2
Gospodarstvo.
Kakršna setev, takšna žetev!
Množina poljskih pridelkov ni odvisna samo od kakovosti zemlje, lego, podnebja, pravočasnega in pravilnega obdelovanja, gnojenja in smotrenega kolobarjenja, ampak tudi v prvi vrsti od kakovosti semena. Le prvovrstno, za dotični kraj prikladno seme da lahko prvovrsten, obilen plod. To okolnost pa naši kmečki gospodarji Se preveč prezirajo.
S smotrenim izborom semena bi se dali naSi poljski pridelki, posebno pri vseh vrjtah zrnja brez dvoma podvojiti.
V drugih pokrajinah imajo v ta namen posebne, pod strokovnim vodstvom stoječe semenogojske postaje, kojih zadača je izbirati in požlahnjevati semena domačih pridelkov in preskušati sposobnost in priklad-nost semena tujih izvorov. Mi v Sloveniji še takih semenogojskih postaj nimamo. Sicer je slišati, da se nameravajo ustanoviti tudi pri nas, vendar bo preteklo še nekaj časa, pred-no se bo njih delovanje splošno čutilo. Do teh dob pa naj velja našemu kmetu rek: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", Če hoče množino svojih poljskih pridelkov zvišati in to želi vendar vsak.
Bližamo se žetvi in tu naj prične samopomoč. Neposredno pred ali med žetvo je izbrati najlepše, to je največje in najtežje klasje, katero je posušiti in izmencati. Res, prvovrstnega klasja je itak malo. Če se na ta način dobi semena do 3 kg, je dovolj. Tako dobljeno, odlično seme se poseje za se na primerno obdelan prostor.
Pri rži in koruzi je važno, da se poseje to izbrano seme na prostor, kjer daleč na okiog ni rži, oziroma koruze, sicer bi se te rastlince oplodile od drugih manj vrednih rženih, oziroma koruznih biljk.
Prihodnja žetev te izbrane posetve nam da že kakih 40 kg zboljšanega semena pri raznem žitu, pri koruzi pa se več. Neposredno pred žetvijo te posetve pa je vnovič izbirati na opisani način, eventuelno še bolj strogo najlepše klasje, čigar zrnje se poseje zopet za se. Ta izbor, ki nam da spet kake 4 kg prvovrstnega semena, je že lažji in gre brže izpod rok, ker je na manjši ploskvi več lepega klasja. (Male biljke je pa izpipati s koreninami vred in prebrati na ta način, da se izločijo vse rastline, ki imajo malo raz-rastkov in malo ter   eventuelno   prestreljeno
klasje. Ostanek pa se zoilati in porabi tudi za seme, seveda ločeno od onega, ki je bilo kot prvovrstno izbrano.
Kdor tako izbira leto za letom, doseže sigurn*' po par letih izborno seme in najmanj dvojni pridelek, seveda ako vpošteva tudi druga temeljna načela naprednega pridelovanja.
Ta enostavni način semenogojst.va, ki ga lahko izvrši vsak kmetovalec, pa ima tudi to prednost, da se po njem dobi seme, ki je krajevnim, zemeljskim in podnebnim razmeram prikladno. Krajevnim razmeram prikladno seme se pa ne izvrže tako hitro, kakor od drugod vpeljano; da torej stanovitnejše pridelke.
Pri nas je opazovati nekak izbor semena kvečjemu pri koruzi, pa tudi tu je površen. Ker nima vsak koruzni klas enaKo število vrst zrnja, bi bili sčasoma pridelki pri koruzi mnogo večji, kakor so sedaj, če bi se izbirali za seme le oni najlepši klasi, ki imajo največ vrst zrnja in ob enem najtežje zrnje.
Opisani način semenskega izbora se je drugod že dobro obnesel, brezdvomno bi se obnesel tudi pri nas. Glavno je, da ne premišljamo predolgo, ampak da se ga popri-memo čimpreje ; saj bo tudi pomagal omejevati draginjo.      Vinarski inštruktor Zupane.