Leto XXIII., št. 163, Ljubljana, petek 23. jnfija 1943-XXI Uprav liištvo. L|UDt|aaa, Puccinr-eva aiica S. Te) sfoo it n-22. i 1-23 $1-24 laserjem oddelek: Ljublizn*, Pucaniieva uit- c» J - Telefoe 4t il-25. 51-26 Pcdrvžmca Novo raesto: Liabljsoika cmu 42 Rakuni: a Ljutrtt»o«lct pokrajino pri pokno-čekovnetn zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti Con. Po«. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase iz Kr. [talile io 'nozerast . ima Union* l*ubhlicKi Italiana 5 A. MILANO Cena cent. 80 Ilbtji ritk dan razen ponedeljki Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, ■a inozemstvo vključno s »Ponedeljskim jutrom« Lir 56.50. Uredništvo : Ljubljana. Puccinijeva ulica it. 5. — Telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi i« ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- bliciti di provenicnza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Tenace resistenza delle truppe dell'Asse ad azioni nemiche 14 pisoscafi avvmari a$£ondati o daanegglati — Ujmi Bare da guerra di maggiore stazza eolpita ©on dne silurl T! Quartler Generale delle Forze Armate coiuuniea in data di 22 luglio 194S-XXI il s*'fn:ente bollettino di guerra n. 115S: In Sicilia il nemico ha sviluppato nei set-tfiri centrale e orientale del fronie azioni di fanterie e di tarri armati alie Q.!aii le fr.rze delTAsse hanno o p pošto tenace resi-stenza infliggendo alle unita attaccanti scn*il>ili perdite in oomini e niezzi. Ivungo le eoste sud orientaii della Sicilia »ostri aerosiluranti colpivano sette grossi piroscati uno dei quali esplodeva, una nave cisterna veniva affondata e sei mercantili dannegglati da bombardieri delPAsse nella rada di Aitgusta. Nella notte sni 16 al largo di Siracusa nn nostro sommergibile ha attaccato una formazione navale in navigazione coni posta da dne grandi nnttš e numerosi caceiator-pf»dlniere colpendo con due siluri una delle unltš maggiori. Grosseto. Napoli. Salerno e Cagliari sono state bombardate dalPaviarione anglo-ame-rirana. Danni di acarsa entitš. Nei pressi di Salamo glf apparecchl nemiri mitragliavano un treno che traspor- tava prigionieri di guerra. Le batterie della dlfesa facevano preci-pitare un aereo a Miliš ed un altro a TTras (Sardegna). La caccla notturna italiana ha abbattuto tre apparecchl. Nelle prime ore di stamane un veiivolo germanico distruggeva un bombardiere britannico che aveva tentato un azione di mitragliamento su di un aeroporto della Capitale. In base ad ulteriori accertamenti le perdite sofferte dalla popolazione di Roma a seguito dell'incursione del giorno 19 am-montano a 717 morti e 1599 feriti. Nelle incursioni citate dal bollettini n. 1152 e 1153 si deplorano le seguenti vittime finora accertate: Crotone 1 morto e 2 feriti, Grosseto 1 morto e 5 feriti, Salerno 16 morti e 52 feriti (in maggioranza prigionieri di guerra). II sommergibile che nella note mil 16 ha agito contro una formazione navale avversaria al largo di Siracusa f al co-mando del Tenente di Vascello Aldo Tur-cio da Venezia. žilav odpor osnih čet moti sovražnim akcijam 14 sovražnikovih pamfkov potopljenih afi poškodovanih Večja vojna ladja zadeta z dvema torpedoma Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. julija naslednje št. 1153 vojno porodi o: ?Va. Siciliji je sovražnik v srednjem in vzhodnem odseku fronte razvil akcije pehote in oklopnih voz., katerim so se osne sile fclavo upirale ter prizadele reapadajočirn ••notam ohfuttip izgube ljudi in vojnih sredstev. Ob jutnonvhodnih obalah Sicilije so na^ kn torpedna letala zadela 7 velikih parni-kov, katerih eden je eksplodiral, ena ci-sternska ladja je bOa potopljena 6 trgovskih pamikov pa poškodovanih. To so izvršili osni bombniki v zalivu mesta Au-gnste. Ponoči na 16. t m je naša podmornica TB^iadla na širokem morju pri Slracuzi plo-vf^l pomorski oddelek, sestavljen iz dveh v^Uklh enot in mnogo torpedovk. Zadela je r -ivema torpedoma eno izmed večjih enot. Gros^tto, Neapelj, Salerno in Cagliari je bombardiralo angleško-ameriško letalstvo. Skoda Je n*a.jhna. Blizn Salerna so sovražna letala obstre-l?evaJa viak. ki je voril vojne ujetnike. Obrambna baterije so zbile eno letalo pri Mflisu fn neko drugo pri Urasu (Sardinija). Italijanski nočni lovci so sestrelili 3 letala. Davi v prvih jutranjih urah je nemško letalo pokončalo en britanski bombnik, ki je skušal s strojnico obstreljevati neko letališče v prestolnici. * Po nadaljnih ugotovitvah znašajo žrtve napada z dne 19. t. m. v Rimu 717 mrtvih in 1599 ranjenih. Po letalskih napadih, omenjenih v vojnih poročilih St. 1152 in 1153, so bili doslej ugotovljene naslednje žrtve: v Crotonu 1 mrtev, 2 ranjena, v Grosettu 1 mrtev, 5 ranjenih, v Salernu 16 mrtvih, 52 ranjenih (po večini vojni ujetniki). Podmornica, ki je v no« rta 16. t nadel ovala proti sovražnemu pomorskemu oddelku na širokem morju pri SiraikuzL, je pod poveljstvom poročnika bojnega broda i'Jd'a Turcie iz Benetk. Hud napad na Malto Lizbona, 21. jul. s. Malta je bila včeraj najbolj silovito letalsko napadena v zadnjih 7 mesecih. Napad je bil dokaj osredotočen. Protiletalska obramba otoka je zo-perstavila močan zaporni ogenj. Izjalovljeni sovjetski sunki Brezuspešna prizadevanja za prodor nemških postojank Zopet 163 sovjetskih tankov uničenih 1!t Hitlerjevega glavnega stana, 22. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo : Sovjetske čete so nadaljevale včeraj na vsej fronti od Azovskega morja do bojišča pri Orlu svoja brezuspešna prizadevanja, da bi prodrle nemške postojanke. Njihovi deloma z novimi silami podvzeti napadi, katerih težišča so bila pri Kulibiševu, Izju-mu, severno od Bjelgoroda in ob loku pri Orlu, so bilj v odločnem obrambnem ognju in v toči bomb razbiti pred lastnimi črtami ali pa zaustavljeni v glavni bojni črt.j v borbi moža proti možu. Krajevni vdorj so bili povsod takoj odstranjeni s protinapadi. Nemška pehota se je v zadnjih hudih bojih izredno odlikovala na vseh postojankah. Predvsem zasluži omembo sudetsko-nemška 46. nemška pehotna divizija. Včeraj je bilo sestreljenih 163 sovjetskih oklopnih voeil. Nemške pomorske enote so v noči na 21. julija obstreljevala važna sovjetska oskrbovalna pristanišča ob vzhodni obali Azovskega morja in postojanke na fronti ob Miusu. Pri tem je bila ena sovražna iad.ta potopljena, druga pa zažgana. V vodah Ribiškega polotoka so nemška brza bojna letala uničila sovjetski brzi čoln. Na Siciliji je prišlo samo v vzhodnem delu do bojnega delovanja. Napad neke brit-as«*^ bojne skupine je bil razbit. Sovražnik je izgubil številne ujetnike in je imel velike krvave izgube. Uničenih je bilo 13 težkih oklopnih voz in zaplenjenih nekaj topov. Pri napadu na ladijske cilje v pri-sl-aniščn Augaste v noči na 21. julija so potopila nemška letala eno cisternsko ladjo z 10.000 br. reg. tonam5, poškodovala pa t. bombnimi zadetki 5 nadaljnjih ladij in en čoln za izkrcava nje okiopnih voz. Nemška podmornica je v drznem podjetju prodrla v pristanišče Siracuze in potopila Sad jo za prevažanje čet z 12.000 br. r*-g. tonami. Izčrpavanje sovjetskih sil Berlin, 22. jul. s. Nemški tisk živahno razpravlja o položaju na. vzhodni fronti ter soglasno naglaša, da dobivajo vse operacije vedno bolj značaj velike bitke, v kateri se trošijo sovjetske sile. Po prvih silovitih udarcih, ki jih je dobil ruski vojni stroj pri nemški ofenzivi v odseku Bjelgoroda, narr-<*č po ofenziva, ki je prehitela veliki sovjetski napad, zatrjujejo v Berlinu, da so nemške dete vedno uporab- ljale to taktiko, da so izzivale nasprotnika, dokler se Di pognal v napad. Na tak način so mu vedno prizadevale porazne izgube. Uspeh te taktike, pravi »Volki-scher Beobachter«, dokazuje zelo jasno tudi množina oklopnih voz, letal in težkega orožja, ki so ga Nemci uničili ah pa ga je sovražnik ostavil na bojišču. Ost pritiska sovjetskih vojaških množic, pravi »Borzenzeitung«, je bila odlomi j ena z bliskovito nemško akcijo pri Bjelgorodu. — čeprav je bil sovražnik na ta način močno prizadet, je vendar sovjetsko poveljništvo metalo v borbo za vsako ceno še nadaljnje čete, toda sedaj so njegove sile opešale ter ne zadostujejo več za dosego odločilnega uspeha, o katerem je sovražnik mislil, da ga ima že v roki. Napad na široki fronti, ki so ga izvršile sovjetske množice, je po začetnih in kratkotrajnih uspehih takoj ponehal in sedaj mu grozi, da se bo dokončno zlomil ob trdnem nem. škem obrambnem jezu. Neki dopis z bojišča, ki ga je danes prejela uradna nemška agencija, pravi med drugim, da namerava sovražnik delovati tudi v odsekih pri Izjumu in Orlu, da je še nadalje ojačil svoje čete in da je sistematsko utrdil svoje južne postojanke ter razširil svoj ofenzivni razvoj na vse vzhodno področje Danca. To ozemlje je zelo gosto obrastlo z gozdovi, kar je znatno olajševalo sovražniku vse priprave. — Proti polnoči od 16. na 17. t. m., pravi dopisnik, je začel sovražnik svojo akcijo s silovitimi letalskimi napadi, ki so jih podvzemale stotne bombnikov vzdolž vse frontne črte. Sovražno topništvo vseh kalibrov je z bobnajočim ognjem, ki je trajal v o borbo, bilo po nemških postojankah. Nato je sovražnik prešel v napad s pehoto, ki je hotela prodreti nemške črte in je kljub znatnim izgubam napadala v postopnih valovih, toda sovražnikov podvig ni presenetil nemškega poveljništva, ki je po podatkih letalske izvidniške službe bilo natančno poučeno o položaju ter je brž odredilo primerne protiukrepe. Tako je sovražnik izgubil prednost presenečenja, zaključuje nemški novinar, ter je zadel ob odpor, ki ga nikakor ni pričakoval. Zato je bil že po prvih srditih, toda brezuspešnih poizkusih proboja prisiljen opustiti svoj prvotni načrt ln se je umaknil na izhodiščne postojanke, da bi svoje zdeset-kovane čete na dond preuredil. Duce in Hitler sta proučila celoten vojaški položaj Osi Sprejeti so b£fi vsi potrebni sklepi za še večje ojačenje evropske obrambne fronte Rim, 21. jul. s. Kratko poročilo o sestanku med Ducejem in Fiihrerjem javljajoče, da so bila obravnavana samo vprašanja vojaškega značaja, onemogočuje sleherni propagandni manever sovražnika ter je jasen odgovor na anglosaški poizkus špekulacij v čisto politične namene o vojaških operacijah. ki so v teku. Odločno zadržanje italijanskega in nemškega naroda spričo terorističnih napadov sovražnika, kaže v ostalem brezuspešnost takega poizkusa. Italijansko ljudstvo in zlasti prebivalstvo Rima je nedavno pokazalo v obilni meri, kakor nemško, svojo voljo do odpora in borbe. Ob sestanku med Ducejem in Fiihrerjem je bil vojaški položaj na operacijskih prizoriščih Sredozemlja jn Rusije, kjer se sovražne množice zaganjao proti obrambni fronti Evrope, gotovo proučen v vseh podrobnostih in razvojih in oba poglavarja sta v njunem svojstvu vrhovnih poveljnikov oboroženih sil Osi gotovo sklepala o protimerah, ki jih zahtevajo sedanje borbe na obeh frontah, kateri smatrajo sile Osi kot tesno med seboj odvisni in življenjski za usodo vseh evropskih narodov. Ukrepi so bile sklenjene po stvarnem in objektivnem proučen ju položaja. Papeževo pismo rimskemu vikarju Sv. Oče se zgraža nad barbarskim bombardiranjem Vatikan, 21. jul. s. Papež je poslal Nj. Eminenci kardinalu Francescu Marchetti-ju-Selvagiani, škofu v Frascatiju, svojemu generalnemu vikarju v Rimu, naslednje pismo: Gospod kardinal, Vam. ki tako od blizu in sodelujoč z našo vlado delite naša pastirska prizadevanja za škofijo Rima, središča in poglavarja katoliškega, glavnega mesta ter misli in vere krščanske, hočemo poslati našo besedo v uri posebne bridkosti, s katero je odeta naša duša Vi dobro veste, da nas je žalosten prizor pokolov ln ruševin, ki se zgoščajo kot žalostno prvenstvo sedanje vojne nad neoboroženim m nedolžnim prebivalstvom, že od pri če tka vojne sililo, da smo poizkušali vse poti, da ne bi strasti tudi v spopadu orožja popolnoma pregazile in zadušile čustva in vodila človečnost. Zato smo v naših poslanicah vsem vernikom opommjali vojujoče se, na katerikoli strani se borijo, da naj spoštujejo miroljubne državljane ln spomenike vere ter omike. Pomislite, smo jim hoteli reči, kako ostro bodo obsodile bodoče generacije tiste, ki so porušili, kar bi se moralo skrbno hraniti kot bogastvo in ponos vsega človešta in napredka narodov. Pomislite, da sovraštvo ni bilo nikoli oče miru in ogorčenje, povzročeno z velikimi in nepotrebnimi uničenji, kasDeje prinese manj gotov in veder dan miroljubnega srečanja, kj ne more obstojati v ponižanju premaganih. temveč sloni in se utrjuje samo v bratski spravni slogi duhov in v blaženju stra-ti in mržnje. Kot škof tega svetega mesta smo se z vnetim zanimanjem in Vi gospod kardinal, ste sledili vsem našim korakom, lotili, da b. bile našemu ljubljenemu Rimu prizanešene grozote jn škode bombardiranja. Neglede na ogromno zgodovinsko važnost starodavnega Rima, je za nas Rim sveto mesto katoličanstva, ki se je dvignil v novo, svetlejšo slavo, v imenu Kriista, ki je bogat na čudovitih spomenikih vere in umetnosti, čuvar najbolj dragocenih dokumentov in relikvij, v čigar podzemlju so bili trenutki najponosnejše-ga preganjanja, prva pribežališča krščanskega ljudstva in mučenikov. ki so posvetili amfiteatre in cirkuse, v čigar grobove še vstopamo, da molimo, kakor ▼ zibelko krščanstva; Rim na čigar ozemlju so posejani resori rimske kurije, številni papeški zavodi in ustanove, mednarodne ustanove in nam pripadajoči kolegiji, toliko in toliko svetišč, razen naših krasnih patriarhalnih bazilik in toliko knjižnic ter del najslavnejših genijev lepe umetnosti Rim, kier se toliki zbirajo iz vsega sveta, da se nauče ne samo vere, temveč tudi antične modrosti in gledajo nanj kakor na svetilnik omike, sloneče na krščanskih krepostih. Nadalje je skoraj sredi Rima in zaradi tega izpostavljen nevarnostim letalskega napada naš Vatikan, neodvisna in nevtralna država, v kateri so zbrani neprecenljivi zakladi vere in umetnosti, sveta dediščina ne samo apostolskega sedeža, temveč vsega katoliškega sveta. Vse to smo jasno m ponovno predočih priporočajoč dolžnost ohraniti Rim v imenu človeškega dostojanstva in krščanske omike. Upravičeno se nam je zdelo upati, da nam bo tehtnost tako očitnih razlogov, skupno priznanje naše vzvišene nepristra-nosti ter obširne in stalne dobrodelne delavnosti, ki smo j o opravl jali v prid vseh brez razlike narodnosti in veroizpovedi, prinesla med tolikimi bridkostmi tolažilo, da bomo naleteli na obeh vojujočih se straneh na razumevanje za naše zanimanje v prid Rima, Toda tudi to naše tako utemeljeno upanje je bilo razočarano in zdaj se je to kljub rotenju zgodilo. Cesar smo se bali. kar smo predvidevali, je prav žalostna stvarnost, kajti ena izmed najslavnejših rimskih bazilik, izven zidov se nahajajoča bazilika sv. Lovrenca, sveta češčeniu vseh katolikov zaradi antičnih spominov in zaradi najplemenitejšega groba našega čaščenega prednika pija IX., je zdaj v veliki večini uničena. Ko smo gledali ruševine slavnega svetišča, so nam rrrišle na misel besede preroka Jeremiie: Quo modo obscuratum est aurum, muta-tus est color optimus, dispersi sunt lapi-des sanctuariL žalostno izkustvo dejstev ponovno kaže, da je navzlic pred vid en jem, ki se hočejo podvzeti, skoraj nemogoče preprečiti na teb metih tleti Rfant titljivih zgradb. Zato smo prepričani, da je naša dolžnost, da dvignemo znova naš glas v obrambo najvišjih dragocenosti, ki častijo človeško in krščansko veličino, tudi zato, ker je naš sveti namen, kakor nas sili naše srce, da varujemo in ščitimo pred mnenjem vseh dobro mislečih in pred sodbo bodočih generacij dediščino, ki nam je bila poverjena, da jo čuvamo in oddamo naprej. Naša beseda, ki prihaja iz ranjenega srca, noče biti morda vzpodbuda k ogorčenju in sovraštvu, temveč nujen in, tako si želimo, učinkovit poziv na čustva plemenitosti in razumevanja za sveto usodo Rima, nič manj kakor človečnosti in krščanske usmiljenosti. Našim župljanom v Rimu, ki so bili hudo preizkušeni tn katerih bedni položaj smo lahko videli z našimi očmi med nedavnimi ruševinami, smo skušali priti takoj na pomoč z vsemi Plemenit čin Kraljice in Cesarice Rim, 21. juL s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je vzela iz bolnice Italijanskega Rdečega križa in pripeljala v vilo Savoja nekega 31etnega otroka, ki se je izgubil po letalskem napadu. Otrok, ki pravi, da mu je Ime Mario, je zdrav. Kdor bi mogel kaj povedati, da bi se ugotovilo čigav je mali Mario, naj se obrne naravnost v Vilo Savoja, tudi po telefonu (št. 80193). Rim, 21. juL s. Mali Mario, ki se je is- gubjl ob sovražnem letalskem napadu in katerega je Nj. VeL Kraljica in Cesarica vzela s seboj v Vilo Savojo, je bil danes spoznan od svojega očeta. sredstvi, s katerimi smo lahko razpolagali. Rekli smo jim: Pokažite danes bolj kot kdaj gorečnost in dokaz tiste vere, zaradi katere je apostol človeštva že hvalil vaše prednike. S krščansko udanostjo sprejmite bolečine in pomanjkanje, nesreča naj bo za vas vzpodbuda za očiščenje vaših duš in za pokoro vaših grehov, da se boste zopet vrnili in približali še bolj Gospodu! Vsem našim sinovom, ki gledajo na Rim in na Kristusovega namestnika, je kot škof njim posebno naklonjen oče, kjer koli se nahajajo, in zlasti tistim po vsem svetu. ki jih je izkustvo lastne in drugih bolečine naredilo sočutne do mnogolike človeške bede, pošiljamo z očetovsko prošnjo poziv, naj zaupno molijo k Bogu. da bi kmalu prišla ura njegovega usmiljenja, ko se bo po položitvi orožja in razvedritvi duš zopet blestela na prevrženem svetu luč in veselje resničnega miru. S tem upanjem v srcu podeljujemo Vam, gospod kardinal, naši ljubi duhovščini in ljudstvu Rima apostolski blagoslov. Rim. sedež sv. Petra, dne 20. julija leta 1943. — Pij XII. Brzojavka nemških šfcoSov papežu Berlin, 21. jul. s. Poglavar nemških katoliških škofov kardinal Adolf Bertrand, knezoškof v Vratislavi, je poslal papežu brzojavko, v kateri izraža v imenu nemških katoliških škofov globoko žalost, povzročeno z uničenjem bazilike Sv. Lovrenca, zatrjujoč, da to dejanje povzroča v vsem omikanem svetu največje skrbi za bodočo usodo slavnih umetniških zakladov Rima Ln zlasti katoliških cerkva. Svečan pogreb prvih žrtev napada na Rim Rim. 21. jul. s. Danes popoldne ob 5. uri sta bila z resnobnim vojaškim obredom pokopana general armadnega zbora, vitez velikega križa Azolino Hazon, generalni poveljnik Kraljevih karabinjerjev, in polkovnik Ulderico Baregno, šel glavnega stana generalnega poveljništva Kraljevih karabinjerjev, ki sta bila oba ranjena, opravljajoč svojo dolžnost, ko sta se podala v ponedeljek med sovražnim letalskim napadom v prizadete kraje. Na obširnem soln-čnem dvorišču vojašnice karabinjerskih gojencev v Via Legnano, v ozadju se dviga kip Umberta I. z napisom 3>Zvesti v stoletjih«, so se naglo zbrali oficirji vseh rodov orožja. Trupla obeh hrabrih oficirjev v težkih krstah je simbolično obkrožila zvestoba v življenju in smrti. Krsti sta bili izpostavljeni v oficirskem krožku. Vse je bilo v črnini. Pred krsto so bile blazinice z odlikovanji obeh hrabrih oficirjev. Okrog nje pa so imeli častno stražo oficirji legije gojencev. Neštevilni venci so se naikopi. čili pred vrati vojašnice in na dvorišču, med njimi poseben venec Kralja in Cesarja. Vence so poslali tudi notranji in zunanji minister, generalno poveljništvo karabinjerjev, genralni poveljnik Milice, 3. divizija karabinjerjev, karabinjerji n. armade, zgrv dovinski vojaški muzej, legija oficirskih gojencev, Kr. finenčna straža in mnogi drugi zastopniki oblasti iz Rima. Ves kulturni svet obsoja napad na Rim Največji zločin nad evropsko civilizacijo Rim, 21. jul. s. Generalni predsednik egipt-skega narodnega združenja v Evropi. E1 Ta-yeb Naser, je po radiu ogorčeno protestiral zaradi barbarskega napada anglosaških letal na Rim, ki je središče katoličanstva m krščanske omike ter vir svetovne civilizcije. Anglosaški napadalci, je dejal med drugim, so ubili žene in nedolžne otroke, so porušili stanovanjske hi še. divjali v svojem živalskem besu proti kulturnim ustanovam in svetiščem ter nifeo prizanesli niti svetosti grobov. Obljube Anglosasov so se ponovno izkazale za brezsmiselne, kajti med tem, ko so še naznanjali, da bodo napadeni samo vojaški objekti, niso dejansko delali nobene razlike. Naser je poudaril, da to ne more začuditi poštenih in zlasti ne arabskega sveta ter Egipčanov še posebej, ki so v 60 letih dobili od Anglosasov kar 70 svečanih obljub, da bodo postali svobodni. Velika je razlika. je zaključil predsednik egiptskega narodnega združenja, med anglosaškim barbarstvom in idealom enakosti in pravice, za katerega se bore narodi Osi, ki so hoteli in znali pnzanesti Kairu, mestu islamstva. in Atenam, mestu Pan-teona. Monakovo, 21. jul. s. Glede na bombardiranje Rima zatrjuje »Miinchener Neueste Nach-richten«, da je sedaj jasno, da politika naših nasprotnikov,, vzpodbudena z židovskim sovraštvom, stremi po popolnem uničenju krščanske Evrope. Po stolnici v Kolnu in Aachenu, piše list, se je pripetil podli napad na večno mesto in uničena je bila ena izmed njegovih sedmih čudovitih bazilik. Spomeniki, ki nam jih je preteklost izročila, da jih izročimo s čaščenjem zanamcem, se uničujejo drug za drugim. Bodoče generacije bodo lahko občudovale samo nji hove slike. Vse to je delo tistih pobožnih vojakov Krista, ki v atlantski listini izkoriščajo z barbarsko brezbrižnostjo eno izmed štirih cenovnih svoboščin, svobodo vere. tekmujoč s svojimi boljševiškimi zavezniki v uničevanju »Abendzeitung« poudarja, da je pred 19. julijem bilo še mnogo ljudi, kj so mislili, čeprav so poznali barbarstvo in brutalnost sovražnika, da ne bo vTgel bomb na Rim, ki je idealna dediščina vsega civilnega sveta. Zlasti za italijanski narod je Rim vse, kar nosi v srcu kot Izročilo, zgodovinsko veličino in ljubezen do svoje dom« v-ne. Ta narod, ki sta ga pred dnevi Roosevelt in Churchill pozvala, naj se npre »voji zakoniti vladi in sledi vabeči sireni Angležev in Američanov, danes bolje ve kakor včeraj, da pripada temu sovražniku prezir in d« ga je treba pobijati vedno bolj odločno. Ve torii, s Joan di Gabrieie, Igriška 3; Ovsec Andrej, Kongresni trg 18; Heilig Alfred, Igr-ška 2; Uhan Ivan, Erjavčeva 4; Saksida Bogomir, Igriška 4; Potočnik Vili, Igriška 2; Poličar Marija, Cesta Soške divizije 14; Lamouche Štefanija, Kolodvorska 34; Mtklič Josip, Cesta Soške divizije 22; Otorepec Josip, Kolodvorska 41; Baho- V«-. Fei.l.e, Tavčarjeva 2; Gognavec Pavla. Tavčarjeva. 4; šturz Rudolf, Tavčarjev« 4; Sen čar Ladislav, Tavčarjeva 3; Kolus Marija, Tavčtrjeva 2; Pajnič Helena, 'Bavčarjeva 4.1. Brajnik Ivan, Mestni trg 8; Bakovnik Ana, Pred Škofijo 1; Candolini Vladimir, Pred škofijo 1; Souvan Nada. Mestni trg 24; Kolbe Franc, Mestni trg 8; Co&taper- aria Josip, Igriška 2; Hribar Elizabeta, Gradišče 9; Hribar Svetozar, Gradišče 7; Jambrek Rajmund, Gradišče 10; Peternel Bogomila, Rimska cesta 12, III.; Vardjan Mihaela, Gradišče 10; šenica Ivan, Borštnikov trg 1; Svetina Anton, Gradišče 8b; Osvadl Mihael, Rimska c. 12, II.; Črnko Frančiška, Muzejska ul. 5; Ham Ljudmila, Muzejski trg 7; Kavcc Ignac, Vikt. Ema. nuela c. 3; Sirnik Marija. Muzejski trg 7; Košak Helena, Vikt. Eiuanuela c. 17; Dolničar Alojz, Gradišče 13; Bano Milan, Igriška 3, IV.; Gabršček Frančiška, Igriška ul. 17 a; Korzika Alojz, Vrtača 3; Cuček ul. 17 a: Korzika Alojz Vrtača 3; Cuček Emest, Vrtača 4; Zorenč Alojz, Vrtača 4; Brolih Marta, Vrtača 4. Kdo Je zasnoval napad na Rim odarstvei Bern, 21. jul. Zvedelo se je ime moža. ki je napravil račrt za napad na večno mosto ter tudi vodil podjetje, ki ga tukajšnji krogi označujejo ko: najbolj barbarsko, bogo-Ekrunolto akcijo sedanje vojne. Ta mož je Amerčan James Doolittle, vrhovni poveljnik angleško-ameriških letalskih sil v Sredozemlju, isti general, ki jc svoj čas vodil strahovalni napad na Tokio. Na vprašanje, kaj je zaveznike dovedlo do *ega, da so prvič obstreljevali Rim. je glavni stan zaveznikov po poročilu polu rad ne United Press, odgovoril, da niso mogli še nadalje dopuščati, da bi tako važno življenjsko središče, kakor je Rim, še nadalje obstojalo in vršilo svojo nalogo. Vtis, ki ga je bombardiranje Rima napravilo po svetu, je ogromen. Povečalo ga je še zadoščenje, ki go. očitujejo Anglosasi po izvršenem z' Ti namreč naglašajo, da so polet nap >izbrani letalci, nalašč izurjeni za piv :ko bombardiranje, ld so tudi dobri osebni poznavalci PJma in vseh njegovih spomenikov«. Med vsem; izjavami zadovoljstva naj navedemo izjavo posebnega dopisnika agencije Reuter, ki se je udeležil prvega bombardiranja R'ma: »Prve leteče trdnjave, ki so preletele itolij.msko prestolnico, so dobro ■zadele svoje cilje. Jaz sem nad Rimom kot potnik na krovu neke leteče trdnjave. Daleč pod menoj se dviga v zrak velik steber dima proti nebu, ki je brez oblakov. Ta steber meri v višino do 4000 m. Da dosežemo svoj cilj, smo preleteli mirno italijansko obalo in Lido, kjer je plavalo mnogo ribiških ladij. Vasi, doline, reke in vsa rim-fka kampanja leži cdprta pred našimi očmi. Iz daljave se svetlika jezero Monterosi kakor ogledalo na soncu. Gledam na uro: 31.30 je. Sledimo prvemu valu letečih trdnjav. Sedaj smo nad 4000 m visoko in ogromna kupola bazilike sv. Petra se že jasno kaže iz daljave. Kak trenutek prej, preden priletimo nad cilj, je že otvorjen tako zvan; mlinski lijak. Naenkrat padajo bombe iz letal. S tal se dvigajo oblaki dima in nastajajo silni požari. Dim se vlega na mesto, da ga skoro popolnoma zakrije. Eno izmed naših letal je poškodovano, toda še vedno lahko leti. Neprestani valovi Stiri-motornikov hrume nad svojimi cilji.« Vest iz Rima o uničenju bazilike sv. Lovrenca. ' opustošenju pokopališča Verana, vseučiljškcga mesta, stanovanjskih delov itd. je povzročila v-har ogorčenja povsod razen pri anglofilih. ki jih prevevajo občutki nevolje ob ugotovitvi silnega zgražanja, ki ga je izzvalo grozovito dejanje po vsem svetu. (»Ultime notizie«). Bern, 22. jul. s. V dobro poučenih krogih švicarskega glavnega mesta pripiisujejo divjaški napad na Rim, ki ga je izvršilo ameriško letalstvo, tudi osebnemu vplivu britanskega zunanjega ministra Edena, ki n; samo hud nasprotnik Italije, marveč je tudi poln velikega sovraštva proti katolicizmu in proti papežu. To duhovno razpoloženje Edena, ki temelji na kvekerslcih in divje protikatoliških izročilih njegove družine, je dobro znano vsem Edenovim prijateljem in minister sam ga nikol; niti ne prikriva. Pri napadu |e sodelovalo 500 letal Lizbona, 21. jul. s. Po uradnih vesteh iz sovražnega vira, je izvršilo napad nad Rim nad 500 letal, ki so odvrgla bomb v skupni teži 700 ton. Japonska solidarnost Rim, 21. jul. s. Admiral Catuo Aba, mornariški in letalski delegat japonske mornarice v mešani vojaški komisiji trojnega pakta v Rimu, in poveljnik Tojo Mitunobe sta poslala guvernerju Rima dar 15.000 lir za prizadete ob sovražnih letalskih napadih. General Maiakira Simizu, vojaški in letalski ataše pri japonskem veleposlaništvu je poslal guvernerju Rima 10.000 lir za prizadete. Hrvatski denarni zavodi Zaradi posledic moratorija, ki je bil uveden pred desetimi leti. bodo morale številne majhne banke na Hrvatskem končno le likvidirati. Ta proces likvidacije bo pospešil razčiščen je pri hrvatskih denarnih zavodih in bo okrepil pozicijo velikih zagrebških zavodov. Vse zagrebške velebanke so že objavile svoje bilance za preteklo leto, in sicer: Prva hrvatska štedio-nica. Obča hrvatska kreditna banka. Hrvatska Union banka. Hrvatska deželna banka. Hrvatska banka in Bančno društvo za Hrvatsko. Dva zavoda imata izključno hrvatski kapital, pri ostalih štirih pa je interesiran inozemski kapital. Skupna bilančna vsota vseh š-estih vele-bank je znašala ob koncu preteklega leta 6554 milijonov kun. Od lastnih sredstev odpade 440 milijenov kun na delniško glavnico, 287 milijonov pa na rezerve. Hranilne vloge so izkazane v višini 1501 milijon kun. vloge v tekočem računu pa v višini 3964 milijonov kun. Bilance so sestavljene že po novih predpisih in po novi razvrstitvi posameznih postavk, ki je obvezna Za razlikovanje med hranilnimi vlogami in kontokoTentnimi vlogami je odločilno, da se štejejo kot hranilne vloge le take vloge, ki so prinešene v banko zgolj zaradi tega, da se denar obrestuje. Ostale vloge, zlasti vloge gospodarskih podjetij, se smatrajo kot kontokorentne vloge. Celotni čisti dobiček omenjenih šestih velebank je izkazan v višini 33.8 milijona kun. kar predstavlja 7,7 % delniške glavnice. Za likvidnost teh velebank je značilna okolnost, da je ob koncu lanskega leta le ena banka deloma izkoristila reskontni kredit pri Hrvatski državni banki, in sicer tudi le ir Novi veliki podvigi japonskega letalstva Tokio, 21. jul. s. Japonsko mornariško letalstvo je ponoči napadlo Colombo na otoku Ceylonu in poškodovalo sovražne vojaške naprave. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na oporišča. To je bil prvi napad v sedanji vojni na otok Cevlon. Tokio, 21. jul. s. Letala japonske mornarice so bombardirala otok Canton v skupini otokov Ph6nix in povzročila hudo škodo na letališču otoka. Tokio, 21. jul. s. Japonska mornariška letala so sestrelila in poškodovala 45 od 50 sovražnih letal, ki so v več valovih leteli nad otokom Bougainvillom v skupini Salamonov. Japonsko protiletalsko topništvo je zrušilo 2 težka bombnika ter poškodovalo 6 letal tipa »Consolidadet«. Silovita bitka pri Orlu Berlin, 21. jul. Bitka pri Orlu se je včeraj po kratkem odmoru nekoliko ur obnovila s povečano silovitostjo. Sovjetske čete izvajajo odločen pritisk z namenom, da dosežejo železniško progo, ki veže Orel z Brjanskom. Po uradnem poročilu, ki ga je Moskva izdala ponoči, se je baje ruskim četam že posrečilo prodreti v smer te važne železnice, toda v Berlinu odločno odbijajo resničnost te vesti. V vojaških krogih nemške prestolnice priznavajo, da je sovražnik včeraj izvršil obupen napor ter si odprl nove vrzeli v nemških črtah, ni pa mogel izkoristiti teh začetih uspehov, ki jih je bil dosegel samo z uporabo ogromnih oklopnih sil. Zaradi tega so bile njegove izgube zelo težke in presegajo v vseh 15 dneh borbe 5000 tankov. Sovjetsko poveljništvo si razen tega prizadeva obiti tudi nemške postojanke med Orlom in Suhiniči in kakor čitamo V nekem poroč'lu nemškega vojnega dopisnika, »se je na nemške obrambne črte vsul pravi orkan ognja in železa, tako, da so pod udarcem najhujšega topniškega in letalskega bombardiranja, kakršnega sovražnik po Stalingradu ni več izvršil«. Kar se tiče novih vrzeli, ki so si j^h Rusi Odprli v nemških črtah, pravijo v Berlinu, da so že v teku protinapadi, da se te vrzeli zamaše. Razen tega sovražnik ni mogel vzpostaviti stika z raznimi skupnami, ki so prodrle preko utrjenih nemških črt, tako da položaj ni nevaren. Tudi na frontah ob Miusu in Doncu je sovražnik nadaljeval svoje poskuse za prehod preko reke z izredno silovitostjo in odločnostjo. Zanimivo je, da je nocoj moskovsko uradno porčilo prvič omenilo boje na tem področju, o katerih so Rusi doslej stanovitno molčali. V noči na 19. julija, kakor tudi dan prej je sovražnik prekoračil reko z udarnimi oddelki v zaščiti mnogoštevilnih jat bombnikov in strmoglavcev ter oklopnih dvomotornikov. Nemci niso mogli preprečiti stvorjtve ruskih mostobranov na vzhodnem bregu obeh rek, kakor pa poroča »Zwolfuhrblatt«, so kasneje prešli v odločen protinapad, uničili te mostobrane ln onemogčili sovražniku, da Di jih razširil. Tu divjajo šlej ko prej boji izredne silovitosti in se bitka razvija z menjajočim se pspehom za obe stranki. V Berlinu pa naglašajo, da imajo boji na fronti pri Miusu in Doncu v primeru z bitko pr-; Orlu le podrejen pomen. Nalogo je nemškim braniteljem olajšalo vreme, ki je odlično in je zaradi tega nemško letalstvo lahko odločno poseglo v borbo. Tudi Rusi so se posluževali velikega števila bombnikov vseh tipov ;n včeraj so se razvili mnogoštevilni spopadi med nemškimi ?cvci in sovražnimi oddelki, v katerih je sovražnik izgubil nad 100 letal. Zadnje dni so se tudi pomnožili primeri, da sovjetski vojak' prehajajo brez boj.\ k Ncm-cem V pretežni večini teh primerov gre za osebe, ki imajo svoje družine Da področju, ki so ga zasedli Nemci. Na drugih frontah, pri Volhovu, pri Pe-trogradu pri Veližu in na Kavkazu sovražnik ni obnovi1 svojih napadov. Zelo delovno je bilo reaijhc letalstvo na področju P.-tro-grada, kjer je hudo bombardiralo vojašue naprave na otoku Kotlin, kjer leži trdnjava Kronštat (»Ultime Notizie«). Tragedija ukrajinskega naroda Budimpešta, 21. jul. s. Prof. Orvos z medicinske fakultete budimpeštanske univerze, ki se je kot zastopnik madžarskega Rdečega križa udeležil odkopavanja in ugotavljanja istovetnosti trupel v Vinici, je podal za tisk zanimive izjave. GPU je pobila na tisoče Ukrajincev. Med tistimi, ki so jih našli v Vinici, so kmetje, delavci, duhovniki in učitelji, številne so med njimi tudi žene. Vsi so bili pobiti na isti način kakor poljski oficirji v katinskem gozdu. Profesor je izjavil, da je po izpovedih družin in sorodnikov žrtev GPU mnoge teh nesrečnikov pobila, ker so se pokrižaili, ko so šli rnir.io ukrajinskih cerkev, in zato, ker so našli pri njih sv. pismo ali rožni venec. Vse te usmrtitve so bile izvršene 1. 1938. Tragedije ukrajinskega naroda* je zaključil profesor Orvos, ne more popolnoma razumeti, kdor ni prisostvoval prizorom ob ugotavljanju in spoznavanju žrtev boljševiške. ga divjaštva. vini ne bo imela na razpolago presežkov koruzi, s katero je prej zalagala znaten del svetovnega trga. Docela drugačen je položaj v Evropi, ki lahko mirno gleda v bodočnost. V v:»eh evropskih državah so bili v zadnjih letih izdani odločni ukrepi, da se čim več zemlje pripravi za setev. V zadnjih dveh letih vremenske razmere v Evropi za posevke niso bile ravno ugodne, kar pa je dalo le novo izpodbudo za podvojena prizadevanja v pogledu obdelave zemlje. Leto6 je bilo vreme v vsej Evropi za razvoj posevkov prav ugodno in lahko računamo. da bo Evropa letos bistveno več pridelala kakor lani. To velja zlasti za jugovzhodni del Evrope in za zasedeno sovjetsko ozemlje, kjer so ukrepi za obdelavo zemlje prišli šele letos prav do izraza. Po uradnih ru-munskih podatkih bo imela letos Rumunija zopet znaten presežek žita v nasprotju z zadnjima dvema letoma, ko ni mogla izvoziti znatnejših količin. Ta presežek se trenutno ceni na 1-5 milijona ton. Vrhu tega bo imela Rumunija še druge presežke in bo lahko izvozila znatne količine fižola, graha in oljaric. Dobro kaže tudi letina v Madžarski, v Srbiji in na Hrvatskem. Za pravilno oskrbo Evrope s krušnim žitom pa bodo odločilne važnosti ostrejši ukrepi, ki so bili izdani v raznih državah za oddajo presežkov. Predpisi, ki se tičejo te oddaje, so bili povsod izpopolnjeni in je bila zlasti uvedena tudi kontrola pridelka na mestu samem. Hrvatska vlada je na podiagi skušenj iz zadnjih treh let uvedla strogo nadzorstvo pri sami mlačvi, obenem pa je uvedla državni monopol za odkup žita, stročnic in krompirja. ui 11 pri lirvuuM m'«'"' "* —• Tudi v Italiji in Nemčiji bo letošnji pride- v znesku 131 milijonov kun. Takoj razpolož- ]ek ^ nedvomno boljši, kakor je bil lani. Ijiva sredstva velebank so znašala ob koncu ! v«;« n^air,,^-o., lanskega leta 1189 milijonov kun, vrednostni papirji so izkazani z zneskom 1060 milijonov kun, kontokorentni krediti z zneskom 3229 milijonov kun in hipotekama posojila z zneskom 120 milijonov kun. Tujih valut so imele ob koncu lanskega leta omenjene velebanke za 215 milijonov kun, menični portfelj pa je znašal 249 milijonov kun. Med vrednostnimi papirji predstavljajo državni zakladni boni znesek 630 milijenov kun, tako da je bilo ob koncu lanskega leta pri zagrebških velebankah 21 % vsega obtoka zakladnih bonov. Važno vlogo zavzemajo v hrvatskem denarništvu tudi hranilnice. Od 15 hrvatskih hranilnic je doslej objavilo bilanco 9 hranilnic. Pretežni del skupne bilance teh devetih hranilnic odpade seveda na zagrebško Mestno hranilnico. Pri vseh devetih hranilnicah so znašale ob koncu lanskega leta hranilne vloge 1084 milijonov, kun, kontokorentne vloge pa 689 milijonov kun. Tudi likvidnost hranilnic je prav znatna, saj so znašala ob koncu leta takoj razpoložljiva sredstva teh devetih hranilnic 682 milijonov kun. Po bilančnih številkah pa odpade največ poslov na državne denarne zavode, to so Poštni hranilnica. Državna kreditna banka (naslednica prejšnje Državne hipotekarne banke) in Hranilnica Neodvisne Države Hrvatske (prejšnja Banovinska hranilnica). Pri teh treh zavodih znašajo hranilne vloge 4168 milijonov kun, kontokorentne vloge pa 2409 milijonov kun. Takoj razpoložljiva sredstva državnih denarnih zavodov so dosegla ob koncu leta 2003 milijone kun. Med aktivami predstavljajo kontokorentni krediti teh zavodov 2629 milijonov kun, hipotekami krediti 1079 milijonov, vrednostni papirji 2127 milijonov. Od državnih denarnih zavodov ima največ hranilnih vlog Poštna hranilnica. Kadar kupuješ, pregler »Jutrove« oglase! Letina v Evropi in Ameriki V vsej severni poluti so trenutno v teku dela za spravljanje žitnega pridelka. Medem ko so bile prejšnja leta vse oči uprte v Evropo, vzbujajo danes pozornost tudi številke o žitni letini v Severni Ameriki. Ob izbruhu. sedanje vojne je imela Severna Amerika še ogromne neprodane žitne rezerve in si nihče ni delal skrbi za bodoča leta. Od tedaj pa se je marsikaj spremenilo. Potrošnja žita je bila v zadnjih letih znatno večja, predvsem v zvezi z oskrbovanjem vojske. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da potroši vojak za 20% več osnovnih živil kakor civilist, pri tem pa je še upoštevati, da se pri prevozu preko morja uničijo deloma zaradi potopitev ladij, deloma pa zaradi slabe organizacije preskrbe znatne količine živil, kar cenijo prav tako na 20%. Pri povečani potrošnji se je proizvodnja v Severni Ameriki zmanjšala. Zaradi mobilizacije in zaposlitve delovnih moči v oboroževalni industriji so bile odtegnjene kmetijstvu v Ameriki številne delovne moči, tako da zemlje ni mogoče v enakem obsegu obdelati kakor pred vojno. To je imelo za posledico, da se je v zadnjih dveh letih pričela tudi posejana površina zmanjševati. Letos so bile tudj vremenske razmere slabe, poplave v srednjem zapadu Zedinenih držav so povzroile precejšnjo Škodo, vse to pa bo imelo za posledico občutno zmanjšanje letošnjega žitnega pridelka. Po najnovejši uradni cenitvi bo v Zedinjenih državah pridelek pšenice za 26% manjši, kakor je bil lani. Pri tem pa je treba še upoštevati da je imela Argentina izredno slabo žitno letino in ta dežela prvikrat v svoji zgodo- Večji pridelek pričakujejo prav tako v Franciji, v Belgiji in Nizozemski kakor tudi v baltskih državah. V izrednem obsegu je v zadnjih letih povečala površino žitnih posevkov Švica. Letošnji švicarski pridelek žita bo še enkrat večji, kakor je bil v zadnjih letih pred vojno, kar bo imelo za posledico znatno zmanjšanje primanjkljaja, ki ga mora Švica še uvoziti. Cospodarske vesti = Iz italijanskega gospodarstva. Paro-plovna družba »Italia«, S. A di Navigazio-ne, v Genovi, ki pripada skupini »Finma-re« odnosno Zavodu za obnovo industrije, bo za pretekio leto na glavnico 500 milijonov lir izplačala nespremenjeno 4% kosmato dividendo. Enako dividendo bodo izplačale tudi ostale tri paroplovne družbe, ki pripadajo skupini »Finmare«, namreč sLloyd Triestino« (glavnica 300 milijonov lir), »Adriatica«, Benetke (glavnica 150 miljonov lir) in »Tirrenia«, Napoli (glavnica 50 milijonov Ur). — Znana tvcrnica avtomobilov Lancia & Co., Fabbrlca anbv mobili, Torino, navaja v svojem letnem poročilu, da je bila Lani navzlic vojnim dogodkom zajamčena kontinuiteta proizvodnje. Izvršena je bila delna decentralizacija obratov. Cisti dobiček se je le nebistveno zmanjšal na 14.06 milijona br (prejšnje leto 14.27) in bo družba izplačala nespremenjeno dividendo 14 % na glavnico 50 milijonov lir. = Novi nemški predpisi za poslovna potovanja v inozemstvo, l. avgusta bodo v Nemčiji stopili v veljavo novi predpisi za poslovna potovanja. Po teh predpisih za t&ka potovanja v bodoče ne bodo več prodajali inozemskih gotovinskih sredstev, razen za prve najnujnejše izdatke v inozemstvu. V ostalem si bodo morali potniki priskrbeti potovalne čeke, kreditna pisma ali akreditive pri pooblaščenih deviznih bankah. Novo je razširjenje prostega zneska v markah, ki se sme nesti v inozemstvo. Poleg dosedanjega zneska 10 mark je dovoljeno nesti v inozemstvo še nadaljnjih 50 mark, toda zgolj v kovancih ali bankovcih nemške Rentenbanke (to so le majhni bankovci), ni pa dovoljeno vzeti s seboj bankovcev Reichsbanke, tudi ne nedavno izdane najmanjše bankovce po 5 mark. Dodatni znesek 50 mark, kj jih sme vzeti potnik s seboj, ima zgolj namen, da ima potnik ob vrnitvi v domovino takoj od meje na razpolago nekaj denarja v markah. Uporaba teh mark v inozemstvu, zlasti zamenjava, ni dopustna. = Enotni kozarci za vkuhavanje. Vse nemške steklarne, ki izdelujejo kozarce za vkuhavanje, so pričele izdelovati take kozarce le v enotni obliki. V bodoče se bodo smeli prodajati samo ti enotni kozarci. Gre za nov patentiran kozarec za vkuhavanje, ki nudi gospodinji marsikatero prednost. Kozarci imajo širši gumijast obroč, ploskev, kjer leži obroč, pa ima še globoko zarezo, kar nudi povečano sigurnost za zapiranje kozarca. Nadaljnja prednost teh novih kozarcev ie v tem, da se lahko postavijo drug na drugega. Le za odpiranje je potrebna posebna majhna priprava. = Hrvatsko-slo^-aški trgovinski sporazum. Hrvatsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je bila trgovinska pogodba, sklenjena 16. oktobra 1941 s Slovaško, ratificirana in da je stopila v veljavo 6. julija. = Izredno dobra sadna letina v Srbiji. Po vesteh iz Beograda bodo imeli letos v Srbiji rekordno sadno letino. To velja predvsem za okrožje Požege, ki obsega 7 srs-zov in kjer gojijo največ sadnega drevja, zlasti jablan. Na požeško okrožje odpade 1 milijon jablan, to je 30% vseh jablan v Srbiji. V dobrih letih so iz tega okrožja izvozili okrog 2500 vagonov jabolk, lotos pa bo za izvoz na razpolago še mnogo večja količina. Dobri so tudi izgledi za letošnjo letino češpelj in so že i/dani ukrepi, da se letina čim prej spravi in po možnosti predela v mezgo. r= Gospodarske skrbi Islandije. Zasedba Islandije od strani angeško-ameriških čet je temu velikemu otoku na severu Atlantskega oceana prinesla hude gospodarske skrbi. Predvsem je prihod ameriških čet povzročil občutno naraščanje draginje, kar je razumljivo v majhni deželi, ki ima komaj 120.000 preb. Islandska vlada je proglasila, navzlic odporu nekaterih strank, blokade cen in mezd, ki pa jo je lani v avgustu zopet ukinila, potem, ko so med veljavnostjo blokade cene narasle za na_ daljnjih 25 %>. Indeks življenjskih stroškov je lani v oktobru dosegel 250 nasproti 100 ob izbruhu vojne. Gospodarske težave pri urejanju cen in mezd so povzročile razpor med strankami, kar je imelo za posledico, da je islandski državni upravitelj postavil izvenstrankarsko vlado. Po dolgih pogajanjih s strankami je bila letos v januarju uvedena kontrola uvoza z devizno kontrolo, obenem pa je bilo uvedeno ra-cioniranje nekaterih vrst blaga. Te dni so bili, da se prepreči dviganje cen, izdani občutni dodatni davki z namenom, absorbirati odvečno kupno moč. Zdi s? pa. da tudi ta ukrep ne bo dovolj učinkovit, kajti cene so spričo poplave dolarjev nadalje narasle in so sedaj že trikrat večje kakor pred sedanjo vojno. Prihodnja dva romana BK Za mesec julij je izšel v knjižni zbirki ' zravalca in človekoljuba. Knjiga bo izšla v »Dobra knjiga« roman znane pisateljice j prevodu dr. Mirka čemiča. Pearl Buck »Vzhod in zapad«. Naroč- i niki DK so roman že prejeli, nekaj izvo- Luigi Pirandello: dov pa je še na razpolago za nadrobno _ . - - «- ___ „ ------' „Pckojm Matsja Pascal" Pisatelj velja za prvaka sodobne italijanske prodajo in za nove naročnike. Prihodnji dve knjigi, ki bosta izšli sredi avgusta in sredi septembra, bosta naslednji: Paul de Kruif: „Borci proti smrti" Slavni zdravnik, nizozemski rojak, nam v devetih poglavjih pripoveduje življenjske usode mojstrov medicinske vede, borcev proti smrti, tistih mnogokrat pozabljenih junakov zgodovine, ki so z neusmiljenim žrtvovanjem samega sebe tako pomembno in nesebično služili človeštvu. Kakor fantastičen roman se berejo opisi epohalnih odkritij, ki dandanes tolikim ohranjajo življenje in ki jih označujejo večini neznana imena Banting, Mi-not, Schaudinn, WagnerJauregg itd. Knjiga, ki bo po svoji snovi za našo zbirko in za našo javnost velika novost, je napisana brez strokovne prenatrpanosti, s prožnim peresom po- dramatike in literature sploh ter je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. Roman »Pokojni Matija Pascal« je njegovo najboljše pripovedjo delo in je v številnih prevodih dosegel svetovni sloves. Duhovito spisana zgodba, polna svojevrstnega finega humorja in prave Piran-dcllovc ironije, pripoveduje o nesrečnem človeku, ki jc po raznih naključjih in zmotah dvakrat umrl in je bil za ljudi že zdavnaj v grobu, ko je v resnici hodil v sredi med njimi ter doživljal mnoge prečudne zaplctljajc svojega življenja. Roman je eno izmed Pirandel-lovih zgodnjih del. vendar spoznavamo že v njem obrise pisateljeve svojevrstne življenjske zasnove, ki je dobila v njegovih slovečih dramah toliko presunljivih izrazov. Po splošni sodbi je ta roman eno izmed reprezentativnih del sodobnega italijanskega pripovedništva. Prevod je oskrbel Božidar Borko. se na »Dobre knjigo", če še niste naročeni*' V zbirki »Dobri^ knjigi« izide vsak mesec en roman in tudi naročnina se lahko plačuje mesečno. Knjige se dobe broširane ali vezane v polplatno in tiskane na boljšem papirju. Naročnina znaša: a) za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, mesečno 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo; b) za ostale naročnike mesečno 11 lir za broširano, in 22 lir za vezano izdajo. V podrobni prodaji velja vsaka knjiga 13 lir broširana in 28 lir vezana. Naročniki DK dobe torej knjige po znatno nižji ceni in imajo še to ugodnost, da se jim dostavljajo knjige na dom, ako pri naročbi izrecno ne sporoče, da bodo sami prihajali ponje. Novi naročniki lahko dobe po znižani ceni tudi dosedanje romane DK, kolikor so še na zalogi. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni m njeni inkasanti; v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Iz drugih krajev se lahko naroči: »Dobra knjiga« po pošti na naslov: Uprava »Jutra«, Puccinijeva 5. Pefeat, 23. Vit 15U-XXT * Prefekt BelUni in Zvezni tajnik v Gradu. Novi prefekt gor zijske pokra jine Eksc. ."Beilini je prispel te dni v spremstvu zvezanega tajnika iz Gorizije v Gradu, kjer si je ogledal ondotne zdravstvene zavode, predvsem pomorsko kolonijo pod vodstvom GILa gorizijske pokrajine. V koloniji se •trenutno nahaja 310 baM iz Gorizije. Prefekt in Zvezni tajnik sta se ljubeznivo izgovarjala z otroki. * šesta obletniea *mrtj Guglielma Mar-conija. Te dri so v Rimu obhajali šestQ obletnico snirti izumitelja Marconija. Ob tej priliki je po!ož'lo zastopstvo italijansiie Akademije na grob pokojnika v Pontechiju ter na njegovo rojstno hišo v Bologni spominska venca. * Ljudsko gibanje v juniju. Uradni list v Rimu objavlja o ljudskem gibanju v juniju naslednje podatke: porok je b'lo sklenjenih 19.149, narodno se je 67.161 otrok, umrlo pa je 45.254 oseb. število novorojencev presega število mrtvih za 21.907 ose-b. Na dan 30. junija t. 1. je imela Italija brez priključenih ozemelj 45,809.000 prebivalcev. * Industrijski center za patente. Iz Rima ;poročajo, da so tamkaj nedavno ustanovili .industrijski center za patente. Poglavitna iftailoga tega urada bo lajšati delo italijanskim industrijskim tehnikom, predvsem pa izumiteljem. Poseben oddelek zavoda bo pazil na to, da se ne bodo vlagale prošnje za, takšne patente, ki so že v rabi. * Posebna nagrada /a trojčke. Na ukaz "Duceja je bila podeljena zakoncema Ago-;st niju in Menandri iz Casemorate pri For-liju posebna nagrada za trojčke v znesku .1100 lir. * Tvrdka je odgovorna za pošk°dbe de-lavea, Dne 24. januarja 1941 se je primerila mehaniku Fraaicescu Lollobrigidi, zaposlenemu pri podjetju za. izdelovanje letaliških delov v Rimu, huda nezgoda Zaradi zatemnitve je mož z dela grede padel v globoko jamo ter se pri padcu močno poškodoval. Mož je zca-adi poškodbe postal nesposoben za delo in je vložil tožbo proti podjetju. Po dveh letih je bila pravda končana in podjetje je bilo obsojeno na 48.000 lir odškodnine v prid ponesrečenemu delavcu. ~ Mati umrla Ra sinovem grobu. Na pokopališču v Cesinu pri Pontedesinu blizu Genove so našli v nedeljo na grobu svojega sina starejšo žensko. Bilo je očitno, da. se je ženska nezavestna z grud la ni zemljo. Pozvali so reševalce, ki so starko odpeljali in ugotovili, da se ženska piše Angela Vigo. Kakor vsako nedeljo, je tudi to pot prinesla rože na grob svojega sina. pri tem pa jo je obšia slabost in se je zgrudila na gomilo. Odpeljali so jo v bolnišnico, toda med prev ozom je umrla. * Smrtna nesreča na beneškem Lidu. 23-letni Leo Corrado iz Siracuse se je hotel te dni okopati na beneškem Lidu. Ko je odložil obleko, se je povzpel na neko čer in z nje skočil z glevo naprej v morje. Skok je izvedel tako nesrečno, da je z glavo zadel ob oster kamen, ki mu je preklal lobanjo, da je ostal na mestu mrtev. * Mušji strup je pila. 471etna Le a Luc-careiii iz Pistoie je zamenjala strupeno raztopino, ki jo nastavljajo poleti muham, s hladilno pijačo ter pomotoma izpila tekočino. Cez nekj časa so jo popadli hudi želodčni krči, toda še preden so ji megli zdravniki nuditi pomoč, je izd hniia zaradi zastrupi jen ja. * Tisočaki v vodnjaku. Zakonca Bo-lognesi iz Migliara pri Ferrari sta nedavno pogrešila več tisoč lir denarja, ki sta ga ihranila doma nad kuhinjskimi vrati. Po dolgem poizvedovanju sta prišla na to, da je denar odkril njun sin, ki je potem, ko se je prepričal o vsebini skrinjice nad vrati, vrgel vse skupaj iz strehu v domač vodnjak. Zdaj so vodnjak izpraznili in na dnu rea našli skrinjico z bankovci. * Vlak je oilrezal teletu rep. V Rettinelli pri Rov igli je pobegnil kmetu Ader.tu de Beiu iz hleva 3 mesece star teliček, žival je nekaj časa begala po travnikih, potem pa zbezljala .".a železniški tir Rovigo -Cioggia. Nos e6a ;e hots a da sta prav tedaj po tračnicah pridrveli dve lokomotivi. Strojevodja je takoj zavrl stroj, toda lokomotiva je kljub temu podrla žival. Vsi so se silno začudili, ko so videli, da se je ži-vinče čez nekaj časa dvignilo izmed tračnic ter zbezijalo z glasnim blejanjem naprej. Kolo lokomotive je namreč teletu odrezalo samo rep. * Usodna neprevidnost. 431etni kmet Do-menico Gotta iz Mellazza pri Alessandriji je te dni. mlatil žito. Med delom si je prižgal cigareto in odvrgel vžigalico proti posodi, v kateri so hranili bencin. Bencin se je v trenutku vnel in nastala je eksplozija, ki ni poškodovala samo Gotte, temveč povzročila tudii požar, pri katerem je bilo več ljudi hudo opečenih. Gotta je dobil tako hude opekline, da jim je pozneje v bolnišnici podlegel. * Stot olja v kovčegu. Iz Trapanija je prispel na post? jo Porta Nucva pri Torinu težak kovčeg, ki se je zdel pristojnim or-gfnem sumljiv zaradi teže. Ko so kovčeg odprli, so našli v njem 20 pločevinastih posod'z oljem. Moža, na katerega ime je bila pošiljka oddana, so zaprli zaradi tihotapstva. * štirje kopalci rešeni iz Pada. Vroči poletni dnevi sedaj povsod vabijo ljudi v vodo, ki nudi kopalcem prijetno osvežilo. Kakor vse druge reke, je tudi reka Pad polna kopalcev, toda pri kopanju se rade primerijo nesreče in nezgode. Samo v enem dnevu so morali potegniti iz valov Pada v bližini Cremone štiri osebe, ki so bile v nevarnosti, da utonejo. Nekatere izmed njih so morali obuditi v življenje z umetnim dihanjem. * Smrt štirih ljudi v plamenih. V kraju Spadcni pri Perugiji je nastal ogenj v hiši nekega kolona. 6 članov kolonove družine je bilo ob izbruhu požara v hiši, izmed njih so bili štirje tako poškodovani, da so pozneje umrli zaradi opeklin. * 24 ur v prepadu. Pred nekaj dnevi sta se podala 251etni Claudio Rolle in 221etni Giorgio Gillone na Monte Reso proti švicarski meji. Pri sestopu z vršaca pa sta oba padla v globok prepad, kjer sta obležala za celih 24 ur. Po tem času ju je rešila neka švicarska obmejna straža. »DOLOREX« tablete proti živčnemu glavobolu. V lekarnah Lir 2.50. u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Dulerjeva, rojena Štele, tova. Za njo žalujejo rodbine Eiletz, Jereb, Končar, Štele in Zorko. Na. zadnji poti bodo blago pokojnico spremili v p3-tek ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Dež je namočil zemljo. V sredo dopoldne se je vreme nenadno poslat šalo in je začelo deževati. Dež pa je kmalu pojenjal in se je za čas spet zjasnilo. Popoldne so se spet zgrnili obl iki in kmalu po sedmi uri se je vlilo kakor z vedra. Veter je zanašal deževne curke. Dopoldansko poslabšanje vremena je zanimivo zabeležil tudi barometer. Nenadno je padel za cela 2 mm. Zračni tlak je začel potem spet naraščati in se je do včeraj zjutraj dvignil na 762 mm. Včerajšnji dan je bil eden izmed najlepših letošnjega poletja.. Najvišja toplota v sredo je znašala 28.6 stopinj Celzija, v četrtek zjutraj p je termometer zabeležil najnižjo temperaturo 14.2 stopinje Celzija. Danes se z.:ičnc< pasji dnevi. u— Diplomirani so bili na Glasbeni akademiji: Cvetko Ciril iz kompozicije (pedagoški oddelek), Ogrin Ksenija iz klavirja, Papler Albert iz solopetja (pedag. odd.). Perušek Dana iz klavirja (pedag. odd.) in Rus Jelka iz solopetja (pedag. odd.) — Na srednji glasbeni šoli so bili diplomirani: Dražil Srečko iz violine. Heybal p. Pavlin iz orgel, Poljanšek Ivan in violončela, Stritar Janza iz klavirja in Zniaar Janez iz roga. Iskreno čestitamo! u— Na Državni tehniški srednji šoli so dokončali študije in bili diplomirani od 21. junija do 4. julija pod predsedstvom prof. Bartolomea Calvia naslednji kandidati: arhitektonske-gradbeni odsek; Ber-gant Ernest in Friškovec Oton z odličnim, Fabijan Janez s prav dobrim, Hojs Ivan. Reisner Janez in Tomšič Marian z dobrim uspehom: strojni odsek; Mencinger Franc in Milek Leopold z odličnim Geršak Alo1-zij. Ogrizek Stanislav, Sušnik Štefan in Vdovič Jurij s prav dobrim. Košir Jožef in Volčanšek Stojan z dobrim uspehom: elektrotehniški odsek; Benedik Jožef. Meglic Rudolf in Tomšič Josip z dobrim uspehom. Mnogo sreče! — Potrebujete diplomiranega tehnika? Informacije dobite na Tehniški srednji šoli. u— O koncu ruske carske družine pripoveduje daljši članek v »Domovini« tega tedna. Podatki so posneti po knjigi Ke- renskega. Črtica »Ljubezen gre ne dvoje« riše senzacijo v majhnem mestu. Je pa še mnogo drugega zanimivega čtiva. Spet je objavljena velika križanka. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, ki ga čita-jo Ljubljančani prav tako radi kakor deželam. u— Islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni m ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik. Knjigo je opremil ing- arh. Oton Gaspari. Delo je pravkar izšlo v Knjigarni Tiskovne zadruge. Šelenburgova ul. 3. u— Razdeljevanje krompirja. Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike. da lahko dvignejo na odrezek »10?« tudi pri tvrdki Gregorc & Co. 2 (dva) kg krompirja, določena v tretji razdelitvi. u— Tečaj za popravne izpite. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(inje), ki bo- . do delali septembra popravne izpite, so : vabljeni da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. ki se začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fesorji-strokovnjaki vse predmete- Temeljita, strokovna priprava. Honorar nize«. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg5 ). Instrukcije. u— Pomota v zastavljalnici. Mestna zastavljalnica prosi gospo, ki je z zastavnim listkom na ime Velkavrh v ponedeljek 19 t. m. rešila jedilni pribor, naj se takoj zglasi v zastavljalnici, ker po pomoti ni dobila pravega pribora. u— Izgubil se jo otroški nizek lakastl čeveljček v Jadranski ulici 18. t. m. Pošten najditelj se naproša naj ga vrne proti nagradi Bičevje 41. Kunaver. u_ Nesreče. Ključnico si je zlomil pri padcu z avtomobila 371etni delavec Janez Krstinec iz Ljubljane. S koso se je vrezala v levo nogo Marija Mavčeva, 191etni delavec Mihael štrukelj iz Ljubljane se je z vrelo smolo oparil po rokah in nogah. Obe reki si je poškodovl 221etni železniški pre-mikač Stanislav Koželj iz Ljubljane. Pri štedilniku se je opekla po rokah in negah 541etna žena sedlarja iz Ljubljane Angela Brtoncljeva. Pcnesrečenci se zlravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnico. Spsjtnfe štajersko Sestanek ptujskega okrožnega vodstva. Na službenem apelu ptujskega okrožnega vodstva dne 19. julija so se zbrali vsi krajevni skupinski voditelji. Uvodoma je izročil okrožni vodja Fritz Bauer dekreta o imenovanju za krajevna voditelja nad-inspekterju Mauschitzu iz Ptuja in Jo-hannu Rathu iz Sv. Andraža v Halozah. Nato je čestital krajevnim skupinskim vodjem iz obeh ptujskih skupin, iz Sv. Barbare v Halozah, iz Ormoža, Juršincev, Št. Lenarta v Slov. goricah, Središča in Sv. Tomaža pri Ormožu k podelitvi zastav. Sledili so referati iz posameznih delovnih področij. V teku razprave je poročal okrožni vodja z zadovoljstvom, da je pri pregledu občinskega poslovanja ptujsko okrožje najbolje odrezalo, Za zaključek je na sestanku še enkrat povzel besedo okrožni vodja in podal splošen pregled o položaju. Steindl vodja brambovcev. Graški dnevnik poroča, da sta bila vodja brambovcev štajerske domovin, zveze Blasch in vodja brambovske brigade iz Celja Dragert poverjena z drugimi nalogami. Po naročilu gauleiterja dr. {jberreitherja je prevzel poveljstvo brambovcev zvezni vodja Steidl. V njegovih rokah je zdaj združena vsa politična moč na Spodnjem Štajerskem. Za štabnega vodjo je bil imenovan dosedanji vodja brambovske šole v Rogaški Slatini Maieihdfer. Vitez železnega križa v Mariboru. V ponedeljek je prispel v Maribor vitez železnega križa poročnik Schreiber. Sprejeli so ga zastopniki okrožnega vodstva. Na javnem zborovanju v Magdulenini dvorani je govoril mariborskim meščanom o svojih frontnih doživljajih. Okrožni vodja Knaus se je gostu zahvalil za vzpodbudne besede, navzoče pa je pozval k delu in vestnemu izpolnjevanju dolžnosti, da bodo vojaki na frontah dosegli zmago. Junaška smrt. Mariborski dnevnik posveča tople besede) 23. junija na vzhodni fronti padlemu Rudiju Stiplošku, ki je bil marljiv delavec v krajevni skupini v Rogafki Slatini. Umrl je v Mariboru sinček lastnika av-totakeija Klaus Zupane. Artiglierie contraeree sprono il fuoco apparecchi nemici in ona nostra Isola — letalski topovi etvarjajo ogenj proti sovražnim letalom na nekem itabjansRem V Račjem so v nedeljo predvajali film »Dvojica v velikem mestu« in tedenski pregled. Prireditev je obiskalo 530 ljudi. Ljutomerčani na Dunaju. Pod vodstvom svojega razrednika so odpotovali učenci 4. razreda glavne šole v Ljutomeru na Dunaj, kjer so ostali tri dni. Dunajska mestna občina je ukrenila vse potrebno, da so se spodnještajerski dijaki ne urejene po najnovejšem modnem okusu. Nasprotno, poznam ženske, ki imajo vse naravne pogoje za lepoto, a jim nemogoča pričeska pokvari vso milino v obrazu, da so trezni ljudje, ki jo opazujejo, resno v zagati, ali naj jo prištevajo k lepim ali ne. Žensko namreč. Toda stara resnica je, da bi brivci in frizerji že davno šli rakom žvižgat, če bi na svetu ne bilo žensk in njih neutešljivih želja, da si vsak teden, da, sleherni dan menjajo pričesko. Kar naravnost povem, da ne bo zamere: sam se na brivce in frizerje pokašljam. Prav dobro em, da je še mnogo moških, ki so glede tega vprašanja z menoj enih misli. Sleherni moški ima v sebi brivske in frizerske sposobnosti. Ta talent prinese vsakdo že na svet, ga takorekoč prisesa že z maternim mlekom in mu za to obrt ni treba dolge učne dobe treh ali štirih let. Ne verujete ? Prosim, menda nisem sam, ki se sleherno soboto nstopim pred ogledalo in se priklonim kosmati podobi v njem: »Klanjam se, veleconjeni gospod Cičigoj!« »Prosim, obrijte in ostrižite me,« zaukaže podoba v zrcalu. »Prosim, prosim, z največjim veseljem,« odgovorim z globokim basom. Pa dvignem roko in že zapleše namiljeni čopič po udrtem licu. Potegnem z ostrim rezilom dvakrat po levem, dvakrat po desnem licu, nekaj urnih in strokovnjaških potez okoli brade in iz ^rcala se mi posme-je gladek, za deset let mlajši obraz. Potlej vzame žena v svoje izkušene roke škarje prima »Solingen«, prosim; pred davnimi leti sem jih bil kupil od dalmatinskega krošnjarja za dva desetaka — in mi poreže krivčke nad štrlečimi uhlji in nad ovratnikom. Ko je operacija pri kraju, zapoje z milim glasom: »Britje tri lire, striženje štiri lire, prosim!« Odštejem denarce in sem vesel, da sem prispeval nekaj za kuhinjske blagodati. za frizure moje tete. Teta pa se blaženo smehlja; ima modno pričesko, svilene nogavice, sandale — šklopotače (da s hrupom po mestnem tlaku vzbuja zanimanje za lepo onogavičene noge) in petindvajsetletnega ljubčka. 1 Porečete, da nisem socialen človek in da : ne podpiram obrti. Ni res, navdušen sem j za vsako domačo obrt in to tudi z dejanjem potrjujem, kakor sem vam bil pravkar opisal. 2e vidim gospode brivce in frizerje, kake. škripljejo z zobmi in bliskajo z očmi. Prosim, v redakciji je moj naslov. Toda opozarjam vse prizadete, naj si prej dobro premislijo, preden si bodo po lepem izreku »Maščevanje je sladko« ohladili živce in kri. Kajti gospod, ki oskrbuje 2ale, je moj dober prijatelj in se ne bojim, da bi me ne odkazal najlepše kapelice za zadnje spanje, konec koncev pa sem tudi član Pogrebnega društva in žena bo prejela za menoj visoko zavarovalnino, ker sem za vsak primer zavarovan. Seveda, tukaj moški ne odločamo — hvala bogu! Brez lepega spola ni ničesar na tem preljubem svetu in bi tudi brivcev in frizerjev ne bilo, če bi moda ženskam ne dikt:rala pričesk. Moja teta, na primer, je že od rojstva rdečelaska. Blizu petdeset let ji je. pa ima vsakokrat, kadar jo vidim, drugače pobarvane lase. Oni dan sem jo srečal s pričesko grške boginje (njeni lasje so bili tokrat srebrnkasto rumene barve). Stric je kajpa siten dedec, venomer pije pivo, da se enoji ko afriški nosorog in preklinja ko pravi Kranjec. Preklinja frizerje vesoljnega sveta. Pravi, da dela in se peha samo Kadar mi je dolgčas, ne grem v kino, ker nimam denarja za te vrste zabavo, pač pa prislonim svojega rojstva kosti na vogal Bat'ine palače in občudujem ženske in pričeske. Mili bože, kakšna neizčrpna izbira! Človek, pasi svoje oči in smej se ali jokaj, zaradi tebe se svet ne bo premaknil s tečajev — pa tudi modnih pričesk zato ne bo nič manj. > Glejte, vi, gospod Cičigoj ? Ah. kako me veseli, da vas po dolgem času spet vidim čilegM in zdravega.« Pred menoj stoji dama s pričesko v tri nadstropja, mi ponuja odišavljeno roko in me zapeljivo, koketno pogleduje z vel:kimi modrimi očmi. Ah, imela je oči kakor po-točnice, pšenično zlati lasje so se ji polžka-li vrh glave, ustnice cinobraste barve so bile zapeljive ko pri punski boginji, karm:-nasto rdeči nohti m so ji bili dolgi ko nohti kitajskega mandarina. Svila zgoraj, šumeča svila spodaj, skratka: dama, dama, dama. Le njena govorica je bila malce za-tegnjena kakor pri ljudeh, ki domujejo v okolici Trubarjevega rojstnega kraja. Bil sem v zadregi, ker dame nisem prepoznal in sem za jecljal: »Oprostite, zares se ne spomn:m, s kom imam čast...« »Hi, hi, hi, ali me zares več ne poznate?« Zdajci sem jo prepoznal. »Hudimana, saj to ste vi, Ivanka!« Udaril sem se po čelu, da je zazvonilo kakor tramvajski zvonec. Toda komaj sem jo prepoznal, že je od-brzela dalje, hihitajoč se nad mojim začudenjem. Da, poraz'la me je na vsej črti! Bila je Ivanka, nekoč zdravo kmečko dekle. še pred tremi leti je bila naša služ- kinja. Kuhati ni znala, zmerom smo za večerjo jedli zasmojeno polento. Ivanka je moji ženi trdovratno trdila da je takšna polenta »duobra«, pa ker se z ženo nista mogli sporazumeti, je Ivanka lepega dne odšla. " • In zdaj — dama! Privoščim ji pričesko alla madame Pompadour! Časih je imela Ivanka vranje črne lase in zdrava rdeča lica. Zdaj ima plave lase, bleda lica, rdeče nohte in šumečo s^-ilo. Bog s teboj, Ivanka, polente nisi znala skuhati, toda na modno pričesko se razumeš. Z duhom časa korakaš naprej in to je tudi nekaj. Iz Hrvatske Poglavnlkov obisk na Zagrebški gori. Preteklo nedeljo je bilo na Zagrebški gori. kakor poroča »Nova Hrvatska«, izredno mnogo planincev in izletnikov. Po travnikih okoli Piramide, Tomislavovega doma in drugih domov je vrvelo izletnikov. Nenadno se je pojavil med njimi Poglavnik, ki so ga potem na vsakem koraku pozdravljali zagrebški plamncj. Po maši je šel Poglavnik med gojence častniške šole in je z nj mi na travniku tudi obedoval. Nazadnje je obiskal še ranjence, ki so ra okrevanju v Runolistovem domu. Posebni pooblaščenec fašistične strank« v Zagrebu. Za posebnega pooblaščenca fašistične strmke pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu je bil imenovan dr. Luigi Fiocca Odlikovan italijanski trgovski ataše Poglavnik je odlikoval z zaslužnim križcem 2. stopnje stotn ka Pietra Marinellija, ki je opravljal posle trgovskega atašeja pri itali.i- nskem poslaništvu v Zagrebu. Proslava španskega narodnega praznika v Zagrebu. Ob p; il.ik: španskega narodnega praznika — dneva revolucije — je bil tudi v Zagrebu svečan sprejem na španskem poslaništvu. K sprejemu so prišli predstavniki zavezniških držav, zastopniki oboroženih in mnogoštevilni povabijenci. Nastop gojencev vojaške godbene šole. Danes v petek zvečer bo prvi javni nastop učencev domobranske godbene šole. Gojenci bedo najprej rastopUi na posameznih instrumentih, drugi del sporeda pa bo tvorila pihalna skupina šole. Deški zbor bo zapel tudi nekaj pesmi. V nedeljo se je kopalo na Savi do 30.000 ljudi. »Nova Hrvatska« piše. da je bilo zadnjo nedeljo na Savi najmanj 25 do 30.000 i Zagrebčanov, kar je gotovo rekordno šte-; vilo. Kljub tolikšnemu navalu pa je cestna ž-.fczniai s smkv/no ureditvijo prometa zmagala ogromni val. Jubilej. Te dni je praznoval 50 letnico rojstva inž. R. Sturm, uslužben pri kmetijskem oddelku s reškega načelstva v Po-žarevcu. Slavljenec je po rodu iz Slovenske Bistrice. Po kcncaiih srednješolskih študijah v Mariboiu je študiral na Dunaju, kjer se je izpopolnil predvsem v sadjarski stroki. S svo~o strokovno usposobljenostjo je pcznejc mnogo korist'1 razvoju ter napredku štajeisliega kmetijstva, predvsem vinarstva in sadjarstva. Dolgo vrsto let je bil odličen oskrbnik v Konjicah. Pozneje se je preselil v Maribor, kjer je bil cajpreje pri kmetijski preizkusevalni postaji, nato pa na sreskem načelstvu. Poleti 1941 je prišel v Pcžarcvac. Svcje bogate izkušnje je postavil vneto v službo tukajšnjega kmet-skega gospodarstva. S svojim vedrim značajem. s svojo odkritosrčnostjo in dragimi odlikami uma ter srca. oi je pridobil v Po-žarevcu mnogo prijateljev in iskrenih spo-štovalcav. Ob Abrahamovem mu želimo njegovi rojaki, ki se jim pridružujejo v teh vošči lih tudi slavljenčevj sinovi, da bi nadaljnja desetletja preživel v zadovoljstvu in družinski sreči sredi vseh svojih ljubljenih svojcev. Stop'm v tramvaj, da pohitim domov in povem ženi, koga sem srečal. Gneča, strahovita gneča. Darnice se prerivajo, mi stopajo na kurje oči in koketirajo, koketirajo. Nisem več mlad. grd človek sem, tudi plešast sem že. toda glej ga šmenta, tamkaj nasproti meni stoji dama in z očmi bliska proti meni. Nerodno mi je zaradi pleše in se brž pokrijem s škriljakom, ki sem ga dotlej držal v rokah. Potem se opogumim in se skušam nasmehniti neznani dami. Toda — o groza! — pogledi so vedno bolj bliskajoči. Počasi se ovedem in previdno pogledam, če imam suknjič zapet. V redu. Poglodam še hlače — v najlepšem redu. Hudimana, si mislim, le zakaj me potlej ta prikupna stvarca s pričesko španske devojke prebada z očmi? In se ozrem —. Hvala bogu, jezni pogledi niso merili name, ampak na damo, ki je stala za menoj. Imela je sijajno blondirano pričesko, izpod dva centimetra dolgih umetnih trepalnic pa se je blaženo smehljala jezljivim pogledom zavistne sosede. Od takrat se nikoli več ne zmotim. Ce vidim damo s strelami v očeh, vem, da jeza ni naperjena name, temveč v sosedo, ki gotovo stoji nekje blizu mene ali za menoj in ima pričesko urejeno po najzadnjem modnem okusu. GLEDALIŠČE OPERA Petek, 23. jul.: Zaprto. Sobota. 24. jul.. ob 19.: Mrtve oči. Red Sreda. Nedelja. 25. jul.. ob 19.: Traviat« Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Izven. Cene od 35 lir navzdol. * Eugen DVAlbert: »Mrtve oči«. Opera ▼ enem dejanju s prologom. Libreto: H. H. Evvers in M. Henrv, prevod N. štritof. -— Osebe: pastir — Banovec, kosec — Dolni-čar, pastirček — Stritarjeva, Arzenij, rimski poslanec v Jeruzalemu — Primožič, Myrtocle, njegova žena — Heybalova. Ar-zinoa, njena služabnica — Polajnarjeva, Galba. rimski stotnik — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Kar-lovčeva, Ester — Ramšakova, Sara — šturmova. Dirigent: Samo Hubad, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za inscenacijo po zamisli režiserja: ing. arch. S. Rohrman, načrti za kostume: J. Vilfanova. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, prima-done beograjske Opere. V nedeljo bo pela naslovno partijo v Verdijevi »Traviatic (ki bo edina predstava te opere v letošnji sezoni), razen tega bo nastopila kot »Madame, Butterfly« v sredo 28. in v soboto 31. t. m. Opozarjamo na gostovanje te priljubljene umetnice in na omejeno število sedežev, ki je na razpolago za predstavi »Madame Butterfly«, ker je obakrat za abonma. Le nedeljska »Traviata« je izven abonmaja. Operna sezona se zaključi v soboto ti. julija. ŠPORT Suša na teniških terenih Teniški šport po Evropi v četrtem letu vojne Vojna je malokateremu športu naprtila toliko težav kakor tenisu. Pomanjkanje teniških žogic je usodno zadelo vse aktivne igralce po evropskem svetu, najbolj zaradi tega. ker je prav v tej panogi treba ogromno trenirati in je zato najprej potreba velikega števila malih žogic. Razen tega je za sedanje življenje na teniških terenih velikega pomena tudi to, da je cela vrsU dobrih igralcev v vojaških oblekah, povrh vsega pa je dandanes združeno z velikimi težavami tudi potovanje iz kraja v kraj. tako da moramo bitj kar zadovoljni, če tu in tam še zasledimo kako vest o teniških turnirjih. Zadnji čas smo nekaj slišali o rumunskiii teniških igralcih, ki so najprej pomerili svoje sile s Slovaki, potem pa so gostovali v Kodanju, kjer pa že niso bili močni dovolj da bi bili ostali zmagoviti. Na severu je ta panoga le še ohranila več aktivnih pristaše/ kakor drugod in teko so pred kratkim prav zares igrah Danci in Švedi, čeprav samo neodločeno. Zanimivo jn hvale vredno je dalje, da kljub vsemu nLsc ostali brez sporeda niti hrvatski teniški igralci, ki so oni dan gostoval; v Bratislavi ir. si razmajali ude na tamkajšnjem mednarodnem turnirju, s katerega pa je odnesel nekoiiko manj prijetne spomine glavni predstavnik Hrvatske — Drago Mitič, Ki je moral kloniti pred slovaškim mojstrom. _ Tudi v Italiji je na teniških igriščih dovolj živahno, venaar so bila do zdaj odigrana samo nižjerazreJna prvenstva, medtem ko glavni junaki še niso stopili na plan. V Nemčiji so zaenkrat končali samo tekmovanja za prvenstvo Berlina kot uvod v letošnjo sezono. Vsekakor pa bo^o letošnji teniški nastopi v Nemčiji močno pod vplivom dejstva, 'do so skoraj vsi vodilni teniški igralci v vojaški službi, večinoma na različnih frontah. Nekaterih znanih imen pa sploh ne bomo več srečali na športnih terenih ker jih je pobrala vojna. Tako je padel znani večkratni reprezentant Nemčije grcf Baworovskl in ie nekaj drugih, nobenega sledu pa ni niti o drugem stebru nemške teniške vrste Hennerju Henkeiu, mdtem ko je več drugih tako poškodovanih da tudi ne bodo mogli nastopiti v svoji stani. Giavni stebri, na katerih bo letos t • '-»e udejstvovanje na belih prostora . .}„ rej prvak Berlina Gcpfert, drugi finali&t 'ga turnirja Koch. dalje Gies, Eppler in .vienzel in ga. Gerloch-Kaeppel. Po vsem tem je treba skoraj računati, da b0 Nemčija precej omejila mednarodna sreča" i a v tenisu, kar pa ne velja za gostovanj : urkov. ki uoclo ' 'os na jesen v zamer lanski obisk T v v Ankari prišli n j v nemšk prestolnico. Na poti tjakaj odo verjetno ustavili tudi v Bu-kaiešti. Na Madžarskem so razmeroma še zelo agUnj. na tem področju in so, kakor znano. tudi že spravili pod streho svoje državno prvenstvo, na katerem je spet visoko prevladoval znanj Asboth (z zaključno zmago nad Szigetyjem) med moškimi, medtem ko je pri ženskah poskrbela za majhno senzacijo igralka Petofy, ki je odrinila s prvega mesta lansko prvakinjo in bivšo najboljšo jugoslovansko igralko Alico Flori an. Madžarska ekipa je pred kratkim >išla na daljšo turnejo proti severu in se jc na poti v Stockholm za dva dni ustavila v Berlinu, kjer je odigrala prijateljski meddržavni dvoboj z Nemčijo. Nemci so nastopili bolj al-i manj nepripravljeni in so morali priznati gostom popolno premoč, pri čemer jim je edino točko po hudi borbi pridobil njihov igralec Gies z zmago nad l^ffiStflHBMHflHEMMHBBB Dotrpela je naša nepozabna sestra in teta Duler Marija roj. ŠTELE Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 23. julija 1943 ob 4. uri popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. julija 1943. žalujoče rodbine: EILETZ, JEREB, KONCAR, ŠTELE, ZORKO Katcno. Podrobni izidi tega dvoboja so bili nasltdnji: Florian — Asboth : Gerlach — Kaeppel — Koch 6 : 3, 6 : 4, Gies- Katona 6:4 7:9, 6 : 2, 14 : 12, Ash()th—Koch 6 : 3,'6 : 4, 6 : 3, Florian—Gerlach—Kaeppel 8 : 6. 6 : 8, 6 : 1, Asbotn—Katona : Koch—Gies 6 : 4, 6 : 2, 7 : 5. Končno stanje 4 : 1 za Madžarsko. In petem res ni mnogo več, kar bi se dalo še zanimivejšega povedati o letošnjem tenisu! SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 24. Ljubljana, dne 21. julija. 1. Protest SK Ljubljane proti verifikaciji prvenstvene tekme mladine Hermt -Ljubljana, kj. je bila odigrana dne 11. julija ter se je končala z 1:0 z Hermes, se zavrne kot n enter, oljen. Tekma se verificira z izidom 1:0 za Hermes. 2. Protest SK Mladike proti verifikaciji prvenstvene tekme mladine Mladike-To-bačna tovarna, ki je bila odigrana dne 27. VI. ter se je končala z 2:1 za. Tob. tovarno. 3. Kaznuje se po § 36 (olajšilne okol-nosti) igralec SK Ljubljane Sintič Vladimir s prepovedjo igranja za dva tedna. Kazen mu poteče dne 5. avgusta t. 1. 4- Suspendirajo se do nadaljnjega: SK Ljubljana, Oven Rudolf, Ovsenik Ivan (žabjrk), Guček Adolf, Pire Ivan (Korotan ), Eisner Branko in Zupančič Oto (Vič). 5. Pozivajo se na zaslišanje v zvezno pisarno v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 17.: predsednik SK Ljubljane, kapetan I. moštva SK Ljubljane, igralci: Oven, Ovsenik (Žabjak), Guček, Pire (Korotan), Eisner, Zupančič (Vič) in zastopnik Tobač. tovarne. 6. Poziva-jo se SK Mladika, SK Vič, SK žabjak in SK Mars, da predložijo sestave moštev mladinskega tornirja. ki je bil od-ig.an dne 18. t. m. 7. Opozarjajo se vsi klubi, da za vsako tekmo predložijo sodnikom točne in vestno izpolnjene sestave moštev na predp sanih tiskovinah. Vska malomarnost in netočno izpolnjevanje bo kaznovano. 8. Opozarjajo se obiskovalci tekem v nedeljo dne 18. julija, da shranijo vstopnice, ker bodo imeli z istimi vstopnicami pi"st vstop k pivi prihodnji prireditvi Zveze. Slepa dekle zagleda Pred kratkim je izzvala veliko pozornost novica, da je lSletno dekle, ki je bilo od roj= stva slepo, nenadoma izpregledalo. Srečna mladenka je povedala radovednim novinarjem mnogo prezanimivih podrobnosti o tem. dejali bi. skoraj čudežnem dogodku Usodnega dne ie sedela pri svojem radijskem sprejemniku, čakajoč neke oddaje. Nenadoma se ji jc zazdelo, kakor da bi se v njenih možganih ukresala električna iskra. Takoj nato pa se je začelo svetliti okrog nje. vendar pa še ni vedela, da prihaja svetloba skozi oči. Šele ko je zatisnila trepalnice in je bila zopet tema. je razumela, da doživlja velik dogodek Prvi predmet, ki ga je zagledala in spoznala, je bila njena roka: svetel madež, k; se jc bližal in oddaljeval, kakor je pač približevala in oddaljevala svojo roko očem. Razumljivo, da ni lahko pravilno oprati pni h občutkov dekleta, ki sc je razvijalo v gluhi temi, ko je nenadoma zagledalo obličje sveta. »Dokler nisem videla,« je dejala srečna mladenka, »sem bila uverjena. da stoji miza v moji jedilnici navpično ob steni, kakor stenska ura, ki je nanjo pritrjena, in ne vodoravno, kakor je v resnici; tako nekako, kakor če bi tudi miza visela ob steni. Prav tako sem bila v zmoti glede velikosti predmetov in zlasti glede njihove medsebojne razdalje. Ko sem dobila vid. nisem mogla na primer razumeti, kako more biti drevo, ki sem ga videla skozi svoje okno v daljavi tako majhnega, v resnic: mnogo večje in debelejše kakor pa cvetlice, ki sem iih gojila v vazi na oknu .. Mnogo časa je bilo treba, preden se je mo= gla v novem položaju znajti in postaviti pravilne odnose do stvarnega sveta. Pojem o razdaljah je bil docela zgrešen. Prve dni po izpre-gledanju je doživljala, po sobi hodeč, taka mučna razočaranja, da so ji potne kaplje oro-sile čelo in je bila utrujena, kakoT da bi iz* vršila ogromen napor. Zato je mnogokrat rajši zatisnila oči in se predala vodstvu svoiih izkušenih rok, tistih rok, ki so jo 18 let varno in zvesto vodile v kraljestvu teme . . »Nerešljiva uganka,« je nadaljevala mladenka. »so bili zame sončni žarki, ki so se usipali skozi odprto okno. Zdeli so se mi otipljivi, nekakšne »bele deske«, in sem jih v začetku zn.eraj obšla, da bi ne zadela vanje. To je trajalo več časa, dokler se nisem z rekami prepričala. da sem se motila. Naravnost zgrozila pa sem se, ko sem prvič zagledala svojega j psička, čeprav sem ga imela tako rada. To pa zaradi dejstva, ker je ljubka živalca črna in je bilo okrog mene, preden sem izpregledala, vse črno! Ko sem se prvič pogledala v zrcaiu, sem zajokala, ker sem vidna, da imam čme lase in oči...« Ko je legla tistega srečnega večera spat in je ugasila luč. jo je prevzela groza, da ne vidi več. V temi nikakor ni mogla zaspati in je morala pustiti luč goreti. Ponoči se je nekajkrat pre= budila, a je hitro spet mimo zaspala, čim se je prepričala, da še zmeraj vidi. Ko je prvič zagledala moškega, se je iz srca nasmejala. Nepopisno smešno se ji je zdelo, da ima tako neumne hlače, ko bi si lahko oblekel toliko pripravnejše krilo. .. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da jo je, kadar je prvič zagledala morje, ki je bilo slučajno razburkano, popadla moTska bolezen, čeprav ga je uzrla s kopnega in ne z gugajoče se ladje .. Ko se je seznanila z novim svetom in se z njim sprijaznila, je šla v neki zavod slepih, kjer je več dni sHšala svojim nekdanjim tova-rišicam v nesreči naslikati svet ki je tako različen od sveta, ki si ga je predstavljala v temi. Toda že po enem tednu se je prepričala, da njeno razlaganje nima nikakega uspeha in morala opustiti svojo lepo namero. Poceni v Španiji v Rumuniji drago ko je v Ev:?1"' s cenami življenjskih potrebščin Smrt po 27 letnem spanju Iz Stockholma poročajo o usodi 471etne Ane Swanspoiove, ki se je pred 27 leti, ko ji je bilo 20 let, zaljubila v nekega mladega kmeta. Nevestini starši pa niso dali dovoljenja za poroko, kar je dekle tako prizadelo, da je zapadla v letargično spanje, ki je trajalo 27 let. Po 27 letih se je ženska, zbudila iz spanja ter bila pri polni zavesti. Kmalu nato pa je zopet zadremala in kakor so zdravniki ugotovili, za vedno izdihnil«- Nemška revija »Wirtschafi i: ;<, statistik« priobčuje zanimiv č!-' r' (, c .ah življenjskih potrebščin v p, .ir ;!> • r p. skih državah v prvem četrtletju : ; .ga leta. Cene so ostale v glavnem n:- . ; ,ne-njene, poskočile so le neznatno. ir> cei samo za 3 hiteli ljudje in spravili avto nazai na cesto. ZAHVALA Za vse izraze sožalja ob smrti nepozabnega soproga, brata, strica, svaka, gospoda P U T E A NI BENA MAJORJA V POKOJU se iskreno zahvaljujem. Prav posebna zahvala g. prim. dr. Merčunu za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, g. pref. dr. Lavriču, g. prim. dr. Guzelju in vsem ostalim gg. zdravnikom kirurgičnega oddelka, častitim sestram, č. gg. duhovnikom, vsem stanovskim tovarišem, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 22. julija 1943. Globoko užaloščena žena HEDA in ostalo sorodstvo ■ «"V ••• EMILIO SALGARI KRALJICA KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN Večina njihovih častnikov je bila padla. Tudi poveljnika je po junaškem odporu podrl kapitanov meč. Zdaj je bilo le še treba sneti špansko zastavo. Ventimiljski jo je z mečem odsekal z vrvi. Veter jo je zanesel v morje. Njen padec je pozdravil grmeč »ura«, ki ga je bilo slišati tja do krme, kamor so se bili Španci umaknili. Morgan je stopil h kapitanu: »Spet se lahko pohvalimo z novo flibustirsko go!« je rekel. Ventimiljski je mračno spustil oko po truplih na gornji palubi. »Toda za drago ceno!« je vzdihnil. »Ubi]ati ljudi, ki niso storili človeku nič zalega, je strašno!« »Kaj ne maščujemo nokoljev, ki so jih Cortez, Pisarro in drugi zagrešili nad Indijanci?« »Ko bi le ne bili izgubili toliko ljudi!« »Drugi bodo stopili na njih mesta, kapitan! Saj veste, kako se vsi gusarji ponujajo, da bi prišli na .Folgore' pod vaše poveljstvo!... Čakam vaše besede!« »Pustite premaganim življenje brez odkupnine! Pred vsem pa glejte, da ne bo novega krvolitja!« Flibustirji so zasedli izhode spodnjih prostorov ladje. Tisti, ki so se bili prej zatekli vanje, so bili med tem zabarikadirali vhod. Po prenagljenem umiku jih je bilo komaj še 80 mož. Ko je prišel nadporočnik dol, je četvorica vojakov, ki so stražili pri barikadi, namerila puške. »Oro^e stran!« je zavpil in prskrižs1 roke. »Nisem prišel kot sovražnik, amriak kot pogajalec!« Neki častnik je stopil naprej: »Povejte Črnemu gusarju, da se za nič ne vdamo!« »Hrabro ste se borili! Vaša čast je rešena.'« »Toda pripravljeni smo, da nadaljujemo boj!« »Saj ste že ujeti! Življenje vam pustimo brez odkupnine!« »Orožje imamo in se bomo bili do konca!« »Če je tako, vas čaka smrt!« Zgoraj na palubi je kapitan čakal Morganovega poročila. »Nočejo se vdati?« je vprašal. »Ko bi ne vedel, da rt bodo izdali, bi jih vse izpustil, naj gredo svojo pot. Občudujem njihovo stanovitnost!« »Ni mogoče, vitez! Takoj bi zavzdignili v Vera-eruzu poplah!« »Torej po njih! Zaboje z granatami na palubo!« 13. POGLAVJE Fregata se preda Flibustirji so se ta čas zbrali okrog največje line na palubi in jeli razsajati kakor peklenščki, med tem ko sta bila dva majhna oddelka že v spodnjem prostoru, kjer sta srdito streljala po barikadi. Španc' so takoj odgovorili z dvema topičema, ki so ju bili spravili v medpalubje. Streljanje na tako kratko razdaljo je bilo za spodnji del ladje usodno. V nekaj minutah so bile vmesne stene in pohištvo razbite. Flibustirji so bili polegli na tla in so na slepo streljali v zadimljene hodnike. Ko je jel dim smodnika siliti skozi reže v palubi, je dal kapitan mornarjem znamenje za naskok. Te je bilo komaj še moči brzdati. Neučakano so koprneli, da bi se udeležili boja, ki je divjal pod njimi . »Odprite lino in ne skoparite s svinčenkami!« Ne meneč se za goste oblake dima, ki so buhali skozi odprtino, so mornarji lučali svoje granate v podpalubje. Ta nepričakovani napad je povzročil brezumen strah. Celo najpogumnejši Španci so zapustili svoja mesta in nehali poslušati ukaze starej-šin. Granata za granato je treskala mednje. »Vdajte se, ali pa je po vas!« je klical glas Črnega gusarja med občim truščem. »Stojte!« se je nazadnje začulo s sovražne strani. »Vdamo se in odložimo orožje!« Takoj nato se je vzpel na palubo častnik, edini, ki je bil še živ. Ves bled je bil Svinčenka mu je brla razmesarila komolec. Razctirana uniforma je visela od njega. Molče je podal Ventimiljskemu meč. Kapitan ga ni sprejel, temveč je velikodušno rekel: >Obdržite ga, ker ste se hrabro borili!« »Hvala, vitez! ... Tega sem pričakoval od Črnega gusarja!... In kakšni so vaši nameni z nami ?« »Do konca odprave morate ostati ujetniki na moji ladji! Potem vas izkrcam brez odkupnine kje na obali!« »Torej mislite udariti na Mehiko ?« je z bolestnim obrazom vprašal častnik. Gusar ni odgovoril, marveč ga je potegnil v stran: »Ali poznate vojvodo Van Goulda?« »Da, kapitan!« »Je zdaj v Veracruzu?« Španec ga je prestrašeno pogledal. Videti je bilo, da mu odgovor ne gre z jezika. »Nu? Življenje sem vam podaril!« Ko se je nekaj časa obotavljal, je potrdil gusar-jevo vprašanje. Častnik se je skozi lino vrnil k svojim mornarjem in zaklical: »Odložite orožje! Vsi! Poveljnik ,Folgora' nam podari življenje!« Fregata je bila v strašnem stanju. Povsod kadeče se razvaline, povsod ogenj, kri in drobci granat. Boki ladje so bili razbiti, rebra zdrobljena. Sredi tega razdejanja se je opotekalo kakih petdeset bledih mož s srepimi očmi, raztrganimi oblačili in pohabljenimi udi. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani