I > f—> * t— f^i (—\ fMd toitiii (gent ijj h Siiiiifci. ÜiJto in Inda p • i it- lKJ ***fcwtfSMt^tattbt&a 1 "— N Knslu 3fd i Sl-ii! 1 Utaje / !lfl*iii|i Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije ^ . INTELLIGENT ENERGY 0 E U r O p e h sine ergna Glasilo Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško ^^ letnik: 2011 številka: 2 junij 2011 www.kssena.si BS 24 let proizvodnje zelene energije MHE Remenih ima skupno moč 35 kW. Vgrajeni ima dve Fran-cisovi turbini, ki sta preko jermenov povezani z asinhronskima motorjema. Letno proizvede 200 MWh zelene električne energije, kar zadostuje za oskrbo 55 gospodinjstev. več na strani 3 E£ Dravske elektrarne V Sloveniji imamo večinoma pretočne hidroelektrarne (HE) stebrskega tipa z dokaj majhnimi akumulacijskimi bazeni. Zadnji dve elektrarni na Dravi, v Zlatoličju in Forminu na Dravskem polju, pa sta deri-vacijski z dolgim dovodnim in odvodnim kanalom ter relativno visokim padcem. več na strani 4 K Potencial malih hidroelektrarn v Evropi Vse članice Evropske unije naj bi do leta 2015 dosegle dobro splošno stanje celinskih in obalnih voda. Prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je izgradnje hidroelektrarn omejil z razvojem naprav in tehnologij, ki imajo najmanj vpliva na neposredno okolje, kjer se elektrarna nahaja. več na strani 7 K Primernost lokacij nekdanjih vodnih mlinov in žag za gradnjo malih hidroelektrarn Število mlinov je naraščalo predvsem zato, ker ni bilo mogoče na enem kraju izkoristiti toliko vodne moči, da bi zadostili vedno večjim potrebam. Poleg tega so bili prevozni stroški do redkih večjih mlinov iz bolj oddaljene okolice preveliki. Tako je imela vsaka vas v bližini nekaj vodnih mlinov, v bližini mest jih je bilo še več. več na strani 8 Obnovljivi viri energije Boštjan Krajnc, direktor KSSENA Uvodnik Učinkovita raba energije Skok v zgodovino Učinkovita gradnja Arhiv dogodkov Primeri dobrih praks Nepovratna sredstva Promet Okolje Energija in ekonomija Napovednik Zakonodaja Divodikov monoksid je strokovno kemijsko ime za vodo - najpomembnejši element na našem planetu. Voda je vir vsega življenja na svetu in življenjskega pomena za vsa živa bitja na planetu. Preprosta molekula, sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika, predstavlja enega najkompleksnejših elementov, ki ga uporabljamo in izkoriščamo v vseh treh pojavnih oblikah - kot paro, led ali tekočo vodo. Za življenje je najpomembnejša pojavna oblika vode tekočina. V termoenergetiki, vsaj slovenski, pa je najpomembnejša pojavna oblika vode para. Tako v Termoelektrarni Šoštanj kot v Jedrski elektrarni Krško se električna energija proizvaja neposredno v okviru parnega procesa. Če malce poenostavimo in upoštevamo še proizvodnjo električne energije iz tekočih voda v hidroelektrarnah (HE), lahko rečemo, da skoraj vso električno energijo v Sloveniji proizvedemo s pomočjo vode. Pri hidroelektrarnah, predvsem velikih (nad 10 MW), je glavni problem njihovo umeščanje v prostor, zato Evropska unija v Kazalo svojih energetskih smernicah spodbuja predvsem male HE do 10 MW inštalirane moči. Te male HE predstavljajo zelo pomemben del obnovljivih virov energije. Proizvodnja električne energije iz malih HE predstavlja najzanesljivejšo in enakomerno proizvodnjo med vsemi obnovljivimi viri. V Evropi največ energije iz malih HE proizvede Italija, sledita ji Francija in Španija. Srednja Evropa ima zaradi visokih gora tudi največ gorskih vodotokov, ki predstavljajo skoraj neusahljiv vir energije. Tudi v Sloveniji imamo velik potencial za koriščenje vodotokov. V preteklosti je bilo na mnogih naših rekah postavljenih ogromno mlinov, ki so izkoriščali potencialno energijo vode. Srednja Evropa ni bogata z ener-genti kot so nafta, premog ali zemeljski plin. Ima pa ogromno vodotokov, ki predstavljajo izjemen energetski potencial. Energijo vode lahko pretvorimo v človeku najkoristnejšo in najbolj zaželeno energijo -električno energijo. V Sloveniji ta energija v večini primerov še vedno enostavno teče mimo nas. Postavitev hidroelektrarne pri nas ni ravno 24 let proizvodnje zelene energije 3 Dravske elektrarne 4 Potencial malih hidroelektrarn v Evropi 7 Primernost lokacij nekdanjih vodnih mlinov in žag za gradnjo malih hidroelektrarn 8 Voda - vir življenja in energije 11 Mestna občina Velenje prejela nagrado »Proti razredu A« 12 Mestna občina Velenje prejela nagrado »Proti razredu A« 12 Zaključek projekta Cyber Display ^ enostavna stvar; težave, s katerimi se ob tem srečujemo, pa so v pretežni meri birokratske narave. Na podlagi podatkov Zveze društev malih HE Slovenije v letu 2010 v Sloveniji nismo postavili niti ene HE, ker vlada ni podelila nobene koncesije. Razlog tiči v pričakovanem sprejetju načrta upravljanja voda. Na eni strani si torej postavljamo visoke cilje in velike načrte na področju izkoriščanja obnovljivih virov energije ter predstavljamo energetske programe s potrebnimi koraki za zagotavljanje teh ciljev, na drugi strani pa ne znamo ustrezno spodbujati investicij. Nerazumljivo je, da si kljub temu da nismo energetsko bogata država, sami postavljamo visoke ovire tam, kjer bi lahko nekaj dosegli. Včasih je potrebno samo malo pogledati čez ograjo in videti, kako to delajo pri sosedih. RegCEP, Peto srečanje 14 EnergyCity, Aktivnosti v okviru projekta 14 Zelene energetske storitve v Evropi 15 MOVE kot priložnost za izobraževanje 15 Nagradno vprašanje 16 Nagradna igra sine prgija Junij 2011 3 Gregor Podvratnik, dipl. inž. elektrotehnike, KSSENA 24 let proizvodnje zelene energije V Skornem (Občina Šmartno ob Paki) že od leta 1987 obratuje in oddaja v omrežje zeleno energijo Mala hidroelektrarna (MHE) Remenih. To je ena prvih MHE v Sloveniji in doslej je v omrežje oddala že več kot 4.600.000 kWh električne energije. Elektrarna je ena redkih MHE na reki Paki. Nahaja se v njenem spodnjem toku, ob »Pečenikovem jezu«. Lastnik elektrarne je Peter Remenih. Pravi, da je elektrarno zgradil brez večjih birokratskih težav, in sicer na obstoječem objektu žagarske dejavnosti s priglasitvijo gradbenih del. Elektrarno je začel graditi v letu 1986, električno energijo v omrežje pa je začel oddajati konec leta 1987. Že v času, ko je vodni potencial izrabljal za pogon žage, je na vodno kolo priklopil generator, s katerim je ogreval delovne prostore. Ob državnih spodbudah (takrat smo živeli še v Jugoslaviji), temelječih na Zakonu o energetskem gospodarstvu (Ur. l. SRS 33/81, str. 2001, 12. člen), se je ob podpori sodelavca odločil za izgradnjo MHE. Idejni projekt je v celoti zasnoval sam, pri tem pa si je pomagal s strokovno literaturo. Izpostavlja knjigo z naslovom Zgradimo majhno hidroelektrarno, katere avtor je inženir Leopold Šolc. Ta je Remenihu po strokovni plati veliko pomagal; izdelal mu je tudi gradbene načrte. Gradili so gradbeni delavci, lastnik pa je gradnjo Slika 1: Peter Remenih ob strojnici svoje MHE nadziral. Prva turbina, ki jo je »Pečenikov jez«, ki stoji na tem kupil, je bila že rabljena. Ob pomoči Leopolda Šolca jo je obnovil ter priredil za delovanje v njegovi elektrarni. Remenihova elektrarna je sestavljena iz dveh sklopov: iz vodnega ter iz strojničnega. Največji del vodnega sklopa je mestu že več kot stoletje. Prvič je bil prenovljen leta 1958, kasneje, leta 1982, pa so ga do konca zabetonirali in preoblekli v les. Med dotočnim kanalom in jezom je glavna zapornica, ki ob povišanju vode (ob poplavah) zapre dotok vode v tur- Slika 2: Jez, glavna zapornica in dotočni kanal Slika 3: Čistilni rešetki, posedalni kanal in izliv iz turbin Slika 4: Velika turbina s prenosom na generator MHE Remenih ima skupno moč 35 kW. Vgrajeni ima dve Fran-cisovi turbini, ki sta preko jermenov povezani z asinhronskima motorjema. Letno proizvede 200 MWh zelene električne energije, kar zadostuje za oskrbo 55 gospodinjstev. bine. Ob poplavah novembra leta 1990 je bila cela strojnica zalita. Takrat je lastnik dogradil močnejšo protipoplavno zapornico - tako imenovano glavno zapornico, ki sedaj ob velikih vodah preprečuje zalitje strojnice. Ob povečanju količine vode se glavna zapornica spusti in elektrarna vsaj en dan ne obratuje. Za čiščenje delcev v vodi skrbita čistilni rešetki. Groba rešetka preprečuje velikim delcem (veje, odpadki ...), da bi prišli do turbin, medtem ko fina rešetka preprečuje dostop do turbin manjšim delcem (prod, pesek ...). Fina rešetka ima vgrajeno avtomatsko čiščenje za pobiranje delcev, ki se nabirajo na rešetki. Pod njo se nahaja posedalna jama, katere dno je niže kot glavni kanal. S pomočjo pritiska vode se pesek spira iz glavnega kanala v posedalno jamo. Vez med vodnim in strojnim delom sta turbini. Izlivna kanala iz turbin služita za odtekanje vode nazaj v reko Pako. Elektrarna ima 2,8 m visok padec vode. Potencialna energija vode poganja dve Franci-sove turbine. Prva, ki je večja, je dimenzionirana za pretok 1,2 m3/s ter ima izkoristek nt=0,85. Nanjo je preko jermena priklopljen asinhronski motor moči 22 kW, ki ima 750 sinhronskih obratov na minuto. Na drugo, manjšo turbino, pada voda s pretokom 0,8 m3/s ter ima izkoristek nt=0,79. Nanjo je prav tako preko jermena priključen asinhronski motor z nazivno močjo 15 kW s sinhron-skimi obrati 750 min-1. Skupna moč na sponkah elektrarne je 35 kW, na leto pa proizvede okoli 200 MWh, kar zadostuje za oskrbo 55 gospodinjstev. Večina električne energije, proizvedene v MHE Remenih, se distribuira v električno omrežje, nekaj malega pa Re-menihova domačija uporabi za lastne potrebe - za napajanje električnih naprav ter za občasno ogrevanje. MHE Remenih je lep primer izrabe vodnega potenciala za potrebe proizvodnje električne energije. Na Slovenskem obstaja veliko opuščenih mlinov, žag ter jezov, kjer bi se dalo na lahek način izkoristiti vodni potencial. Na porečju reke Savinje obstaja preko 80 takih lokacij, vendar so birokratski postopki za postavitev malih hidroelektrarn dandanes izredno zahtevni. Tako se žal le malokdo odloči za postavitev male hidroelektrarne. Vir: Intervju s Petrom Remeni-hom. Slika 5: Mala turbina s prenosom na generator K Uroš Cerkovnik Dravske elektrarne V Sloveniji v hidroelektrarnah proizvedemo 24,5 % (577 MW) električne energije. Kar 80 % slovenske električne energije, ki ustreza kriterijem obnovljivih virov in standardom mednarodno priznanega certifikata RECS (Renewable Energy Certificates System) proizvedejo Dravske elektrarne. sine prgija Junij 2011 VIŠINA STRUGE: 339irt ■ Oravograd r Vuzcrtica fn-miri VIDINA STRUGE: H1m IME HIDROELEKTRARNE ZAČETEK OBRATOVANJA INŠTALIRANI PRETOK(M3/S) PADEC VODE(m) INŠTALIRANA MOČ(kW) LETNA PROIZVODNJA (mwH) LETNI PRIHODEK(€/ leto) Dravograd 1944 420 8,9 28.800 142.000 8.434.800,00 Vuzenica 1953 550 13,8 62.400 247.000 14.671.800,00 Vuhred 1956 550 17,4 81.000 297.000 17.641.800,00 Ožbalt 1960 550 17,4 81.000 350.000 20.790.000,00 Fala 1918 550 14,6 58.000 260.000 15.444.000,00 Mariborski otok 1948 550 14,2 62.400 270.000 16.038.000,00 Zlatoličje 1969 450 33,0 133.200 577.000 34.273.800,00 Formin 1978 500 29,0 118.400 548.000 32.551.200,00 Skupna moč/ povprečje 515 16,5 625200 2.691.000 159.845.400,00 Slika 1: Prikaz vseh slovenskih (8) HE na reki Dravi Drava izvira na Toblaškem polju pri kraju San Candido v Italiji. Iz Italije hitro preide na avstrijsko ozemlje, svojo pot po Avstriji pa zaključi blizu Dravograda. Po 140 kilometrih poti in 148 metrih padca Drava zapusti Slovenijo pri Ormožu, blizu Osijeka na Hrvaškem pa se izlije v Donavo. Zaradi velikega padca in razmeroma velikega pretoka vode je danes na Dravi 22 elektrarn s skupno močjo 1.400.000 kW in srednjo letno proizvodnjo 7 tisoč milijonov kWh. V Avstriji, na južnem Tirolskem, je zgrajena derivacij-ska elektrarna z velikim padcem, ostalih 21 elektrarn pa si sledi v neprekinjeni verigi. Na Hrvaškem so 3, v Sloveniji jih je 8, v Avstriji pa 10. V Sloveniji imamo večinoma pretočne hidroelektrarne (HE) stebrskega tipa z dokaj majhnimi akumulacijskimi bazeni. Zadnji dve elektrarni na Dravi, v Zlatoličju in Forminu na Dravskem polju, pa sta deri-vacijski z dolgim dovodnim in odvodnim kanalom ter relativno visokim padcem. V sklopu HE Zlatoličje obratuje tudi mala HE Melje. V kratkem naj bi pričela obratovati tudi sončna elektrarna Zlatoličje na strehi strojnice hidroelektrarne Zlatoličje. V akumulacijskih jezerih vseh elektrarn je akumuliranih 72 milijonov m3 vode. Od tega lahko izkoristimo 14 milijonov m3, kar ustreza 2,6 milijona kWh. Energetski potencial reke Drave je na njenem slovenskem delu v osmih elektrarnah popolnoma izkoriščen. Ob srednjem letnem pretoku 297 m3/s je največji turbinski pretok med 450 in 550 m3/s. Pri povprečnem pretoku lahko elektrarne na Dravi proizvedejo 2.833 milijonov kWh na leto, od tega v zimskem obdobju 636 milijonov kWh, v prehodnem 886 milijonov kWh in v poletnem obdobju 1.311 milijonov kWh. S svojo proizvodnjo elektrarne na Dravi zadovoljujejo do 26 % slovenskih potreb po električni energiji. S skupno maksimalno razpoložljivo močjo 573.000 kW pa krijejo 37 % potreb po Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., vodijo elektrarne iz centra vodenja, ki je v poslovni zgradbi podjetja ob elektrarni Mariborski otok. Naloge centra vodenja so povezane s proizvodnjo električne energije in z nadzorom pretoka reke, najpomembnejše med njimi pa so: • vodenje pretoka vode in prilagajanje obratovanja v času visokih vod, • optimalno izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije ob upoštevanju predpisanih pogojev obratovanja, • daljinsko krmiljenje osmih elektrarn na Dravi in pripadajočih transformatorskih postaj ter • napovedovanje pretoka vode ter načrtovanje možne proizvodnje. Tabela1: Prikaz osnovnih podatkov o hidroelektrarnah moči poleti in 20 % pozimi. Slika 2: Razlika med pretočno in derivacijsko elektrarno zajezitvena krivulja A Z strojnica izqube v k rr dovodnem n'd kanale _ izgube v cevovodu strojnica Slika 3: HE Fala iz ptičje perspektive. Vir: HSE.si Energetski potencial reke Drave je na slovenskem delu v osmih elektrarnah popolnoma izkoriščen. Pri povprečnem pretoku lahko elektrarne na Dravi proizvedejo 2.833 milijonov kWh na leto, od tega v zimskem obdobju 636 milijonov kWh, v prehodnem 886 milijonov kWh in v poletnem obdobju 1311 milijonov kWh. S svojo proizvodnjo zadovoljujejo do 26 % slovenskih potreb. Center vodenja usklajuje proizvodnjo verige elektrarn in pretok Drave z Republiškim centrom vodenja elektroenergetskega sistema Slovenije ter s centroma vodenja elektrarn na Dravi v Avstriji (Draukraft -AG) in na Hrvaškem (Hrvatska elektroprivreda, d. d.). HE Fala HE Fala je najstarejša hidroelektrarna na Slovenskem, HE Zlatoličje pa elektrarna z največjo inštalirano močjo. Hidroelektrarna Fala (HE Fala) je najstarejša hidroelektrarna ob slovenskem delu Drave. Postavili so jo, da bi z električno energijo oskrbovala podjetja v Gradcu in njegovi okolici, šele pozneje pa tudi v Mariboru. Gradnja se je začela že leta 1913, prva svetovna vojna pa jo je upočasnila. Kljub temu so prvi agregati pričeli obratovati že maja 1918. Zaradi velike razpoložljive energije, ki ni imela porabnikov, je bila elektrarna Fala v tistem času pospeševalec razvoja elektrifikacije. Na začetku je delovala s petimi turbinami, še dve pa so dodali leta 1925 (agregat 6) in 1932 (agregat 7). S tem je bila gradnja HE Fala v času med obema vojnama zaključena. Elektrarna ima klasično zasnovo in jo sestavljajo strojnica, jez, splavnica in ribja steza. V prvotni obliki je izkoriščala 14,1 metra padca in imela pri instalirani moči 34.700 kW srednjo letno proizvodnjo 208 milijonov kWh. V letu 1948 so padec z zvišanjem zapornic povišali za pol metra. Prenizko instaliran turbinski pretok je oviral obratovanje verige s pretočno akumulacijo, zato je bil leta 1977 v eno pretočno polje vgrajen še osmi agregat z inštalirano močjo 16,8 MW, kar je povečalo instalirano moč na 50.500 kW, srednjo letno proizvodnjo pa na 237 milijonov kWh. Zaradi težav z vgrajeno turbino, ki je bila narejena že med 2. svetovno vojno, in je bila prvotno namenjena za HE Mariborski otok, so leta 1995 staro turbino zamenjali z novo, Kaplanovo. Istočasno so instalirano moč agregata povečali na 18 MW. HE v današnji podobi pa je bila dokončana leta 1991, ko sta pričela obratovati 9. in 10. agregat - vsak z instalirano močjo 20 MW. Stari del HE s prvimi sedmimi agregati so preuredili v muzej, tako da HE Fala sedaj obratuje s tremi najnovejšimi agregati in izkorišča 4,2 milijona m3 veliko akumulacijsko jezero. Izkorišča 14,6 metra padca in lahko deluje z največjo močjo 58 MW. S tem na leto povprečno proizvede 260 milijonov kWh, kar znaša približno 15,4 milijona evrov na letni ravni. HE Zlatoličje V letu 1964 do 1969je bila zgrajena HE Zlatoličje, ki izkorišča potencial reke Drave med Mariborom in Ptujem. Reka na tem odseku preide v ravninski del, zato je HE Zlatoličje zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 33 metrov padca in ima pri instalirani moči 132.400 kW srednjo letno proizvodnjo 608 milijonov kWh. Elektrarna ima od struge ločena dovodni in odvodni kanal, 4,5 milijona m3 veliko akumulacijsko jezero in jezovno zgradbo v Melju pri Mariboru. Akumulacijsko jezero elektrarne je dolgo 6 kilometrov in pol ter se v celoti razprostira na območju mesta Maribor. Jezovna zgradba ima šest pretočnih polj širine 17 metrov, ki so opremljeni s segmentnimi zapornicami in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4.200 m3/s. Na jezu je vgrajena mala hidroelektrarna Melje, ki izkorišča vodni potencial, ki ga HE Zlatoličje kot biološki minimum spušča v strugo reke Drave. Dovodni kanal je dolg 17,2 kilometra in je trapezne oblike -delno vkopan, večinoma pa v nasipu. Na dnu in na notranjih pobočjih je obložen z za vodo neprepustno betonsko oblogo površine 1.000.000 m2. Na začetku kanala je prelivni zid v strugo Drave, ki preprečuje Slika 4 HE: Zlatoličje iz ptičje perspektive. Vir: HSE.si nevarno rast vodne gladine. V Zlatoličju imajo klasično strojnico visoke izvedbe z mostnima žerjavoma. Agregata s Kaplanovo turbino sta vertikalna. Izven strojnice sta nameščena mrežna transformatorja. Elektrarna je povezana z dvojnim 110 kV daljnovodom v stikališču v Cirkovcah. Pri vtoku in iztoku sta žerjava za vlaganje remontnih zapornic. Vtočni žerjav služi hkrati za čiščenje turbinskih rešetk. Ker je potencial reke Drave skoraj 100 % izkoriščen, je možnost za pridobitev večjih kapacitet proizvodnje ener- gije zgolj v zamenjavi turbin z novejšimi, bolj dovršenimi. Zato se podjetje DEM, d. o. o. (Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.), ki je upravitelj in konce-sionar na reki Dravi, intenzivno ukvarja s projekti, kot so: črpalna elektrarna Kozjak, veriga HE na reki Muri in investicije v tujini. Žal postaja gradnja hidroelektrarn zaradi visoke začetne investicije, birokratskih zapletov in visokih okoljevarstvenih zahtev za investitorje vse manj privlačna. Izgradnja velike hidroelektrarne predstavlja velik poseg v prostor, saj hi- droelektrarna porabi od deset do tisočkrat več prostora kot primerljiva termoelektrarna. Velik problem predstavlja tudi pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč. Viri: • www.powerlab.uni-mb.si •http://www.dem.si/slo/elek- trarneinproizvodnja •http://portal.geopedia.si/sloj/ metapodatki/1744 •http://komar29. tripod. com/ id22.html •ftp://ftp. s-scv. ce. edus. si/pters/ simon. ..1.../05_Pretocne_hidro-elektrarne.ppt Gregor Podvratnik, dipl. inž. elek., KSSENA Potencial malih hidroelektrarn v Evropi Med male hidroelektrarne (MHe) uvrščamo elektrarne, ki imajo moč, manjšo od 10 MW. V Evropski uniji so pomemben del obnovljivih virov energije. Z njimi je bilo v letu 2009 proizvedenih 42,2 TWh zelene električne energije, kar je sicer za 0,4 % manj kot v letu 2008. Do zmanjšanja proizvodnje pa je kljub povečanju moči MHe v letu 2009 za 259,2 MW prišlo zaradi manjšega pretoka vode v evropskih rekah. Konec leta 2009 je bilo inštaliranih 12,74 GW MHe. MHe, ki proizvajajo električno energijo iz čistih, obnovljivih virov, so pomemben vir energije za lokalno oskrbo predvsem na podeželju. Male hidroelektrarne imajo tudi to prednost, da lahko energijo proizvajajo pravzaprav vedno, medtem ko so nekateri obnovljivi viri omejeni s spremenljivo razpoložljivostjo naravnih virov (sonce, veter...). MHe se lahko uporabljajo tudi ob konicah, torej takrat, ko je povpraševanje po energiji večje, in so tako podpora nacionalni distribuciji. Vodotoki ponujajo veliko različnih možnosti za Tabela 1: Inštalirana moč MHe v EU državah Zap št. Država Inštalirana moč MHe v letu 2008 (MW) Inštalirana moč MHe v letu 2009 (MW) 1 Italija 2542,0 2588,0 2 Francija 2079,0 2082,0 3 Španija 1872,0 1909,0 4 Nemčija 1552,0 1590,0 5 Švedska 916,0 923,0 6 Avstrija 820,0 842,0 11 Bolgarija 230,0 230,0 12 Slovenija 155,0 159,0 13 Grčija 158,0 158,0 14 Slovaška 90,0 89,0 Skupaj EU 12.483,5 12.742,7 izkoriščanje: za pitno vodo, industrijsko vodo, kmetijstvo in turizem, transport . Velik problem za gradnjo MHe pa predstavlja stroga okoljska direktiva. Direktiva o vodah (Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2000/60/ES), ki je bila sprejeta s strani Evropske komisije v letu 2000, je na področju zaščite in upravljanja voda postavila ambiciozne cilje. Vse članice Evropske unije naj bi do leta 2015 dosegle dobro splošno stanje celinskih in obalnih voda. Prenos te direktive v nacionalno zakonodajo je izgradnje hidroelektrarn omejil z razvojem naprav in tehnologij, ki imajo najmanj vpliva na neposredno okolje, kjer se elektrarna nahaja. Izgradnja hidroelektrarn lahko v nekaterih primerih poveča nadzorovane tokove struge, kar lahko negativno vpliva na število rastlin in živali ob in v vodah. V letu 2009 je največ električne energije v EU iz MHe proizvedla Italija. Po podatkih Itali- MHe v EU so v letu 2009 proizvedle 42.2 TWh zelene električne energije, kar je sicer za 0,4 % manj kot v letu 2008. Do zmanjšanja proizvodnje električne energije je kljub povečanju moči MHe v letu 2009 za 259,2 MW prišlo zaradi manjšega pretoka vode v evropskih rekah. Konec leta 2009 je bilo v Evropi inštaliranih 12,74 GWMHe. Zap št. Država Proizvedena el. energija v letu 2008 (GWh) Proizvedena el. energija v letu 2009 (GWh) 1 Italija 9160,0 10382,4 2 Nemčija 6783,0 6344,0 3 Francija 7073,0 6119,0 4 Avstrija 4365,0 4632,0 5 Španija 3233,0 3770,0 6 Švedska 3789,0 3595,0 11 Bolgarija 525,0 525,0 12 Slovenija 457,0 378,0 13 Grčija 324,0 324,0 14 Belgija 233,0 185,0 Skupaj EU 42303,1 42153,5 Tabela 2: Proizvedena električna energija MHe v EU državah Tudi v Nemčiji so v letu 2009 proizvedli za 6,5 % manj električne energije iz MHe kot v letu 2008 - iz enakih razlogov kot v Franciji. janske nacionalne mreže malih hidroelektrarn (Terna) so v letu 2009 proizvedli 10.382,4 GWh, kar je za 13,8 % več kot v letu 2008. Italija je imela v letu 2009 največ inštaliranih MHe v Evropski uniji, in sicer kar 2.588 MW. Italijanski proizvajalci električne energije iz MHe, ki so manjše od 1 MW, imajo možnost izbire subvencije za izgradnjo elektrarn. Lahko se odločijo za subvencionirano tarifno prodajo energije ali za zeleni certifikat. Zeleni certifikati so vrednostni papirji, ki jih proizvajalci lahko prodajo italijanskim proizvajalcem in uvoznikom obnovljivih virov energije, ti pa jih nato prodajo na trgu električne energije. MHe nad 1 MW niso upravičene do zelenih certifikatov. Francijaje po številu inštaliranih MHe še vedno druga med evropskimi državami. V letu 2009 je razpolagala s skupno močjo elektrarn 2082 MW, kar je podobno kot leto poprej. Zelo pa je padla proizvodnja električne energije iz MHe, in sicer kar za 13,5 % v primerjavi z letom 2008 (6.119 GWh), k čemur je prispevala velika količina padavin jeseni leta 2008. Je pa proizvodnja električne energije iz MHe v Franciji v letu 2009 ostala na ravni let 2006 in 2007. V Franciji spodbujajo proizvodnjo električne energije iz MHe s subvencijo prodaje električne energije. Tudi v Nemčiji so v letu 2009 proizvedli za 6,5 % manj električne energije iz MHe kot v letu 2008 - iz enakih razlogov kot v Franciji. Po podatkih ZSW (Zentrum für Sonnenenergie und Wasserstoff Forschung) so proizvedli 6.344 GWh. Tako je Nemčija po proizvodnji električne energije iz MHe takoj za Italijo. V Nemčiji so leta 2009 uvedli novo subvencionirano tarifo za električno energijo proizvedeno iz MHe, kar naj bi pospešilo gradnje MHe. Tudi v Sloveniji je bila proizvodnja električne energije iz MHe v letu 2009 17,2 % manjša kot v letu 2008, kar prav tako pripisujemo manjši količini padavin v letu 2009. Tako je bilo v Sloveniji v letu 2009 iz MHe proizvedenih 378 GWh električne energije. Precej zaskrbljujoč podatek pa je, da je bila kljub velikemu potencialu v letu 2009 v Sloveniji zgrajena le ena mala hidroelektrarna, v letu 2010 pa sploh nobena. Največji problem pri gradnji MHe je trenutno zakonodaja, saj Ministrstvo za okolje in prostor le težko izda koncesijo za izgradnjo MHe. Kljub malem porastu MHe v letu 2009 glede na leto 2008 upamo, da bo šel v naslednjih letih trend večanja števila MHe po Evropi strmo navzgor. Neizkoriščenega vodnega potenciala je veliko, upamo pa lahko, da se bodo institucije, ki so zadolžene za izdajo koncesij, sčasoma omehčale in odpravile prepreke za izgradnjo MHe ter s tem prispevale k uresničevanju cilja Evropske komisije - 20 % delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije. Vir: Povzetek po »The state of renewable energies in Europe« 10th EurObserv'ER Report Zoran Pavšek, dr. Emil Šterbenk, ERICo, d. o. o., Inštitut za ekološke raziskave Velenje Primernost lokacij nekdanjih vodnih mlinov in žag za gradnjo malih hidroelektrarn Zaradi izčrpavanja zalog fosilnih goriv in stopnjevanja obremenjevanja okolja človeštvo vedno v večji meri koristi obnovljive energetske vire. Takšne so tudi usmeritve Slovenije in glede na naravne razmere že sedaj približno tretjino električne energije pridobimo iz vodnih virov. Velike hidroelektrarne so pretežno že zgrajene oziroma so v gradnji, tako da je neizkoriščen le še majhen del hidroenergetskega potenciala večjih vodotokov (npr. Mura). Več rezerv je pri malih hidroelektrarnah. Ker so bili vodni mlini in žage konec devetnajstega stoletja v Sloveniji močno razširjeni, smo preučili, v kolikšni meri so te lokacije primerne za gradnjo MHE [3][4]. Raba vodnih virov v preteklosti (mlini in žage) Delovni stroji, mlinski kamni, žage, samice in mehovi so bili v primerjavi z današnjimi zelo preprosti in povečini leseni. Stroji so bili z vodnimi kolesi povezani neposredno ali s pomočjo enostavnih prenosov. Število mlinov je naraščalo predvsem zato, ker ni bilo mogoče na enem kraju izkoristiti toliko vodne moči, da bi zadostili vedno večjim potrebam. Poleg tega so bili prevozni stroški do redkih večjih mlinov iz bolj oddaljene okolice preveliki. Tako je imela vsaka vas v bližini nekaj vodnih mlinov, v bližini mest jih je bilo še več. Glede na velikost nekdanje slovenske mline lahko razdelimo na več skupin: •Majhni mlini (kmečki mlini) so mleli za lastnika in sosede. Najbolj značilni so bili za kraje s samotnimi kmetijami, zaselki in razloženo poselitvijo ter za manjše potoke. Imeli so le eno kolo in en kamen ter so mleli le ob večji vodi ali po potrebi. •Malo večji (vaški) mlini so stalno ali vsaj večji del leta mle-li tudi za druge. •Srednje veliki mlini so mleli stalno in so z moko oskrbovali lokalni in širši trg. Po stalnosti in obsegu dela so se razvili v pravo obrt, bilo pa jih je precej manj. Za razliko od kmečkih so se obrtni mlini hitreje posodabljali, posebno v desetletjih pred 2. svetovno vojno. •Veliki mlini so mleli za širše potrebe ali za izvoz. Iz teh so se že pred 1. svetovno vojno razvili zametki kasnejše mlinarske industrije (Ljubljana, Domžale, Kranj, Celje)[5]. Mline in žage lahko razvrstimo tudi po obliki oziroma po tipu vodnih koles. •Plavajoči mlini na spodnjih delih velikih, počasnih rek (Drava, Mura) so značilnost panonskega in subpanonskega sveta ter imajo vrsto posebnosti. •Mlini z velikimi kolesi in širokimi lopatami (ponekod s premičnimi kolesi) na večjih, ne prehitrih rekah (Kolpa, Krka, deloma Sava) so bili tako imenovani mlini na vago ali vit-lovci. •Mlini z navpičnim vratilom in vodoravnimi kolesi na vodnatih in deročih povirnih vodah na nepropustnih tleh (Karavanke, Pohorje). •Mlini s pokončnimi kolesi so bili glede na različno vod-natost po Sloveniji prilagojeni na zgornjo ali spodnjo vodo (s kolesi na lopate ali korce), mlini na hrbtno ali srednjo vodo so bili bolj redki [5]. Šibka rečna mreža z dokaj velikim strmcem je v preteklosti botrovala nastanku številnih vodnih mlinov in žag. Na osnovi starih avstrijskih topografskih kart v merilu 1:75.000 so na Filozofski fakulteti v Ljubljani izdelali karto »Vodni mlini in žage na Slovenskem leta 1894«[6]. Na ozemlju sedanje Slovenije so za to leto našteli 4.371 vodnih obratov. Večino so predstavljali mlini; le-teh je bilo 3.752 oziroma 86 %, žag pa 14 % oziroma 619 [6]. To ne preseneča, saj so moko mleli na kmetijah v ravninskih pa tudi v hribovitih in celo gorskih območjih, žage pa so gradili na gozdnatih območjih. Mlini so bili dokaj enakomerno porazdeljeni, zgrajeni tudi ob manj vodnatih vodotokih. Za mletje moke je potrebna manjša sila, kakor za rezanje lesa. Vodni obrati so se ob manjših vodotokih pojavili skoraj izključno zaradi samooskrbne funkcije samotnih kmetij in zaselkov. Leta 1894 je v Sloveniji vodni obrat stal povprečno na vsakih 4,6 km2. Dolžina stalnih vodnih tokov v Sloveniji je 26.989 kilometrov, kar daje povprečno rečno gostoto 1,33 km/km2 [1]. Torej je nekoč vodni obrat stal povprečno na vsakih 6,2 km vodnega toka. Najbolj izstopa območje Pohorja, kjer je bilo takrat na ozemlju velikosti 10 x 10 kilometrov tudi več kot 100 vodnih objektov (največ 123), kar pomeni več kot eden na kvadratni kilometer. Pohorje spada med območja z višjo količino padavin in visokim odtočnim količnikom. Posočje je bolj namočeno, vendar je bilo tam teh obratov zaradi redkejše poselitve manj. Pri žagah najbolj izstopa zgornje porečje Savinje in njenih pritokov. Tam je bilo žag daleč največ v Sloveniji. Relativno velika gostota žag je bila na Pohorju in njegovem obrobju. Dosti manj žag je bilo (z izjemo Ribniške doline) na gozdnatem, a kraškem Kočevskem. Vodni obrati so bili redko razporejeni tudi ob zelo vodnati Kolpi. Preseneča relativno majhno število žag na Gorenjskem, zlasti na območju Pokljuke, Jelovice in drugih gozdnih površin. Seveda pa je potrebno vedeti, da je gozd zaradi agrarne prenaseljenosti takrat poraščal mnogo manjšo površino kot sedaj. Vsi ohranjeni mlini in žage so sedaj uvrščeni med stavbno dediščino in vpisani v register nepremičnin kulturne dediščine, ki ga vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V registru je navedenih 223 vodnih mlinov in 74 vodnih žag [7]. Glede na število vseh tovrstnih objektov konec 19. stoletja in danes, je očitno, kako močno je bilo propadanje v zadnjih 100 letih. Male HE v Sloveniji Sprva so bili vodni obrati (mli- Vsi ohranjeni mlini in žage so J w v • sedaj uvrščeni med stavbno dediščino in vpisani v register nepremičnin kulturne dediščine, ki ga vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Lokacijski dejavniki za gradnjo nekdanjih mlinov in žag so bili večinoma drugačni kot so sedaj za gradnjo MHE. Nekdanje lokacije vodnih obratov so lahko le groba oziroma prva ocena za gradnjo MHE. V Sloveniji trenutno obratuje okoli 500 MHE. Največ jih je v porečju Save, sledita Soča in Drava, najmanj jih je tam, kjer tudi naravni pogoji niso najbolj ugodni (Mura, Kras, južna Slovenija) ni, žage, kovačije) sposobni izkoriščati mehansko energijo vode le ob potokih. S pretvorbo vodne energije v električno se je začelo novo obdobje Z razvojem družbe so potrebe po električni energiji naraščale, kar je pogojevalo začetek gradnje malih hidroelektrarn, ki sega v obdobje mlinov in žag (pred letom 1900), ko so te oskrbovale posamezne industrijske obrate in napajale lokalno električno omrežje. Gradnjo so narekovali lokalne potrebe po električni energiji in pomanjkanje prenosnih omrežij. S širokopotezno elektrifikacijo in večanjem potreb po električni energiji se je težišče gradnje preneslo na srednje in velike elektrarne. Male elektrarne daljše obdobje niso bile deležne posebne pozornosti, saj so v primerjavi z velikimi premalo ekonomične. Prve lokalne elektrarne so bile zgrajene v Sloveniji sorazmerno zgodaj. Pred prvo svetovno vojno je šlo predvsem za manjše vodne in kalorične elektrarne. Prva slovenska elektrarna, ki ni obratovala samo za lastne potrebe, je bila zgrajena že leta 1894 v Škofji Loki, leta 1998 pa ji je sledila kalorična ljubljanska termoelektrarna. Lokacijski dejavniki za gradnjo nekdanjih mlinov in žag so bili večinoma drugačni kot so sedaj za gradnjo MHE. Nekdanje lokacije vodnih obratov so lahko le groba oziroma prva ocena za gradnjo MHE. V Sloveniji trenutno obratuje okoli 500 MHE. Največ jih je v porečju Save, sledita Soča in Drava, najmanj jih je tam, kjer tudi naravni pogoji niso najbolj ugodni (Mura, Kras, južna Slovenija) [4]. Večina obstoječih MHE je na lokacijah, kjer so bili v preteklosti mlini in žage. Izstopa Zgornja Savska dolina s pritoki, kjer je bil nekdaj delež mlinov in žag glede na druge predele v Sloveniji manjši. Na temelju hidroloških značilnosti oziroma hidroenergetskega potenciala vodotokov in zgodovinskega pregleda oz. tipologije nekdanjih mlinov ter žag, lahko kot posebej ustrezne lokacije za gradnjo MHE izdvojimo porečje Drave (predvsem desni pritoki, ki tečejo s Pohorja), porečje Dravinje, porečje Savinje (zgornja Savinja z levimi in desnimi pritoki, srednja Savinja z levimi podpohorskimi pritoki), zgornje porečje Save (z levimi in desnimi pritoki), porečje Kokre in Kamniške Bistrice ter Škofjeloško in Idrijsko hribovje z zgornjimi pritoki Idrijce in obeh Sor [2]. Območje Natura 2000 omejuje gradnjo MHE. Največji konflikti med naravovarstvenimi območji in primernim hidroenergetskim potencialom so na območju Julijskih Alp (Triglavski narodni park) ter na območjih Karavank, Kamniško Savinjskih Alp in Pohorja. Na osnovi kriterijev vrednotenja lahko Slovenijo razdelilo na naslednje cone [3]: • zaradi hidroloških omejitev neprimerne za gradnjo MHE (porečje Mure; porečje spodnje Drave; Dinarske planote južne Slovenije, kjer prevladujejo karbonatne kamenine; Primorska Slovenija), • izrazite naravovarstvene, kjer je izključena gradnja MHE (Triglavski narodni park), • pogojno sprejemljive, kjer je gradnja možna z določenimi omejitvami (območja Nature 2000: Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, Pohorje), • vse druge, kjer obstajajo hidrološki pogoji in ni posebnih ekoloških omejitev. Lokacije nekdanjih mlinov in žag so v večji meri le delno primerne za gradnjo MHE, saj je za obratovanje elektrarn potrebna voda vse leto. Te je v znatnem delu goste, a šibke rečne mreže v Sloveniji premalo. Razporeditev nekdanjih mlinov je bila bolj kot z vod-natostjo vodotokov pogojena s poselitvijo, saj so bili mlini v veliki meri samooskrbni. Žage so gradili ob potokih in rekah z večjimi pretoki, ker je za njihovo delovanje potrebna večja moč. Potencialne lokacije za gradnjo MHE je tako potrebno iskati od vodotoka do vodotoka in pri tem upoštevati teoretični hidroenergetski potencial, že zgrajene MHE in naravovarstvene omejitve, ki v številnih primerih njihovo gradnjo onemogočajo [3]. Od leta 2008 do oktobra 2010 so na Ministrstvu za okolje in prostor dobili 69 pobud za pridobitev koncesije za gradnjo MHE, a niso podelili niti ene [8]. Možnost povečanja proizvodnje električne energije v MHE se v večji meri kaže v posodabljanju že zgrajenih in delujočih objektov. Viri: 1. Bat, M. (et al.) (2003) VODNO BOGASTVO SLOVENIJE. Agencija RS za okolje. Ljubljana. 2. Mravljak, J. (2000) HIDROENERGETSKI POTENCIAL. Elektrogospodarstvo Slovenije d.d. Maribor. 3. Pavšek, Z. , Šterbenk, E. (2007) ANALIZA POTENCIALA ZA GRADNJO MALIH HIDROELEKTRARN NA OSNOVI LOKACIJ NEKDANJIH MLINOV IN ŽAG NA VODOTOKIH V SLOVENIJI. Poročilo projekta. ERICo Velenje. Velenje. 4. Pavšek, Z. , Šterbenk, E. (2008) OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE - OD MLINOV IN ŽAG DO MALIH HIDIRELEK-TRARN. 17. mednarodno posvetovanje Komunalna energetika. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Maribor. 5. Radinja, D. (1979) GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE VODNIH MLINOV IN MLINARSTVA NA SLOVENSKEM. Geografski vestnik. Ljubljana. 6. Radinja, D., Vojvoda, C. (1982) VODNI MLINI IN ŽAGE NA SLOVENSKEM 1984. Topografska karta. Inštitut za Geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Register nepremičnin kulturne dediščine. Zavod za varstvo kulturne dediščine. Ljubljana. 8. Štancar, P. (2010) V ZADNJIH DVEH LETIH BREZ NOVIH KONCESIJ. Finance 197/2010. Ljubljana. Sinei prgijč) Lidija Stvarnik, univ. dipl. ekon., KSSENA Junij 2011 11 Voda - vir življenja in energije Voda je vir življenja in je eden izmed najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati. Tako so hidroenergijo naši predniki začeli izkoriščati že pred dvema tisočletjema. Več stoletij je hidroenergija namesto človeka opravljala fizično delo. Uporabljala se je v glavnem za neposreden pogon mlinov, žag, črpalk in drugih podobnih naprav. Kasneje so ljudje ugotovili, da lahko hidroen-ergijo pretvorijo v električno energijo. Voda je vir življenja. Kljub nadoma postane lažja. Tekoča temu se njenega pomena marsikdaj premalo zavedamo. Že precej let je minilo od tedaj, ko so 22. marec proglasili za svetovni dan voda. V zadnjih letih se tega dne vse pogosteje spomnimo tudi pri nas in ga skušamo obeležiti z različnimi prireditvami, katerih skupni imenovalec je opozarjanje na pomen vode in nujnost preudarnega ravnanja z njo. Voda je prisotna v vsem vesolju. Je osnovni graditelj življenja; kemija življenja ima osnovo v vodi; živa bitja brez nje ne morejo preživeti. Človeško telo je sestavljeno kar iz 70 % vode, možgani pa je vsebujejo do 80%. Vemo, da brez vode ne moremo zdržati več kot 3 dni. Voda je najenostavnejša molekularna struktura, ki jo sestavljajo dva vodikova in en kisikov atom (H2O). Poznamo jo v treh agregatnih stanjih: trdnem, plinastem in tekočem (Slika 1). Voda pod normalnimi pogoji vre pri 100°C pod pritiskom ene atmosfere, to je pri nadmorski višini 0 m. Če vodo začnemo ohlajati, postaja težja, pod 4°C pa ne- voda je najgostejša pri temperaturi 4°C. To vodi do zanimive posledice med zimskim časom. Ohlajena voda na površini postaja gostejša in potone, pri čemer tvori toplotni tok, ki ohlaja celotno množino vode. Ko temperatura jezera doseže 4°C, voda na površini, ki se še naprej ohlaja, postane manj gosta. Ostaja kot površinska plast ter končno tvori led. Ker je prenos toplote v spodnjih delih zaradi spremembe gostote onemogočen, bo večji del vsake velike količine zmrznjene vode med zimo še vedno tekoč pri 4°C pod ledeno skorjo. Na ta način ribe lahko preživijo. Znanstveniki so ugotovili, da živali raje pijejo vodo, ki je bila predhodno odmrznjena. Tudi rastline bolje uspevajo, če jih zalivamo z odmrznjeno vodo. Kako si to lahko razlagamo? Voda kristalizira v pravilnih molekularnih skupkih, ki so tudi pravilno veliki. Torej, ko se led topi, se strukture povezanih molekul vode še nekaj časa ohranjajo v raztopljeni vodi. Koliko časa odmrznjena voda ohranja svojo vitalnost, ni točno Slika 1: Voda v treh agregatnih stanjih — tekočem (morje), trdnem (led) in plinastem (kot nevidna vodna para v zraku). dognano. Led moramo topiti pri sobni temperaturi, nikakor pa ne na silo. Priporočeno je, da se voda naravno segreje do temperature okolja in šele nato uporabi. Voda je najboljši prevodnik toplote in gigantski motor narave. Sonce v eni minuti iz-pari 109 litrov vode, vsak gram vodne pare pa nosi s seboj 537 kalorij sončne energije. Ta se dviguje v višje sloje atmosfere, kjer kondenzira in zopet tvori vodne kapljice - vodno paro v oblakih. Potencialno energijo vode je mogoče pretvoriti v uporabne oblike zaradi njenega gibanja, ki je posledica gravitacije. Reke predstavljajo naravne možnosti za relativno lahko izkoriščanje vodne energije. Zanimive so ugotovitve, da v celotni količini vode v svetu, ki je ocenjena na 1,4x1018 m3, predstavlja pitna voda samo 2,665 %, samo okoli 0,0001 % pa je te vode v rekah. Največ vodne energije izkoriščamo v tej zadnji obliki. Vodno energijo uvrščamo med obnovljive vire, ker je voda, ki teče skozi vodno elektrarno, del vodnega cikla, ki ga poganja Moč vode je naš najdragocenejši vir pridbivanja neomejene količine brezplačne energije. Na tem mora človeštvo graditi svoje upanje za prihodnost. Nikola Tesla, 1915 sonce. Čista energija je to zato, ker njena pretvorba v električno energijo ne onesnažuje okolja in hkrati skrbi za zmanjševanje emisij plinov tople grede, saj zamenjuje druge načine pretvorbe energije. Kar 21,6 % vse električne energije na svetu je proizvedene z izkoriščanjem energije vode oz. hidroener-gije. Že leta 1915 je Nikola Tesla izjavil: »Moč vode je naš najdragocenejši vir pridobivanja neomejene količine brezplačne energije. Na tem mora človeštvo graditi svoje upanje za prihodnost«. Izkoriščanje vodne energije je odvisno od mnogih geografskih in klimatskih pogojev. Nekatere države na ta način proizvedejo večji delež celotne električne energije. Pretvorba hidroener-gije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. S pomočjo padca vode in njenega prostorninskega pretoka je mogoče na mestu samem neposredno določati, koliko energije je mogoče proizvesti. Iz tega razloga so za postavitev vodnih elektrarn zanimivi kraji, kjer je možno doseči velik padec ali velik pretok, še bolje pa kar oboje. Trenutno je v svetu hi-droenergija najpomembnejši obnovljivi vir energije. Viri: •http://www.trifilon.si/docs/ Clanki/vodaosnove.pdf •http://www. aure.gov.si/ eknjiznica/IL_5-03.PDF •http://www. energap. si/?viewPage=42 Boštjan Krajnc, dipl. inž. str., KSSENA Slika 1: Predsednik žirije Pekka Sauri (Finska) podeljuje nagrado Mestni občini Velenje Mestna občina Velenje prejela nagrado »Proti razredu A« Mestna občina Velenje je v konkurenci dvanajstih evropskih mest osvojila tretjo nagrado za najizvirnejše komunikacijske aktivnosti v okviru Evropske Display® kampanje »Proti razredu A« (»Towards class A«). Nagrado sta v imenu Mestne občine Velenje prevzela direktor Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško KSSENA Boštjan Krajnc in vodja projekta Cyber Display Gregor Podvratnik. geslom »Proti razredu A« in je pozivala lokalne skupnosti, da predstavijo izvirne in kreativne aktivnosti za učinkovito rabo energije. V Display® kampanji »Proti razredu A« je letos sodelovala tudi Mestna občina Velenje, ki je nagrado prejela predvsem za osveščanje in promocijo energetske učinkovitosti, izvedbo konferenc in seminarjev ter uvajanje ukrepov za zmanjšanje rabe energije v javnih zgradbah, predvsem v vrtcih in šolah. Evropska unija je že leta 2006 sprejela Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), katere ključni cilj je zmanjšanje rabe energije. Direktiva določa, da morajo biti energetske izkaznice v javnih zgradbah nameščene na vidnem mestu in razumljive širši populaciji. Energetska izkaznica je namenjena osveščanju o rabi energije ter spodbujanju sprememb vedenjskih vzorcev uporabnikov. Podelitev nagrad »Proti razredu A« je bila po zaključku dogod- Glavni namen Evropske Display® kampanje, ki poteka v okviru združenja mest Energy Cities in projekta Cyber Display, v katerem od leta 2008 sodeluje tudi Energetska agencija KSSENA, je osveščanje o načinih zmanjševanja rabe energije in porabe vode v jav- nih zgradbah. Poudarjajo, da je možno učinkovito rabo energije pospešiti s promocijo dobre komunikacije med predstavniki lokalnih oblasti in politike, tehničnimi strokovnjaki, uporabniki zgradb in prebivalci. Display® komunikacijska kampanja 2011 je potekala pod sine prgija Junij 2011 ka »Communicate your buildings energy rating - 7 magical years of the Display® Campaign« v okviru tedna trajnostne energetike, ki poteka vsako leto v začetku aprila v Bruslju. Prvo mesto je osvojilo mesto Lille iz Francije, drugo pa Cork County z Irske. Slika 2: Prejemniki prvih treh nagrad tekmovanja »Proti razredu A« s člani komisije TMs award is pnMntM to LILLE (FR) Gregor Podvratnik, dipl. inž. elek., KSSENA Zaključek projekta Cyber Display Konec meseca aprila se je zaključil projekt Cyber Display. Display kampanja je prinesla odlično komunikacijo med energetskimi managerji ter lastniki in uporabniki javnih zgradb na področju učinkovite rabe energije v javnih zgradbah. V Sloveniji je pri projektu sodelovalo 40 javnih zgradb, ki so v letu 2010 glede na izhodiščno leto 2008 zmanjšale rabo energije za 1 %, izpuste emisij CO2 zmanjšale za 5,75 % ter porabo vode za 2,84 %. Glavna aktivnost je bila izdelava Display plakatov - energetskih izkaznic, ki so bile nameščene na 40 javnih zgradb (šole, vrtci, glasbena šola) v Savinjski, Koroški in Šaleški regiji. Tako smo od leta 2008 do 2010 namestili 120 Display plakatov. Z njimi smo obveščali, v kakšnem energetskem stanju so javne zgradbe ter koliko se je zmanjšala letna raba energije in vode ter koliko so se zmanjšale emisije CO2. V 34-ih mesecih trajanja projekta smo na lokalni ravni pripravili 24 dogodkov (delavnice, seminarji, konference ...), s katerimi smo promovirali Display kampanjo. Najodmevnejši dogodek je bila mednarodna konferenca »Energetska izkaznica - naj vaše zgradbe spregovorijo«, na kateri so predavali trije strokovnjaki iz tujine ter štirje domači strokovnjaki za energetske izkaznice. Konference se je udeležilo več kot 80 Slika 1: Podelitev velikega Display slušateljev. Izvedli smo tudi tri Nacionalne uporabniške klube Cyber Display, zadnjega v mesecu aprilu 2011. Udeležence smo seznanili z rezultati Display kampanje, predstavnikom Vrtca plakata Vrtcu Vrtiljak Velenje, enote Vrtiljak, II. OŠ Slovenj Gradec - podružnice Pameče ter OŠ Frana Roša iz Celja, ki so privarčevali največ energije, smo podarili velike Display statistične plakate. Po- leg tega smo napisali kar 13 člankov o dogajanju v okviru Cyber Display projekta ter razdelili več kot 9.000 brošur. Predstavniki zavoda KSSENA smo se udeležili tudi vseh šestih sestankov v različnih evropskih mestih. Mestno občino Velenje smo prijavili na tekmovanje »Proti razredu A« (»Towards class A«), kjer je dosegla odlično 3. mesto med dvanajstimi evropskimi mesti, ki so se prijavila na to tekmovanje. Projekt Cyber Display je lep zgled, kako lahko s pomočjo dobre komunikacije med uporabniki javnih zgradb konkretno zmanjšamo rabo energije, emisije CO2 ter porabo vode. Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA RegCEP, Peto srečanje Peto srečanje partnerjev projekta RegCEP je potekalo v mestu Lappeenranta, na vzhodu Finske. Srečanje je finski partner, Tehnična univerza Lappeenranta, organiziral v mesecu maju 2011. Glavnina srečanja se je odvijala na Univerzi, kjer smo partnerji predstavili posamezne pilotne projekte. Pilotni projekti so se energetsko in ekonomsko ovrednotili, prav tako pa so se določili potencialni termini izvedbe. Pristopi k izvajanju pilotnih projektov so se med partnerji precej razlikovali. Predvsem je bil pristop odvisen od vrste »grozda«. Nekateri partnerji so se osredotočili predvsem na energetsko učinkovitost, med tem ko so se ostali osredotočili na pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Pilotni projekti so pomembni predvsem v promocijskem smislu, saj lahko tako na dejanskih primerih prikažemo delovanje sistemov ter njihovo ekonomsko upravičenost. Nove aktivnosti projektnih partnerjev so sedaj usmerjene k iskanju rešitev za implementacijo posameznih energetskih modelov iz grozdov v skupni dokument oziroma orodje, ki bo tudi končni izdelek projekta. Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA EnergyCity, Aktivnosti v okviru projekta Projekt EnergyCity prehaja v naslednjo fazo pridobivanja podatkov. V tej fazi se bodo zbrali podatki o zgradbah, ki so bile zajete v predhodnem laserskem skeniranju. Območje, veliko približno 20 km2 se razprostira od Šoštanja do Velenje, zajema približno 1700 različnih objektov. V večini so ti objekti večstanovanjske zgradbe, bloki, večetažne hiše ter samostojne hiše. Poleg teh objektov pa so v projekt zajeti tudi industrijski objekti, trgovski objekti ter javne zgradbe kot so: vrtci, šole, občinske zgradbe, muzeji, itd.. Pridobivajo se osnovni podatki o lastnostih posameznih zgradb, npr.: leto izgradnje, leto obnovitve, število etaž, celotna površina, površina ogrevanje, način ogrevanja ter namen uporabe zgradbe. Poleg teh osnovnih podatkov o zgradbah pa se opcijsko zbirajo še podatki o različnih omejitvah posameznih zgradb, kot je spomeniško varstvo ali predvidena rušitev, ter podatki o potencialih nadaljnje energetske sanacije zgradb in možnostih uporabe obnovljivih virov energije. Zbrani podatki se bodo v projektu uporabili za pripravo programskega orodja, ki bo omogočal vpogled v energetsko stanje zgradb posledično pripomogel k strokovnejši odločitvi sanacije določene zgradbe, ter omogočal prostorskim načrtovalcem racionalnejšo izrabo stanovanjskih površin. Tokratno srečanje projektnih partnerjev je potekalo v mestu Ludwigsburg, v Nemčiji, ki je v marsičem lahko zgled prostorskim načrtovalcem in arhitektom. V okviru strokovne ekskurzije smo si ogledali novo stanovanjsko naselje, ki je bilo umeščeno v naselje samostojnih hiš. Pri gradnji so uporabili naravne materiale, vse strehe so »zelene strehe«, nekatere so opremljene tudi s sončnimi kolektorji , za ogrevanje pa so uporabili več vrst obnovljivih virov(biomasa, geotermalna energija) ter v enem primeru namestili kogeneracijsko enoto na plin. sin ? prgija Junij 2011 15 Sašo Mozgan, univ. dipl. inž. str., KSSENA Zelene energetske storitve v Evropi Projektne aktivnosti, načrtovane v projektu MOVE, ki se izvaja v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, so v polnem teku. V letošnjem letu je med drugim velik poudarek na izobraževalnih vsebinah, ki se izvajajo na obeh straneh meje. Tako je bila v okviru delovnega sklopa izvedena raziskava ZES v desetih državah iz katerih prihajajo projektni partnerji. Na podlagi pridobljenih informacijah primerov modelov oz. primerov dobrih praks se je izvedla primerjalna ocena med različnimi primeri in kot rezultat raziskave je med drugim nastala tudi brošura z naslovom: Podpora malim in srednjim podjetjem (MSP) na trgu zelenih tehnologij. V njej so predstavljeni izstopajoči odlični primeri v Evropi in izvlečki usmeritev kako izboljšati področja na trgu zelenih energetskih soritev (vladne pobude, finančne pobude, zakonodajne pobude, organizacijske in marketinške pobude). V brošuri so predstavljena tudi priporočila za: povezovanje ZES in javnega sektorja, vplivom kakovosti za izvedbo ZES, pomenu mreženja in obveščanja na področju ZES. Brošuro, prevedeno v slovenki jezik, lahko snamete s spletnega naslova: http://www.pro-metheus-iee. eu/deliverables. aspx ... Booklet of Shining Examples - Slovenian. Vsi raziskani primeri stanja ZES v Evropi so predstavljeni na spletnem orodju na naslovu: http://www.prometheus-iee. eu/toolbox.aspx. V okviru projektnih aktivnosti smo izvedli tudi drugi info dogodek v okviru kampanje »Trust your supplier«, kjer smo na delavnici z naslovom »Z dobro komunikacijo do zmanjšanja rabe energije ter kako proizvajati električno energijo v javnih zgradbah« udeležencem in ostalim obiskovalcem predstavili pomen transparent-nosti ZES na trgu in okrepili zavedanje o pomenu aktivnega vključevanja izkoriščanja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije na trajnostni razvoj regije. Vsi raziskani primeri stanja ZES v Evropi so predstavljeni na spletnem orodju na naslovu: http:/ www.prometheus-iee.eu/toolbox. aspx Sašo Mozgan, univ. dipl. inž. str., KSSENA MOVE kot priložnost za izobraževanje Projektne aktivnosti, načrtovane v projektu MOVE, ki se izvaja v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, so v polnem teku. V letošnjem letu je med drugim velik poudarek na izobraževalnih vsebinah, ki se izvajajo na obeh straneh meje. Na področju delovanja energetske agencije KSSENA smo izvedli v prvi polovici leta kar tri pomembne izobraževalne dogodke: celovito izobraževalno delavnico sestavljeno iz osmih enodnevnih modulov z naslovom »Energetsko učinkovita gradnja in obnova«, delavnico z naslovom »Z dobro komunikacijo do zmanjšanja rabe energije ter kako proizvajati električno energijo v javnih zgradbah« in izobraževalni seminar z naslovom "Donosnost in varnost sončnih elektrarn in njihova umestitev v prostof'. V mesecu aprilu in maju se je izvedla delavnica z naslovom »Energetsko učinkovita gradnja in obnova« za projektante, arhitekte in ostale udeležence, ki delujejo na področju gradnje oz. obnove objektov. Namen izobraževanja je bil prenos znanj iz sosednje Avstrije v Slovenijo, vsebino pa je pripravil in izvedel partner na projektu - AKL (Urad deželne vlade Koroške, Oddelek za energijo). Delavnica se je izvedla v obliki 8 izobraževalnih modulov, ki so bili zelo dobro obiskani (v Velenju je bila povprečna udeležba 17 udeležencev na delavnico, kar je preseglo prvotno pričakovanje). Udeležence so najbolj zanimale primerjave stanja razvoja na področju energetsko učinkovite gradnje na obeh straneh meje. V sklopu delavnice je bil organiziran tudi ogled demonstracijskega pasivnega objekta in učnega središča za obnovljive vire energije na lokaciji Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) Velenje. Odziv udeležencev na delavnici je bil zelo pozitiven, saj so v razpravo aktivno udeleževali s svojimi komentarji in izkušnjami. Delavnica »Z dobro komunikacijo do zmanjšanja rabe energije ter kako proizvajati električno energijo v javnih zgradbah« je bila namenjena predvsem uporabnikom javnih zgradb, upravnikom, Nagradno vprašanje predstavnikom občin, energetskim svetovalcem in ostalim udeležencem. Cilj delavnice je bil seznaniti udeležence z možnostmi namestitve sončnih elektrarn na strehe javnih objektov. Predstavljena so bila merila kot je npr. ustreznost objekta oz. lokacije za izkoriščanje sončne energije, finančne in tehnične izvedbene možnosti ter predstavitev sodobnih tehnologij in usmeritev za izkoriščanje sončne energije. Delavnica, ki je bila izvedena v mesecu marcu, je podala pomembne informacije o pomembnosti analiziranja rabe energije v zgradbah, energetskim pregledom zgradbe in načrtovanjem umeščanja izkoriščanja obnovljivih virov energije. V juniju smo izvedli prav tako zelo zanimiv seminar "Donosnost in varnost sončnih elektrarn in njihova umestitev v prostor", ki je bil usmerjen na Pravilen odgovor na vprašanje, zastavljeno v prejšnji številki glasila Sinenergija, je »A: »DA«. Kogeneracija je proces sočasne pretvorbe energije goriva v toplotno in električno energijo. Izmed prejetih pravilnih odgovorov smo izžrebali gospo Urško Plevnik iz Žalca. Prejela bo majico z napisom KSSENA. Če boste pravilno odgovorili na novo nagradno vprašanje, ste lahko dobitnik majice z napi- NAGRADNO VPRAŠANJE Najstarejša hidroelek- trarna na slovenskem je : A HE Fala B HE Zlatoličje O KSSEMR Ime publikacije: SINENERGIJA Letnik 2011, št. 2, junij 2011 Publikacijo izdaja: Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) Naslov izdajatelja: Koroška 37 a, 3320 Velenje Kontaktni podatki izdajatelja: telefon: 03 896 15 20 faks: 03 896 15 22 e-pošta: info@kssena.velenje.eu spletni naslov: www.kssena.si H !ntliimi«Nli.t«li> Inli fanti kiMQ Sjfr&j tariu hpi uttiiV'UJMHm'Swii področje varnosti delovanja sončnih elektrarn. Na seminarju je bila predstavljena veljavna zakonodaja na področju požarne varnosti sončnih elektrarn, prikazani pa so bili praktični primeri in izkušnje iz požarne varnosti. Poleg glavne tematike seminarja se je na seminarju predstavilo tudi splošno stanje fotovoltaičnih tehnologij na tržišču, možnosti različnih izvedb, sistem podpor za sončne elektrarne in umeščanje le teh v prostor. Do konca leta 2011 načrtujemo izobraževalne dogodke iz področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vsi, ki vas to področje zanima ste vljudno vabljeni, da se dogodkov udeležite (obvestila se nahajajo na spletni strani projekta Move: www.move.si in na spletni strani Energetske agencije KSSENA: www.kssena.si). som KSSENA. Izžrebali bomo enega nagrajenca oziroma nagrajenko. Odgovore pošljite na naslov: KSSENA, Koroška 37 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna igra - Sinenergija« ali po e-pošti na nedisa.trumic@ kssena.velenje.eu (predmet sporočila: »Nagradna igra -Sinenergija«). Uredniški odbor: Boštjan Krajnc, Nedisa Trumič, Gregor Tepež, Gregor Podvratnik, Sašo Mozgan, Lidija Stvarnik, Uroš Cerkovnik Celostna grafična podoba: OPA: celica Prelom in oblikovanje: IDEA ; Idejnaagencija Tisk: TAMPOTISK, Boris Niegelhell, s.p., Velenje Št. izvodov: 5000 ISSN 1855-3583 ISSN za splet: 1855-3591 © Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Projekt je sofinanciran s strani ustanoviteljev KSSENA: Mestna občina Velenje, Mestna občina Celje, Mestna občina Slovenj Gradec ter Komunalno podjetje Velenje Publikacija in ostale informacije so na voljo na spletnem naslovu: www.kssena.si v rubriki O nas, Sinenergija. 0 u