA FEBRUAR SPLOŠNI NAMENI: Da bi bili pastirji Cerkve pri svojem učenju in služenju Božjemu ljudstvu vedno odprti za delovanje Svetega Duha. drava poslušnost krščanskih vernikov svojim škofom je te-Emmmi meljni sestavni del enotnosti in občestvenosti Cerkve, ki ga moramo vedno imeti pred očmi in ga krepiti. Vendar nas sveti oče s svojim namenom ta mesec prosi, naj molimo za izpolnjevanje neke predhodne in nadvse pomembne poslušnosti. Tukaj ne govori o poslušnosti vernikov do škofov, temveč o poslušnosti škofov do Svetega Duha. Ta molitev nas spomni, da so tudi oni Božje ljudstvo in da morajo prav tako iskati in razločevati Božji glas, ki jih mora voditi. V svoji pogojenosti so kot človeška bitja grešniki kot mi vsi, »kajti škofovo posvečenje ne podeli popolnosti v kreposti«, zato morajo vsak dan iskati Gospodovo voljo in prositi za moč, dajo izpolnijo. Sveti oče nas prosi, naj molimo, da bi prejeli luč Duha, ko stojijo pred izzivi svojega pastoralnega poslanstva in da bi »dosegli lik Kristusa, popolnega človeka«. Naši pastirji bodo slišali Božji glas v svoji osebni molitvi, v svetu, v liturgičnem slavju, v svojem ljudstvu, v ubogih, v zgodovinskih dogodkih in v preprostih, vsakdanjih stvareh. Prosimo, da bi z iskreno ljubeznijo in s sinovsko predanostjo ubogali ta glas pri izpolnjevanju svojih pastoralnih dolžnosti. MISIJONSKI NAMENI: Da bi Cerkev v Afriki našla primerne načine in sredstva za učinkovito delo za spravo, pravičnost in mir v skladu s smernicami Drugega posebnega zborovanja škofovske sinode za Afriko. Katoliški škofje v Afriki se vedno bolj povezujejo med seboj, posebno od leta 1994, ko so se zbrali k prvi vseafriški sinodi, to je zboru škofov vse afriške celine. Napredek Cerkve v Afriki je res nekaj izrednega, posebej še v tem zadnjem desetletju. Zdaj je katoličanov v Afriki že več kot 150 milijonov in imajo 650 škofov in 32.000 duhovnikov. Število redovnic se je povzpelo na 58.000. Pred Cerkvijo v Afriki so številni izzivi sodobnega življenja. Mesečni namen poudarja predvsem prizadevanje za spravo, pravičnost in mir. Ko spremljamo dogodke v raznih predelih črne celine, se takoj zavemo, koliko je tam še medplemenskega in meddržavnega sovraštva, nemirov in samopašnega vedenja oblastnikov. Sredi teh težav je Cerkev, razširjena po vsej afriški celini, kot izredno upanje za spravo in sožitje, pravično razdelitev dobrin in mirno reševanje sporov. Cerkev prinaša Afričanom Kristusa in njegov nauk, moč molitve in blagoslov krščanskih občestev, ki se posvečajo šolstvu, zdravstvu in kulturi, vse to pa v luči evangelija. Pri tem je Cerkev enako odprta za vsa plemena in za vse oblike verskega prepričanja. Jezus Kristus je upanje tudi za afriško celino. SLOVENSKI NAMENI: Da bi se v urah preizkušnje naslanjali na obljubo, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami (Rim 8, 18) »Življenje je ječa, čas v nji rabelj hudi, / skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, / trpljenje in obup mu hlapca zvesta, / in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi.« Tako je zapisal pesnik France Prešeren v Sonetih nesreče. Podobna občutja kdaj začuti vsak človek. Pridejo trenutki, ko je trpljenje tako boleče, razočaranje tako silno in neuspeh tako močan, da človek začne izgubljati tla pod nogami in se mu zazdi življenje neznosno in brez smisla. Ugotovi, dani dosegel, kar je hotel ali da se mu je vse, za kar se je trudil, zrušilo. Nekaj podobnega je na lastni koži izkusil nemški teolog Dietrich Bonhoeffer. Svoje življenje je doživljal kot posamezne kamenčke mozaika, ki ga ni uspel dokončati. Začel je akademsko kariero, pa jo je nacizem prekinil. Osnoval je »pridigarski seminar«, pa je GESTAPO cvetoče delo prekinil. Pisal je, pridigal, pa mu je režim vse intelektualno delo zabranil. V svojem življenju je vsa svoja pričakovanja občutil kot nekaj fragmentarnega, nedokončanega, ki ga bo šele Kristus izpolnil. Človeško prizadevanje ostaja nujno nepopolno. Popolnost mu daje šele zastonjska Božja ljubezen, ki se kaže v učlovečenem, križanem in vstalem Kristusu. Vsak kristjan je poklican k polnosti življenja. Počasi sestavlja kamenčke svojega življenjskega mozaika. Včasih se kamenčki raztresejo ali pa jih postavi napačno. Morda mozaika ne bo dokončal. Nič zato! če bo Kristusu zvest, bo Kristus v večnosti sestavil njegov mozaik v vsej polnosti in sijaju. p. Jože Pucelj DNEVNIK SVETE S. M. FAVSTINE KOVVALSKE (18) »Moja hči, tvoje srce so mi nebesa« DUHOVNE VAJE PRED večnimi ZAOBLJUBAMI d Krakov, 21. 4. 1933 - Osem-nevne duhovne vaje pred ecnimi zaobljubami anes začenjam z duhov-1 nimi vajami. Jezus, moj “ učitelj, usmerjaj me, vodi P° svoji volji, očisti mojo lju-zen, da bo tebe vredna, stori z n°J’ kar želi tvoje neizmerno srniljeno Srce. Jezus, v teh dneh s aJava skupaj med štirimi očmi Ot, trenutka najine združitve. (ju^nJaj me, Jezus, v zbranosti i ^ječer mi je Gospod rekel: Molj Cl’ naj te nič ne plaši in ne ga, ohrani globok mir. Vse d ,v m°jih rokah. Vse ti bom a razumeti po ustih očeta °trorka-a- Dodi do njega kakor §ln^renutek pred Najsvetej- kak^°^ ^osP°d in večni Stvarnik, 0 naJ se ti zahvalim za to veliko ljubezen, da si ravno mene blagovolil izbrati za svojo nevesto in me s seboj združuješ z večno zavezo? Ti najljubši zaklad mojega srca, izročam ti vsa zahvaljevanja in poveličevanja svetih duš, vseh angelskih zborov, še posebej pa se združujem s tvojo Materjo. -Marija, moja mati, ponižno te prosim, ogrni mojo dušo s svojim deviškim plaščem v tem tako pomembnem trenutku mojega življenja, da bi tako postala še ljubša tvojemu Sinu in da bi mogla pred vsem svetom in vso večnost dostojno poveličevati usmiljenje tvojega Sina. Jezus v naj svetejšem zakramentu, ti vidiš, da danes zapuščam noviciat, ko izpovedujem večne zaobljube. Jezus, ti poznaš mojo slabost in majhnost, vendar danes na poseben način prehajam v tvoj noviciat. Se naprej sem novinka, toda tvoja novinka, Jezus, ti pa bodi moj učitelj vse do sodnega dne. Vsak dan bom prihajala k pouku k tvojim nogam. Tudi najmanjše stvari ne bom naredila, ne da bi se posvetovala s teboj, svojim učiteljem. Jezus, kako se veselim, da si me ti sam povabil in sprejel v svoj noviciat, to je v tabernakelj. Ko izpovedujem večne zaobljube, nikakor še nisem popolna redovnica - ne, ne. Se naprej sem majhna, slabotna Jezusova novinka in trudila se bom za popolnost kakor v prvih dneh noviciata. Prizadevala si bom za takšno razpoloženje v duši, kakor sem ga imela prvi dan, ko so se mi odprla samostanska vrata. Z zaupanjem in preprostostjo majhnega otroka se ti danes darujem, Gospod Jezus, moj učitelj. Prepuščam ti popolno svobodo pri vodenju moje duše. Vodi me po poteh, po katerih ti hočeš, jaz o njih ne bom razglabljala. Z zaupanjem grem za teboj. Tvoje usmiljeno Srce zmore vse. Mala Jezusova novinka - s. Favstina V začetku duhovnih vaj mi je Jezus rekel: Na teh duhovnih vajah bom osebno vodil tvojo dušo. Hočem te utrditi v miru in ljubezni. In tako so mi minili prvi dnevi. Četrti dan me je začela mučiti negotovost: Ali se morda ne slepim v napačnem miru? Takrat sem slišala naslednje besede: Moja hči, predstavljaj si, da si vladarica vse zemlje in mo- DNEVNIK SVETE S. M. FAVSTINE KOVVALSKE reš z vsem razpolagati, kakor hočeš. Imaš vse možnosti delati dobro, kakor ti je všeč, in v tem trenutku na tvoja vrata potrka majhen drhteč otrok s solzami v očeh, toda z velikim zaupanjem v tvojo dobroto, in te prosi za košček kruha, da ne bi umrl od lakote. Kako bi ravnala s tem otrokom? Odgovori mi, moja hči. Odgovorila sem: »Jezus, dala bi mu vse, za kar me prosi, in tisočkrat več.« - Gospod je odgovoril: Tako ravnam s tvojo dušo. Na teh duhovnih vajah ti ne bom podelil samo miru, ampak tudi takšno razpoloženje duše, da se ne boš mogla vznemiriti, tudi če bi se hotela. Moja ljubezen bo osvojila tvojo dušo in hočem, da bi se v njej utrdila. Nasloni svoje uho na moje Srce in pozabi na vse ter premišljuj moje nepojmljivo usmiljenje. Moja ljubezen ti bo dala moč in pogum, ki ju potrebuješ v teh zadevah. Ko razmišljam o tem, da se po zaobljubah z menoj združuje Bog in jaz z njim - nihče ne more dojeti, kaj čuti moje srce. Že zdaj mi Bog daje dojeti neizmerno veličino svoje ljubezni, s kakršno me je ljubil že pred veki, a jaz sem ga začela ljubiti šele v tem času. Njegova ljubezen je bila tako velika, čista in nesebična, moja ljubezen do njega pa izvira šele iz spoznanja njega. Kolikor bolj ga spoznavam, toliko bolj goreče in močneje ga ljubim in moje delovanje je popolnejše. Ko se spomnim, da bom čez nekaj dni, po večnih zaobljubah, eno z Gospodom, prevzema mojo dušo nepojmljivo veselje, ki ga sploh ne morem opisati. Pri prvem srečanju z Gospodom se je vanj potopil pogled moje duše za vedno. Z vsakim Gospodovim približanjem se v meni poglablja spoznanje in v duši raste popolnejša ljubezen. Pred spovedjo sem v duši zaslišala naslednje besede: Moja hči, povej spovedniku vse in pred njim odpri svojo dušo, kakor to delaš pred menoj. Ne boj se ničesar; zaradi tvojega miru postavljam tega duhovnika med sebe in tvojo dušo; besede, ki jih bo odgovoril tebi - so moje. Pred njim razkrij najbolj skrite reči svoje duše. Podelil mu bom luč za spoznanje tvoje duše. Ko sem se približala rešetki, sem v svoji duši začutila veliko lahkoto in govorila sem o vsem, čemur sem se pozneje sama čudila. Njegovi odgovori so v mojo dušo vnesli globok mir. Njegove besede so bile, so in bodo za vedno ostale ognjeni stebri, ki so razsvetlili in bodo razsvetljevali mojo dušo v prizadevanju za največjo svetost. Po spovedi se je moja duša potopila v Boga. Vztrajala sem tri ure v molitvi, a zdelo se mi -je, kakor bi bilo le nekaj minut. Od tega časa dalje ne postavljam nobene ovire ljubezni, ki deluje v moji duši. Jezus je vedel, zakaj sem se prej bala družiti se z njim, in to ga sploh ni žalilo. Od trenutka, ko me je pater prepričal, da to ni prevara, ampak je božja ljubezen, sem si prizadevala v vsem biti Bogu zvesta. Zdaj vidim, daje malo takih duhovnikov, ki razumejo vso globino božjega delovanja v duši. Od takrat so se moja krila razprla za let in želim poleteti v sam sončni žar. Ne bo se ustavil moj let, dokler se v Bogu ne spočijem vekomaj. Če letimo zelo visoko, ostajajo pod našimi nogami meglice, megle in oblaki, in vse čutno se mora podrediti duhu. Jezus, hrepenim po reševanju duš, neumrljivih duš. Kot žrtev želim dati svojemu srcu popolno prostost. V žrtvi, ki je nihče ne sluti, se bom izčrpavala in neopažena izgorevala v svetem žaru božje ljubezni. Bog mi s svojo navzočnostjo pomaga, da je moja žrtev popolnejša in čistejša. Kako zavajajoč je videz in sodbe nepravične! Kako pogosto trpi krepost samo zato, ker je tiho! Iskreno druženje s tistimi, ki vedno zbadajo, zahteva veliko odpovedi. Človek čuti, da krvavi, a ran ni videti. Jezus, veliko tega nam bo razkril šele poslednji dan. Kakšno veselje - nič od naših naporov se ne izgubi. Sveta ura V tej uri češčenja sem spoznala vse brezno lastne revščine. Vse, kar koli jev meni dobrega, je tvoje, Gospod. Večer. Jezus, jutri zjutraj bom izpovedala večne zaobljube. Prosila sem vsa nebesa in zemljo, vse, kar obstaja, in se Bogu zahvaljevala za veliko in nepojmljivo ljubezen. Tedaj sem zaslišala besede: Moja hči, tvoje srce so mi nebesa. Se nekaj minut molitve in treba je oditi. Od povsod človeka podijo, iz kapele, jedilnice, dvorane in kuhinje - od povsod podijo, ker se vse pripravlja za jutrišnji dan, a me moramo k počitku. A o spancu ni govora. Veselje je pregnalo spanje. Premišljevala sem - kako bo šele v nebesih, če Bog že tu, v tem pregnanstvu, tako napolnjuje mojo dušo. Združitev z Jezusom na dan večnih zaobljub Jezus, od danes naprej je tvoje Srce moja lastnina, a moje srce je izključno tvoja lastnina. Že samo spomin na tvoje ime, Jezus, je sreča mojega srca. Zares, niti trenutek ne bi mogla živeti brez tebe. Danes se je moja duša potopila vate kakor v svoj edini zaklad. Moja ljubezen ne pozna ovir v dokazovanju ljubezni svojemu ljubljenemu. Besede Gospoda Jezusa med večnimi zaobljubami Moja nevesta, za večno sta združeni najini srci. Pomni, komu si se zaobljubila. Ne da se vsega povedati. Moja molitev med tem, ko sem legla na tla pod mrtvaški prt. (Obred sester božje Matere usmiljenja je predvideval, da so sestre pred izpovedjo večnih zaobljub padle v obliki križa pred oltar in so jih pokrili s mrtvaškim prtom v znamenjte, da so umrle svetu.) Prosila sem Gospoda, da bi mi podelil milost, da ga nikoli ne žalim, niti z najmanjšim grehom, tudi ne s prostovoljno in zavestno nepopolnostjo. Jezus, vate zaupam. Jezus, lju' bim te iz vsega srca. V najtežjih trenutkih si ti moja mati. Iz ljubezni do tebe, Jezus, danes popolnoma umiram sebi in začenjam živeti v večjo čast tvojega svetega imena. Ljubezen. Iz ljubezni, o presveta Trojica, se ti darujem kot žrtev češčenja, kot žgalna dari-tev popolnega izničenja sebe. S tem samožrtvovanjem želim povzdigovati tvoje ime, Gospod. Kakor majhen popek vrtnice padam Pred tvoje noge, Gospod. Vonj tega eveta naj bo znan samo tebi. Dalje prihodnjič Mi še ne poznamo sv. Jožefa! \ # noči 2. januarja 1885 se pred-\i slavi neki starec duhovniku ® in ga prosi, naj bi obiskal aek° ženo, ki je umirala. Da mu Jen naslov in se ponudi, da ga tudi Pospremi do nje. Tisti del predmestja, kjer je živela, b!. ilvna dobrem glasu. Poleg tega je 1 o ze pozno ponoči in za duhovnika y '' stari mož popolni neznanec. a 0 se Je začel spraševati, če ne 9re morda za nastavljeno past, in lc audno, če se v prvem trenutku ni na odločiti. Starec pa gaje prosil in nagovarjal, da gre za važno in nujno zadevo. »Nemudoma morate iti, da pre-vidite ubogo starko, ki umira.« Ko se duhovnik končno da prepričati, da gre za nekaj, kar je njegova sveta dolžnost, neha dvomiti in sledi neznancu. Čeprav je noč ledeno mrzla, dela starec vtis, kot da ne zazna tega. Hodi pred duhovnikom in ko sta že blizu, mu reče, da bi se ta čutil bolj varnega: »Jaz vas bom počakal pred vrat-mi.« Naenkrat se mož ustavi pred vratmi najbednejše hiše tistega predmestja, tako da duhovnika, ki je nosil Najsvetejše, spet zajame neprijeten občutek. Samo misel na našega Gospoda, ki je prišel reševat grešnike, ga ohrabri, da krepko pritisne na zvonec, kot mu je naročil neznani vodnik. A odgovora ni. Pozvoni še večkrat in vedno zaman. Starec, ki stoji malo vstran, sliši duhovnika, da postaja malodušen: »Kaže, da je vse zastonj, nihče mi ne pride odpret...« »Dovolite, da pokličem jaz,« se ponudi starec in stopi naprej, medtem ko se mu Gospodov služabnik umakne. »Vstopite takoj, ko se odprejo vrata, in pojdite do tega in tega nadstropja, odprite zadnje stanovanje in tam boste našli umirajočo.« Te skrivnostne besede izreče s takšno sigurnostjo, da jih njegov sogovornik sprejme brez ugovora. Starec res potrka in vrata se v trenutku odpro. Zdaj vstopi duhovnik, ki že ne dvomi več, gre po stopnicah gor do tistega stanovanja in se pojavi pri umirajoči ženi. Ta se zvija na postelji v svoji zapuščenosti in med vzdihi ponavlja: »Duhovnika! Duhovnika! Brez duhovnika me bodo pustili umreti!« In ta se ji približa: »Hčerka moja, tukaj je duhovnik.« Ona pa ne verjame. »Ne,« ugovarja, »nihče iz te hiše ni hotel iti po duhovnika, ko sem prosila zanj!« »Draga moja, neki mož me je poklical, zato sem prišel.« »Ne poznam nobenega moža,« odgovori umirajoča. Duhovnik jo s težavo, a končno vendarle prepriča, da je on tisti, za katerega je prosila, in da ji prinaša svete zakramente. Nazadnje se žena odkritosrčno spove vseh grehov svojega dolgega življenja. To stori s takšno iskrenostjo in tako skesano, da duhovnik ne more verjeti. Čeprav jo je življenjska pot vodila tako daleč od Boga, svoje vere vendarle ni izgubila. Zato jo vpraša, če je kdaj opravljala kakšne vrste pobožnost. »Nobene,« odgovori, »razen vsakdanje molitve k sv. Jožefu za srečno zadnjo uro.« Nato pripravi duhovnik vse potrebno za podelitev bolniškega maziljenja. Medtem prihaja v sobo in odhaja iz nje več ljudi, ki niso imeli pojma, kaj se dogaja tam. Duhovnik podeli spokorjeni ženi sveto popotnico in nato še bolniško maziljenje. Zadrži se pri njej toliko časa, dokler ta ne izroči svoje duše v spokojnem miru Gospodu Jezusu. V sobi je potem zavladala spet samota. Duhovnik se je vrnil k vratom in šel domov, ne da bi koga srečal. Ko pa je ponoči premišljal o nenavadni poti k umirajoči ženi v spremstvu velikodušnega starca, je prišel do prepričanja, daje bil ta, ki gaje prišel iskat, sam sv. Jožef. Ta mogočni zavetnik za srečno zadnjo uro. Prevod iz knjige Id a Jose, Editorial Traditions Monastigues nj- ~ln Življenje je strašna preizkušnja. Sili vas k dejavnosti, poriva vas naprej, polno je neizprosnih in bridkih spopadov. Vzdigneš se do nebeških višav, da padeš do brezen pekla. In ko si opomoreš, takrat razumeš, daje bila med vsemi dobra samo ena stvar, da je ena sama stvar imela neko vrednost, neko resnično pomembnost, neki cilj - to, da si iskal Boga, mnogokrat ne da bi bil vedel. Ludivia van Beethoven Kako uskladiti Božjo previdnost z zlom v svetu? TO MAŠ ŠPIDLIK ^“>4 vetniki izkušajo, da tis-tim, ki ljubijo Boga, vse »pripomore k dobremu. Vendar nimajo vsi toliko vere. “Če bi Bog zares obstajal, se nekatere stvari ne bi smele zgoditi!” pogosto ugovarjajo neverujoči. Eden od njih je svoj ateizem utemeljeval takole: »Obstajajo vojne in strahotni zločini. In kaj počne Bog? Ali jih noče preprečiti in torej ni dober; ali pa jih ni zmožen ovirati in torej ni vsemogočen!« Dejansko obstoj zla predstavlja skušnjavo, ki vodi k neveri v Boga Očeta. Tovrstni ugovori so zelo stari. Zato so cerkveni očetje pisali razprave z naslovom Bog ni vzrok zla. Ker je Bog neskončno dober, more početi v svetu samo dobro. In vendar obstajajo potresi, poplave, naravne katastrofe in tudi zločini, ki jih izvršujejo hudobni. Od kod torej prihaja zlo? Iz greha prvih ljudi in iz grehov vsega človeštva. Sveti Janez Zlatousti pravi, da jih Bog dopušča in jih ne preprečuje. Toda zakaj? Odgovor ni lahek. Zato Zlatousti silovito nastopi zoper tiste, ki se pohujšujejo pred čudno Božjo nedejavnostjo, in spominja, da Božja previdnost korenito presega človeško umnost. Trdno moramo verovati, da mora tudi zlo služiti dobremu. Bog deluje kot zdravnik in zdravi bolnike tudi tako, da trpijo zaradi njegovega zdravljenja. To so besede, katere je obsežno razložil sveti Janez Zlatousti, ki so ga preganjali in je umrl v izgnanstvu. To je odgovor, ki ga narekuje vera, vendar je splošen. Ali ga je mogoče uporabiti pri vsakovrstnem zlu? Zlo je namreč zelo raznoliko. Fizično zlo in nravno zlo Že Sokrat je razlikoval med »fizičnim« zlom in »nravnim« zlom. Bolečine pri boleznih, nesreče na poti, naravne katastrofe so fizično zlo. Nasprotno so grehi in zločini nravno zlo. Fizično zlo, pravijo očetje, ni pravo zlo. To je kot šiba v roki modrega očeta, ki zna kaznovati porednega otroka, da bi ga vzgojil k dobremu. Koliko se jih, denimo, nauči moliti, se obračati k Bogu, samo ko se nahajajo v rev- ščini ali v nevarnosti. To pričuje starodavni pregovor mornarjev. »Kdor ne zna moliti, naj gre na morje,« to je, naj izkusi nevarno nevihto! In kaj naj rečemo o nravnem zlu, o grehu? »Kako živeti v tem svetu, polnem hudobije?« včasih vzdihujejo ljudje. Tega ni lahko verjeti, vendar se moramo prepričati, da tudi zlo, ki ga Bog ni povzročil, njemu ne uide izpod nadzora. Pilat in najvišji judovski duhovniki so zagrešili zelo težke grehe, ko so obsodili Jezusa na smrt, in vendar je bil končen rezultat te obsodbe križ, ki je rešil ves svet. Po legendi svetega Prokopija Češkega je bil hudič prisiljen vleči plug, s katerim je svetnik obdeloval zemljo svojega samostana. Zlo je hotelo preprečiti ustanovitev samostana, vendar je bilo nazadnje prisiljeno pomagati pri njegovi izgradnji. Legenda simbolično izraža, kar se izkaže tolikokrat v zgodovini Cerkve in tudi v osebni izkušnji verujočih. Evangeljska prilika o izgubljenem sinu nam kaže, kako človek odkrije usmiljeno Božje obličje šele takrat, ko se odloči, da se bo vrnil v Očetovo hišo in se spokoril za lastne zablode. Obstajajo primeri, v katerih moremo uporabiti pogumni izraz: o felix culpa, o srečna krivda! V kakšnem smislu morejo biti previdnostni tudi lastni grehi? Grehi drugih nam povzročajo trpljenje. To je namenjeno temu, da izpopolnimo Kristusovo podobo v naši duši. Toda kaj reči o grehih, ki jih človek sam zagreši in ki ga uničujejo? Mnogi duhovni avtorji pravijo: greha nikoli ne moremo imenovati »previdnosten«. Vselej gre za dejanje »proti previdnosti«. Ta zaključek se zdi logičen, saj je previdnost Božje dejanje, ki nas vodi k dobremu. In vendar imamo včasih čudne izkušnje. Nekdo, ki je zagrešil velik greh, se čuti pretresen kakor od nravnega šoka, ki postane priložnost za iskreno spreobrnjenje. Filozof Heidegger pravi, daje življenje v hudobiji kot zdrs v globino. Pogosto ni vrnitve navzgor, dokler ne pridemo do dna prepada. V času očetov je Podobno mnenje izrazil Origen. On ve, da tudi življenje v zlu Povzroči določeno nasičenost z grehom, ki človeka nato privede k spreobrnjenju. Ali bi mogli reči, da so bili nekateri grehi v tem Procesu »previdnostni«? Zavedamo se, da se problem ne reši z abstraktnim razmišljanjem. Iz vidika človeške pravičnosti dajemo prav starejšemu sinu proti izgubljenemu sinu iz evangeljske Prilike. In vendar je bilo prav temu dano razodetje neskončne očetove ljubezni. Takšna izkušnja je dana v krščanskem življenju Vsem iskrenim spokornikom. Med velikimi religioznimi pesniki srečamo v armenski književnosti svetega Gregorija iz Na-reka (deseto stoletje). Njegove svete elegije so mistične himne, ki slavijo veliko razodetje, odkritje usmiljenega Očetovega obličja, M je podeljeno spokorjenim grešnikom. Sveti Peter Kanizij pripoveduje duhovno izkušnjo, ki jo je imel leta 1568 v stolnici v Anconi. Ponovno Se je spomnil pomanjkljivosti svojega preteklega življenja in po tem T3 nast°pilo veliko razsvetljenje o oožji veličini: »Spoznal sem, da nisem nič in da ne poznam ničesar. 11 sam, Bog, si začetek, sredina in konec vsake dobrine. Vse ima izvir v tebi in vse se mora vrniti nazaj k tebi.« Mistično sprejetje previdnosti po Vjačeslavu Ivanovu Ruski pesnik in mislec Vjačeslav vanov je živel v Rimu. Domače so niu bile klasične slike italijanskih jnojstrov in premišljeval je o nji-°vem duhovnem pomenu. Ta-0 Je videl simbole duhovnega napredka v krščanski drži do zla TVr 76*1 dobro znanih delih: na '(pnelangelovi Poslednji sodbi ikstinski kapeli, Rafaelovem P' smenjenju v vatikanskih mu-eJih in pri Zadnji večerji Leonarda Qa vmcija v Milanu. : 4°> kar je naslikal Michelangelo, rri j° za Ivanova značilen izraz ade duše plemenitih čustev. Ko sreča zlo, se z navdušenjem dvigne in misli, da bo uničila vse hudobneže in jih oddaljila od lastnega življenjskega prostora. Takšen je Kristus na Poslednji sodbi v Sikstinski kapeli. S kretnjo atleta pahne grešnike v peklenski ogenj. Vendar se to mladostno navdušenje za boj zoper zlo z leti zmanjšuje. Človek ošibi, medtem ko se zdi, da se zlo veča. Rafael je naslikal Kristusovo Spremenjenje na gori Tabor na dveh ravneh. Na spodnji ravni skušajo farizeji ženo, kije zakrivila prešuštvo, obsoditi na smrt, greh torej skušajo izkoreniniti iz sveta. Toda trije apostoli so se vzpeli na goro in uživajo mistično videnje poveličanega, nebeškega sveta. Ko človek raste, sprejme obstoj zla v tem svetu in se tolaži z upanjem na prihodnji svet. Takšna se zdi drža pravih vernikov, četudi ni najvišja stopnja popolnosti. Leonardo da Vinci predstavlja prizor zadnje večerje prav v trenutku, ko Jezus napove, da se eden od njegovih, ki jih je izbral za prijatelje, pripravlja na to, da bi ga izdal. Apostoli skočijo pokonci in hočejo vedeti, kdo je, da bi ga uničili. Jezus pa, nasprotno, skloni glavo in sprejme Božjo voljo, saj ve, da bo tudi to zahrbtno dejanje služilo kot nit za bisere v ogrlici velikih del Božje ljubezni. Ali pretirano zaupanje v previdost morda ne škoduje? Če prelistavamo besedila očetov, včasih naletimo na čudno protislovje. Sveti Avguštin in drugi avtorji spisov zoper pelagijance poudarjajo človeško šibkost. Človek sam ne more drugega kot grešiti. Brez Božje pomoči nismo zmožni niti misliti dobro. Nasprotno pa je sveti Janez Zla-tousti tako kot tudi drugi grški očetje prepričan zagovornik moči, ki jo ima v posesti človekova volja. Uide mu celo izrek, ki so ga pogosto ponavljali asketi: »Da bi se rešili, zadostuje, da to hočemo.« Iz teološkega zornega kota je to protislovje zgolj navidezno. Ko Zlatousti hvali človeške moči, predpostavlja pomoč Svetega Duha kot nekaj, o čemer sploh ni mogoče razpravljati. Če bi ne bilo Božje milosti, bi človek resnično ne bil zmožen ničesar, kar bi bilo res dobro. Vendar to ne sme biti pretveza za lenobo, ki jo upravičujemo z napačnim zaupanjem v Božjo previdnost. Lep je vzdih pobožnega človeka: »Pustimo, naj vse postori Božja previdnost.« Toda da bi ga uporabili v pravem trenutku, je dobro imeti pred očmi opombo, ki jo je zapisal p. Surin v svojem duhovnem katekizmu: “Dobro je pustiti, da Gospod stori vse, ko on sam deluje. Vendar ni prav pustiti, da vse stori Gospod, ko hoče, da nekaj storimo tudi mi.« To lahko razložimo s primero. Nedvomno je dobro, da se avtomobilist ne boji nesreče in si ne razbija glave s tem, da bi si predstavljal nevarnosti, ki bi jih mogel srečati na poti. Z zaupanjem v previdnost brezskrbno vozi. Toda to drži pod pogojem, da ohranja avto v dobrem stanju in da upošteva prometne predpise in je previden na cesti. Podobno zadržanje je sveti Frančišek Šaleški zahteval od vsakega človeka v odnosu do lastnega zdravja. »Vem, da Bog od mene želi, naj me ne skrbi ne bolezen ne zdravje, vendar vem tudi, da je izrecna Božja volja, da pokličem zdravnika in uporabljam KAKO USKLADITI BOŽJO PREVIDNOST Z ZLOM V SVETU? zdravila, ko je to potrebno.« Kaj naj torej mislimo o tako nenavadnih primerih, kot je bil primer svetega Ignacija, ki se je vkrcal na dolgo potovanje, ne da bi imel en sam belič v žepu? To so resnično nenavadni primeri. Kažejo veličino vere, ki dela čudeže. Toda vsakodnevnega življenja ne ustvarjamo samo s čudeži, ampak s pridnim delom Božjega sinu, ki s svojim Očetom sodeluje v skupnem delu. Neki pridigar je v šali dejal: Bog kliče v vinograd žive delavce in ne mrtvih motik. Po obdobjih prvega navdušenja, ki je bilo pogosto neprevidno, je sam Ignacij določil to previdno načelo: »Treba je moliti, kakor da je vse odvisno samo od Boga, vendar je treba obenem tudi delati, kakor da bi bila stvar odvisna samo od nas.« Iz knjige Ali poznaš Očeta? ODGOVARJAMO LOJZE KUKOVIČA V eni prejšnjih številk DŽ ste pisali o tem, da je Katoliška Cerkev edina, ki je od Kristusa samega ustanovljena in da je zato dolžnost vseh kristjanov, da jo sprejmemo kot edino od Kristusa samega ustanovljeno Cerkev in da se je edino v njej možno zveličati. Kaj pa protestantje in njihova Cerkev? Je tako oddaljena od prave Kristusove Cerkve, da se v njej verniki redno ne morejo zveličati? % # odgovor na vaše vprašanje \ / naj vam najprej podam krat-V ko zgodovino protestantizma. Če boste pa hoteli imeti natančnejše podatke o njem, jih boste pa dobili v vsaki obsežnejši zgodovini krščanstva. Ustanovitelj protestantizma je bil Martin Luter, rojen leta 1433, od revnih, a dobrih katoliških staršev. Ko je bil star 21 let, je vstopil k avguštin-cem, red, v katerem je bil nekaj let pozneje posvečen v duhovnika in pozneje imenovan za profesorja teologije v mestu VVittemberg. Od vsega početka je bilo zanj značilno, da je kazal posebno ljubezen za novosti na teološkem polju. Leta 1517 je papež Leon X. prosil nekatere dominikanske redovnike, naj bi med ljudmi nabirali denar za gradnjo mogočne bazilike sv. Petra v Rimu. Luter ni dobro sprejel tega, da je papež za to nalogo zaprosil domi- nikanske redovnike, namesto - kar je želel Luter - avguštince. Šel je v tem oziru celo tako daleč, da je začel pridigati celo proti temu zbiranju denarja in končno v zvezi s tem začel tajiti celo nekatere nauke Cerkve. Lutra so zatožili papežu Leonu X., kateremu je Luter obljubil pokorščino in spoštovanje, pa naj bi od njega zahteval karkoli. Na žalost se Luter tega ni držal, temveč je vedno bolj jasno in drzno začel govoriti proti papežu in celo proti Cerkvi sploh. Zato ga je končno papež obsodil, česar pa Luter ni sprejel. Javno se je papežu uprl in začel pisati in govoriti proti njemu in nekaterim naukom Cerkve. Ko ga je končno celo nemški cesar Karel V. pozval k pokorščini papežu, se je Luter dokončno uprl proti papežu in začel gonjo proti njemu in Cerkvi sploh, predvsem s pisano besedo. Da bi zagovarjal svoje napade in zmote pred ljudstvom, se je začel sklicevati kot na edino avtoriteto, ki jo je priznaval, na Sveto pismo, ki naj ga vsak kristjan razlaga po svoji vesti in pameti. Med drugim je tako začel učiti, da je za kristjane edino važna vera v Sveto pismo, katero naj vsak razlaga kot ga Sveti Duh navdihuje. Tako je Luter od ene zmote prehajal na mnoge druge. Če namreč samo vera opravičuje človeka pred Bogom, potem so celo dobra dela brezkoristna, enako kot so nekoristni tudi zakramenti. Tako je od zakramentov po neki nelogičnosti ohranil le tri in sicer krst, evharistijo in sveto pokoro. Le da je celo te delno predrugačil: odpravil je namreč spoved grehov, o evharistiji je pa učil tako imenovano empanacijo, nauk, po katerem postane Kristus navzoč v kruhu, ne pa da bi se kruh sam spremenil v Kristu-vo telo. Če samo vera opravičuje človeka pred Bogom, potem so logično tudi človekova dobra dela za zveličanje na sploh odveč; med drugim odveč tudi molitev in sploh vsa dobra dela. Luter se je postopoma oddaljeval do pravega Kristusovega in cerkvenega nauka: dovolil je razporoko, odpravil duhovniški celibat in tudi redovne zaobljube. To je učil in potrjeval tudi z lastnim zgledom, ko se je poročil z neko bivšo redovnico Katarino Bora. Pa to še ni bilo vse. Proglasil je češčenje svetnikov in celo same Matere Božje za pravo malikovanje. Med drugim je tajil tudi obstoj vic in togično s tem naukom tudi brezkoristnost molitev za umrle. Ni tu mesto, da bi se še dalje ustavljali pri drugih Lutrovih naukih. Povejmo mimogrede še to, da se je Proti koncu življenja začel predajati zelo posvetnemu življenju. Končno je skoro obupan umrl. Nekateri zgodovinarji menijo celo, da je naredil samomor. Povejmo sedaj nekaj najvažnejših lastnosti prave Kristusove Cerkve, ki protestantizem nima, ki bi jih pa rTIOral imeti, če bi hotel veljati za pra-v° od Kristusa ustanovljeno Cerkev. Najprej protestantizem nima edino-sti, kot jo mora imeti in jo ima pra-Va Kristusova Cerkev. Če je najvišje Protestantsko načelo, da sme vsakdo prosto razlagati Sveto pismo, Potem je jasno, da ima to načelo za Posledico, da imajo protestanti toliko različnih verskih naukov in sekt, ko-lil<0r je ljudi, ki bodo po svoji lastni Pameti razlagali Sveto pismo. Iz tega Je tudi razvidno, zakaj se protestanti uikdar niso mogli zediniti za kakšno skupno obvezno veroizpoved, med-tem ko katoličani verujemo in izpo-vedujemo vsi isto izpoved vere, ker verujemo, v cerkveno nezmotno učiteljstvo, ki vse ljudi nezmotno uči, kaj Je Bog ljudem razodel in kaj morajo Vsi kristjani izpovedovati, če hočejo ostati kristjani, člani edine Kristusove Cerkve. če je namreč Kristus Bog, kot nas nezmotno uči Katoliška Cerkev, Potem je njegov nauk nujno samo eden. Bog se ne spreminja, njego-Va resnica ostane vedno ista. In bo 0sta|a ista. Zato ni čudno, da najra-z ICnejše protestantske sekte učijo Pogosto tudi najbolj nasprotne nau-e o Bogu, Kristusu in vsem ostalem, rotestantizem zato tudi ne zna po-edati, kateri razodeti nauk je bistven n ga morajo zatorej vsi sprejeti, če r °Cei° še ostati zvesti razodeti božji ^osnici. Vsak protestant sprejme in eruje to, kar se njegovemu razumu naze k01 od Boga razodeto, ker pač e Prizna kakšnega nezmotnega cer-venega učiteljstva, ki bi avtoritativ- no določil, kaj je Bog razodel, in kaj moramo zatorej vsi ljudje verovati. Od vsega početka je protestantizem zato zavračal vsako za vse obvezno cerkveno učiteljstvo. V protestantizmu tudi ni različnih verskih družb, kajti za kakršnokoli družbo, tudi versko, je potrebna neka avtoriteta, ki zahteva, da vsi njeni člani izpovedujejo isti nauk in da so povezani med seboj različni razumi, različne volje in različna srca. Če tega ni, potem ne moremo govoriti o kakšni verski družbi. Zato se protestantizem pogosto primerja babilonskemu stolpu, v katerem vlada zmeda in anarhija. Protestantizem tudi nima druge nujne lastnosti, ki bi jo moral imeti, namreč svetost. In to najprej v nauku. Je mar kaj bolj nemoralnega, kot so prva načela, po katerih naj bi se ravnali protestanti, seveda, če se res ravnajo po njih, na primer nauk, da so za zveličanje dobra dela brezkoristna, da zadostuje sama vera. Vera naj bi po njih nauku bilo edino potrebno za zveličanje. Vsaka zdrava in normalna vest se takorekoč nagonsko upira takšnemu nauku. Po vsem povedanem do sedaj je tudi jasno, da protestantizem tudi nima nobene skupne in obvezne morale. Vsakdo naj se ravna po Svetem pismu, kakor ga sam razlaga. Tu je tudi razlaga, zakaj nekateri protestanti tajijo celo takšne resnice, ki služijo kot temelj vsega moralnega življenja, na primer nesmrtnost duše, obstoj pekla in še toliko drugih resnic. Poleg tega protestantizem zavrača skoraj vsa sredstva posvečenja: zavrača post, zavrača evangeljske svete, češčenje Matere Božje in svetnikov. In ker taji resnično prisotnost Kristusa v Evharistiji, je s tem odpravil veliki vir krščanskih kreposti. Na protestantskem polju ne rastejo in ne uspevajo tri lepe cvetlice krščanskega življenja: ponižnost, devištvo in prostovoljno uboštvo. Svetosti pa tudi ni redno v protestantih kot osebah: Protestantizem nima nobenega proglašenega svetnika, čigar svetost bi bila potrjena s kakšnim čudežem. S tem v zvezi je tudi zanimivo, da redno le versko mlačni katoličani prestopajo v protestantizem, medtem ko se dobri pro- testantje spreobračajo v Katoliško Cerkev. Protestantizmu manjka tudi ve-soljnost. In sicer glede časa in tudi glede razširjenosti. Potestantizem ni vesoljen, ne po številu sekt, v katerih živi, pa tudi ne glede krajev, v katerih je razširjen. In končno zadnje vprašanje v zvezi s protestantizmom: Kako vedo protestantje, ali je biblija od Boga samega razodeti nauk, da je torej biblija Božja beseda. Protestante sicer učijo, da sam Sveti Duh vsakega bralca Svetega pisma navdihuje, da ga prav razume. To je seveda lahko učiti in zagotavljati, ni pa mogoče dokazati. Pa še: Kako je potem mogoče, da ista mesta Svetega pisma nekateri razumejo na en način, drugi na drugi. Mar lahko Sveti Duh sam sebi nasprotuje? NEMŠKI VOJAK-PROTESTANT IN MARIJA eta 1939. Začetek druge svetovne vojne. Naše - nemške - čete so zasedle majhno vas ne daleč od Varšave. Utrujeni od dolgega marša, smo se vselili v neko mestno hišo. Želeli smo samo to, da bi se mogli naspati. Nismo se menili za žvižganje krogel niti za eksplozije bomb, ki so padale vedno bolj pogosteje in bliže. Naenkrat - oglušujoč tresk, eksplozija - in strop je zgrmel v največjem trušču in v oblakih dima po tleh. Name je pritiskal tram, polomljeni stoli in mrtvi tovariši, da se nisem mogel premakniti. Kljub temu sem se polagoma rešil in si kmalu opomogel, ker nisem imel najmanjše poškodbe. Hiša je vsa v razvalinah, samo en del stene je ostal pokonci, na njem pa visi nepoškodovana sveta podoba, slika Matere Božje, katoličanom tako draga. V rokah ima rožni venec, njen prijazni obraz pa ima pogled uprt vame. Na vojnem pohodu sem opazil, da je večina NEMŠKI VOJAK IN MARIJA katoličanov nosila s seboj Marijino podobico ali rožni venec, ki so ga v težkih trenutkih molili z zaupanjem. Sem protestant in nisem bil poučen o veri. To podobo sem gledal, ko je eksplodirala druga bomba in ubila tri moje tovariše. Podzavestno sem se vrgel v kot in k zidu, ki je še stal, snel podobo in jo pritisnil k sebi. Ko sem prišel k zavesti, sem še držal podobo v svojih rokah. Nisem je mogel izpustiti iz rok, domov sem jo vzel za spomin na čudovito varstvo, katerega sem bil deležen. Kot zaklad sem jo z največjo ljubeznijo spravil v notranji žep suknjiča. Še tisto noč so se spet začeli napadi. V naših vrstah so mitraljezi sejali smrt. V trenutku tišine se dotaknem nepogrešljive svete podobe in z velikim presenečenjem odkrijem, da ima hrbtno stran pokrito z debelo plastjo bakra, v njej pa zarito kroglo, ki bi morala meni prebiti srce. Do solz prevzet in poln priznanja sem si podobo moje drage Gospe dal naravnost na srce. Od tega je že veliko let, a te podobe, ki mi je rešila življenje, ne bom nikoli pozabil. To zgodbo sem povedal svoji ženi in svojim otrokom. Vsi častijo z največjo ljubeznijo njo, ki je vrnila mojim sinovom očeta, moji ženi pa moža. Danes je ta podoba, lepo okrašena z rožami in prižganimi svečkami, DIVJE GOSI NAS UČIJO Misli za začetek delovnega leta 2009 J | ^ a zgodba je iz severnega dela zemeljske oble, ker začne J- takole: Ko se bodo v prihodnji sezoni divje gosi selile v južne kraje, da preživijo zimo, bodi pozoren na njihov polet. Videl jih boš leteti v obliki »V«. Če te zanima, zakaj letijo tako, preberi sporočilo, ki sem ga prejel po spletu pod naslovom »Si entre amigos fuera-mos gansos«. Njegova vsebina v slovenskem prevodu je naslednja: S tem, ko divje gosi letijo v obliki »V« ... vsajata poveča svojo zmogljivost za 71 odstotkov v primeri s poletom posameznega ptiča. Prvi nauk: Če gremo skupno za istim ciljem v isti smeri, lažje in hitreje pridemo na cilj. Smo tudi uspešnejši, ker si med seboj lahko pomagamo. Kadar divja gos zapusti formacijo, takoj občuti večji zračni upor, zaradi katerega se prej utrudi, zato se hitro vrne nazaj v skupino, da izkoristi polet tistih gosi, ki vodijo jato. Drugi nauk: Če ostanemo med seboj povezani z vsemi, ki gredo v isto smer kot mi, bomo z manjšim naporom in brez zapletov prišli do cilja. Radi bomo sprejemali pomoč drugih in jo njim tudi mi radi nudili. Kadar se vodilna gos v jati utrudi, se umakne na zadnji konec formacije, njeno mesto pa zasede druga, manj utrujena. Tretji nauk: Vodstveno mesto je treba deliti z drugimi, vedno v medsebojnem spoštovanju, pa tudi probleme in odgovornosti. Tre- na častnem mestu v naši hiši. Vsi, kar nas je v družini, se vsak dan zberemo okrog nje, da ji izročamo svoje molitve. Saarbrucken, 22.11.1948 (A.Devvald) - Brat Albert Pfleger, marist, Marjanski zbornik 1980. ba je odkrivati tiste, ki so posebej obdarjeni za nalogo ter kombinirati naravne darove, talente in sredstva. Kadar divje gosi letijo v formaciji, gagajo... Zakaj? Zato, da z gaganjem navdušujejo gos, ki jih vodi, da z večjo silo in vztrajnostjo skrbi za hitrost cele jate. Četrti nauk: Kadar je v skupini močno prepričanje in zanos, se napreduje veliko hitreje. Prava beseda o pravem času je izrednega pomena, ker navdušuje in doseže večjo izrabo nakopičenih sil. Kadar divja gos zboli, če je ranjena ali tako izčrpana, da mora zapustiti formacijo, se ji pridruži nekaj drugih gosi in zato zapustijo formacijo, da so ji v pomoč in varstvo. Pri njej ostanejo toliko časa, da pogine ali pa da se opomore in lahko spet leti. Te gosi skušajo dohiteti nato svojo jato, če pa to ni mogoče, se pridružijo kakšni drugi. Peti nauk: Ostati moramo trdno povezani med seboj kljub razlikam, tako v letih hudih kriz ali nesreč kot tudi v časih, ko je treba pošteno prijeti za delo. Če smo enotni, če smo si blizu in si med seboj pomagamo, s smislom za delo v ekipi, če smo sposobni ustvariti, kljub različnosti, skupino ljudi, kije kos še tako težkim situacijam, lahko rečemo, da poznamo resnično prijateljstvo in da se zavedamo, kako velika vred-nota je solidarnost. Tedaj postane življenje ne samo lepše in prijetnejše, ampak tudi dragoceno in Vredno življenja. Kljub vsemu, kar nas v teku let na tem planetu žalostnega doleti. IZ ZDA SMO IZVEDELI Gospod E. G. iz ZDA je poslal svojima znankama spodnjo izjavo, ki jo je dobil od prijatelja iz Slovenije. Zdi se mu odlična za ponatis v listu Slovenian American Times in dodaja: »Moralo bi jo seveda tiskati in razglasiti po radiu in TV tudi čim več občil v Slovenji in zamejstvu, zato jo pošiljam tudi na nekatere njihove naslove, če bi je kdo še ne imel. Morda se bo pa le kaj premaknilo in vsi moramo pritiskati v tej smeri.« + + Tale zgodba divjih gosi me je ^Pomnila »zgodbe« naših staršev m starih staršev po drugi svetovni v°jni, ko so reševali svoje življenje z Umikom pred partizani bodisi v Italijo, bodisi v Avstrijo..., predno So rdeči »osvoboditelji« zasedli vso Jugoslavijo, da je padla za “železno zaveso«. Tudi oni so se ®H)rali zaradi hude in dolge »zime« v letih '47, '48 in '49 prejšnjega stoletja pred komunizmom seliti v Južne kraje Amerike, kjer živimo ujihovi potomci še danes. Ko se spominjamo njihove naselitve in vživljanja v tukajšnje razmere in Judi iz perspektive 60 let, moramo reči, da so v marsičem upoštevali Preprost nauk gornjih vrstic. Prav zato so uspeli in tudi nas naučili, ako moramo biti povezani med Seboj, kljub različnosti mnenj v uebistvenih rečeh. Ko beremo imena sedanjih °dbornikov naših društev v Argentini, vidimo, da so v večini mla-1 !z generacije tukaj rojenih porničev ter da so starejši, rojeni v . ugoslaviji ali v taboriščih, že izjeme. Zato mora mladi rod dobro Poznati zgodovino svojih staršev, edeti za razloge njihovega odhoda . duma in se solidarizirati z Jihovim poslanstvom in delom za °Polno osvoboditev slovenskega naroda. Z marcem začnemo vsako leto * ovnu leto, v letošnjega pade tudi f "Vinica smrti ljubljanskega ško-i , r' Gregorija Rožmana. Lansko žj ?sm.° iz poteka dveh dogodkov vA J,enja slovenske Cerkve raz-1 eli, da v Sloveniji ne poznajo enkega škofa niti tisti, ki bi ga v AFaP Poznati. Ker ga mlajši rod bo r®®nGni tudi ne pozna dovolj, slo Da^a ^evtia posvetila odslej tej venski in cerkveni osebnosti Pozornost, kot jo zasluži. ss Nekaj izbranih poudarkov PRAŠKA IZJAVA o evropski vesti in komunizmu ■ od češkim predsedovanjem Svetu EU od danes naprej (1. I—" jan. 2009) bodo pripravili nove pobude. Ena od teh je Praška A. izjava o evropski vesti in komunizmu, ki jo je junija letos sprejel senat češkega parlamenta. Poudarjajo potrebo po svoji izjavi, ker družbe, ki zanemarjajo preteklost, nimajo prihodnosti; ker je komunistična ideologija neposredno odgovorna za zločine proti človeštvu; ker je slaba vest, ki izvira iz komunizma, težko breme za prihodnost Evrope in za naše otroke; ker so bistvene podobnosti med nacizmom in komunizmom v njunem grozo vzbujajočem in strašnem značaju in njunih zločinih proti človečnosti; ker je zločine komunizma potrebno še kaznovati in obsoditi s pravnega, moralnega in političnega pa tudi zgodovinskega vidika; ker so te zločine opravičevali v imenu teorije razrednega boja in načela diktature ‘proletariata’ z uporabo terorja kot metode za ohranitev diktature; ker mnogi zločinci, ki so zagrešili zločine v imenu komunizma, še vedno niso bili obsojeni in njihove žrtve še niso dobile odškodnin. Zavzemajo se za doseganje vseevropskega soglasja o tem, da sta bila tako nacizem kot komunizem totalitarna režima, ki ju je treba soditi po njunih strašnih uničevalnih dosežkih zaradi politik sistematične politične uporabe skrajnih oblik nasilja, zatiranja vseh državljanskih in človekovih pravic, začenjanja napadalnih vojn kot neločljivega dela njihovih ideologij, zaradi iztrebljanja in preseljevanja celih narodov in skupin prebivalstva; in kot taka ju moramo smatrati kot največji nesreči, ki sta uničili 20. stoletje; priznanje, da bi morali v opozorilo prihodnjim generacijam mnoge zločine, ki so jih zagrešili v imenu komunizma, kaznovati kot zločine proti človeštvu na enak način, kot so bili nacistični zločini kaznovani na nuremberških procesih; uvedbo zakonodaje, ki bi omogočila sodiščem, da bi sodili in obsodili hudodelce komunističnih zločinov in odškodovanj žrtev komunizma; evropski in mednarodni pritisk za učinkovito obsodbo preteklih komunističnih režimov in učinkovit boj proti komunističnim zločinom, ki še trajajo; vzpostavljanje neodvisnih ekspertnih komitejev v evropskih državah, ki so jim vladali totalitarni komunistični režimi, na nacionalni ravni in v tesnem sodelovanju s komitejem ekspertov Sveta Evrope; popravljanje in pregled evropskih zgodovinskih učbenikov, da bi se otroci lahko učili o komunističnih režimih in se jih zavedali na isti način, kot jih učijo oceniti nacistične zločine; skupno obeleževanje dvajsetletnice padca berlinskega zidu in pokola na Trgu večnega miru. Gospod E. G. sklene to poročilo s komentarjem iz revije Ampak (mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo, december 2008): Mnogo tranzicijskih poti in opravkov nas čaka. PRAŠKA IZJAVA NAŠ KOMENTAR Vest o »Praški izjavi« je vesela novica, ki jo lahko primerjamo s tisto o padcu berlinskega zidu. Že samo dejstvo, da je do te izjave prišlo, je znamenje, da nekdanja, kulturna Evropa še ni umrla. Kajti pravičnost, ki je lastnost poštenega, pravičnega človeka, bi morala biti tudi lastnost vsake človeške družbe. Ta pravičnost zahteva, da se obsodijo zločini proti človeštvu in zločinci sami ob času, se pravi, čimprej in še v življenju družbe, ki je take zločine storila, jih brez odpora dopuščala ali pa sama v največji meri utrpela. Predvsem pa morajo biti izrecno in nedvomno obsojeni svetovnonazorski sistemi pa ustanove in organizacije, ki so tak teror umislili (in to še delajo danes), ga pobujali, načrtovali, organizirali in tako izvajali nečloveška grozodejstva nad svojimi rojaki in drugorodci, hkrati z lažnimi izgovori pa s hinavskim, nepredmetnim opravičevanjem svojih zavrženih dejanj. Posamezniki, družba, narod, država, ki se imajo za pravične, pa take obsodbe niso bili zmožni, sami sebi lažejo. Laž pa vodi v hinavščino in v dvojno moralo. Taka ‘morala’ je nedopustna predvsem na političnem področju, kjer naj bi politiki skrbeli za splošni blagor. Ko bi danes pri nas katera odraslih oseb še dvomila o tem, da je tak nečloveški teror divjal in počenjal tako grozotne zločine, kot so zgoraj omenjeni, na Slovenskem od leta 1941 naprej pa tja daleč v naslednja desetletja, taki osebi ugovarjati bi bila vsaka beseda odveč. Moralna otopelost, cinična drža, da ne govorimo o puhloglavosti, bi razložili takšno ravnanje. Nobenemu Slovencu, če ni analfabet, ne morejo biti neznani zločini, ki jih je v tistem obdobju zagrešila komunistična navlaka na Slovenskem. Medtem ko se še precejšnji del slovenskih občil in njih ustvarjalcev (upravičeno) zgraža nad zločini v Srebrenici, pa isti tvorci javnega mnenja (neupravičeno) mižijo in s svojim molkom lažejo o Kočevskem Rogu in drugih moriščih po slovenski zemlji. Lahko se zgodi, da zaradi »Praške izjave« še boli glava tako nekdanje člane partije kot partizane. Dovolj bo, če Evropa zve, da so ‘osvoboditelji’ pomorili več Slovencev kot vsi trije okupatorji skupaj in da je medvojni, štiriletni okupaciji sledila komunistična, ki je trajala 45 let. Tveganja katoliške politike: dr. Janko Kralj ALOJZ REBULA M