Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTACELJA, OKRAJEVCELJA-OKOLICEINSOSTANJA I Celje, petek 9. aprila 1954 LETO VII. — STEV .14 — CENA 10 DtN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredniitvo: Celje, TitoT trr 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. raiun 620-T-230 pri NB FLRJ t Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. PoStnia« plačana t gotovini. Ob prvi obletnici smrti Borisa Kidriča Te dni se nam spomini in misli zopet pogosteje ustavljajo ob lani umrlem velikem teoretiku in praktiku sociali- zma, nepozabnem borcu, tovarišu in heroju Borisu Kidriču. V naših spomi- nih živi lik 7ijegove osebnosti ves tak kot je bil: popolnoma predan borbi za uresničevanje zakonitosti socializma v vsej naši družbeni ureditvi, zlasti pa na področju proizvodnje—gospodarstva, v tem neumorno delaven, požrtvova- len, temeljit, tovariški in dosleden. Za- radi tega nam ob mislih nanj ožive tudi vse te lastnosti njegovega značaja, ki postajajo tako vedno bolj tudi naše — in tako ostaja tudi on v nas vedno živ, nepozaben. Iz ljubezni do boljše bodočnosti na- šega naroda ter do znanstvene resnice marksizma, je bil Boris Kidrič odločen borec za socializem že v svojih dijaških letih, že v dobi predaprilske Jugosla- vije. Dozorelost in izkušenost v borbi, ki so mu jo dala ta leta, je dalje razvil in izpopolnil v letih narodnoosvobodilne borbe, ko je z ostalim vodstvom obdan od okupatorjev odločal in vodil sloven- ske partizane od spopada do spopada, od zmage do zmage in končno do osvo- boditve od okupatorja in buržoaznega izkoriščanja. Ob osvoboditvi leta 194!i je z balkona Univerze v Ljubljani govoril vsem Slo- vencem o zgodovinskih dneh, ki smo jih tedaj vsi doživljali in o nalogah, ki so pred nami kot nujnost, ki jo mo- ramo uresničiti. Nato se jc sam z vsemi sposobnostmi ponovno poglobil v delo in bogatil naš socializem v gospodar- stvu z novimi spoznanji. Poštenost v odnosu do ljudskih množic in socializma in znanstvena prodirnost sta mu jasno utemeljevala njegov odmik od izkori- ščanja po Sovjetski zvezi. Bil je med prvimi, ki so spregledali škodljivost sovjetskega državnega birokratizma, bil je prin, ki je ustvarjal nove analize socialističnega gospodarstva brez biro- kratizma, prostega samovolje državne- ga diktata in centralizma. NjegoiH številni znanstveni sestavki odražajo njegovo široko umevanje so- cialistične demokracije tudi v gospo- darstvu. Socializma ni videl tako, kot ga 'gledajo v SZ zgolj v podržavljenju sredstev proizvodnje, ampak v resnič- nih humanih in tovariških socialistič- nih odnosih med ljudmi. Ti odnosi med ljudmi pa lahko nastopajo le v družbi, v kateri je vsak delavec soudeležen tu- di pri upravljanju svojega podjetja. Delavsko upravljanje zori delavca v tak lik socialističnega človeka, ki razvija v njem tudi polno odgovornost, spro- stitev ustvarjalnosVi, zavestno doživ- ljanje vrednot kolektivizma in revolu- cionaren zalet v uveljavljanju mate- rializma in marksizma v vsej praksi drobnega dnevnega življenja in borbe. Osnove takemu liku delavca — gradi- telja socializma so v našem sedanjem gospodarskem sistemu, v katerem se vedno bolj razvija in izpopolnjuje delo delavskih svetov. Čeravno je imel Boris Kidrič mnogo i dela z razvojem našega gospodarstva, zlasti z izgradnjo industrije, poveča- njem proizvodnje v sredstvih in pro- izvodih, ni pri vsem tem pozabil, da je osnova vsemu tudi človek, ki mora biti zaradi tega spoštovan, uvaževan. Njegovi članki o demokraciji v gospo- darstvu dajejo -delavstvu odlično vlogo in pomen v vs. -n našem družbenem razvoju. Z ostvaritvijo delavskih sve- tov in njihovim razvojem pa je bi- stveno omogočil, da prihajamo v Ju- goslaviji do vedno večje skladnosti med besedami in dejanji, med teorijo in prakso, med načrti in izvedbami, med cilji in silami. Čeravno počivajo telesni ostanki Bo- risa Kidriča že leto dni v grobnici he- rojev v Ljubljani, je njegov Vik Še danes živ med nami, nas spremlja in vzpodbuja pri naših delovnih naporih. Ob njem se mi bogatimo in krepimo za vso nadaljnjo borbo, ob njem smo popolnejši borci in delavci za sociali- zem. Ves se je žrtvoval in se nam dal v delu, v katerem je izgoreval za dobro našega ljudstva. Zlasti v tem nam je in bo neugasljiv vzgled. Tako, kot je Boris Kidrič z nami da- »les, ob prvi obletnici njegove smrti, tako bo ruiš, dokler bo slovenski narod ^predoval v svoji rasti. Slava spominu Borisa Kidriča! Siv. PRTA 8KUPZ¥A KOI^F£R£^€A ZT£ZE KO]!ni33fII§lTOY €1:L.JA 0K0L,I€E Komunisti morajo na podlagi naše prakse vedno in povsod učiti in vzgajati množice. Član izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije tov. Franc Leskošek - Luka o pomanjkljivostih pri izvrševanju političnih ciljev. — Komunist mora biti revolucionaren, borben, delaven in discipliniran. — S proučevanjem naše prakse ter z delom med množicami bomo očuvali lik komunista, kakršen je bil pred vojno. — Ne s filo- zofijo, ampak s socialistično prakso naj komunisti bogatijo svoje znanje in ga prenašajo med množice. Pretekli petek in soboto, 2. in 3. aprila, je bila v dvorani Narodnega doma v Celju skupna konferenca Zveze komunistov mesta in okraja Celje. Kon- ferenco je pričel sekretar začasnega okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič. V uvodnnih besedah je pozdravil poleg 205 delegatov vse goste. Konferenci so kot gostje prisostvovali član Izvršnega komiteja ZKJ, zvezni ljudski poslanec in častni meščan Celja tov. Franc Leskošek-Luka, ki so ga delegati pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem, član Izvršnega komiteja ZKS, zvezni ljudski poslanec tov. Viktor Avbelj, član CK ZKS in republiški poslanec tov. Mica Slandrova-Marinkova, zvezni ljudski poslanec tov. Helena BorovŠak, zastopniki JLA, sekretarji sosednih okrajniih komitejev ZKS in drugi. Poročilo o delu mestnega in okrajnega komiteja v preteklem letu je podala tov. Olga Vrabičeva, sekretar Mestnega komiteja ZKS, drugi dan je pc. poročal o bodočih nalogah komunistov tov. Franc Simonič. Po poročilih se je razvila dokaj živahna toda premalo konkretna razprava, v katero je po- segel tudi član Izvršnega komiteja ZKJ tov. Franc Leskošek, ki je nakazal nekaj koristnih napotil za uspešno delo komunistov. Delegati so izvolili 25-članski okrajni komite ZKS Celje, 7 člansko re- vizijsko komisijo in 33 delegatov za III. kongres ZKS. Med zasedanjem je prispelo več pozdravnih pisem, brzojavk in voščil naših delovnih ljudi in kolektivov: »Metke« iz Celja, Občinskega komiteja ZKS Dobrna, Tovarne sadriih sokov iz Celja, Steklarne »Boris Kidrič« iz Rog. Sla- tine, Železarne, »Betona« in Občinskega odbora iz Štor, Rudnika Laško, Tovarne usnja iz Slovenskih Konjic in Tovarne emajlirane posode v Celju. S konference so delegati poslali pozdravno pismo generalnemu sekretarju ZKJ tovarišu Titu ter pozdravno resolucijo sekretarju CK ZKS tov. Mihi Ma- rinku in ju povabili na tabor štajerskih partizanov, ki bo 5. septembra na Ostrožnem pri Celju. Izvolili so tudi 3 člansko delegacijo (narodnega heroja Draga Masla, Staneta Kokalja in Bobekovo iz Stor), ki bo 11. aprila, ob prvi obletnici smrti narodnega heroja in revolucionarja Borisa Kidriča odnesla venec na njegov grob. Po končani konferenci je novoizvoljeni okrajni komite izvolil za svojega sekretarja tov. Franca Simoniča. V okrajni sekretariat pa so izvolili še tov. Olgo Vrabičevc, Vinka Sumrada, Rika Jermana in Mirana Cvenka. Del delovnega predsedstva, od leve proti desni: Olga Vrabičeva, Franc Simonič in Vinko Sumrada Zaostriti borbo proti slabostim, ki še vedno vladajo v nekaterih organizacijah Zveze komunistov Kjub stalnemu napredku organizacij ZK so se pojavile razne slabosti, ker se po VI. kongresu mnoge organizacije niso znašle. Ukinitev starih metod dela so nekateri komunisti pKjjmovali, da ZK nima več nobenih nalog in odgo- vornosti za probleme v podjetjih in delavskih svetih. Na sestankih so. raz- pravljali o abstraktnih stvareh, iskali so novih oblik, niso pa znali praktično zagrabiti za delo. Socialistično demo- kracijo so ponekod pojmovali napačno. Smatrali so vsako kritiko, pa četudi najbolj reakcionarno kot napredek, ker bi sicer po njihovem mnenju kršili de- mokracijo. Posamezniki pa so celo osva- jali ali branili reakcionarna stališča raznih tehnokratov in birokratov, zla- sti v gospodarstvu. Nekateri so se celo demagoško potegovali za boljše plače in za delitev dobička, pa tudi razne lokalistične in partikularistične težnje so se ponekod pojavile med komunisti. Vsi ti pojavi pa niso bili množični in zato jih ne moremo posploševati. Ve- čina naših organizacij je vložila pre- cej truda, da bi izboljšala delo po smer- nicah VI. kongresa. Pismo II. Plenuma je znatno pripomoglo k omejitvi nega- tivnih pojavov. Cut odgovornosti lin disciplina prihajata pri komunistih vedno bolj do izraza, borbo proti nega- tivnim pojavom so poostrili in vsebina dela jim i>ost.aja jasnejša. Čeprav je večina organizacij ZK pra- vilno usmerila svoje delo v množične organizacije, zlasti pa v SZDL, se še vedno opažajo ponekod stari odnosi ne- kakšniih »transmis^ij«, kjer komunisti smatrajo, da je dovolj, če se »infor- mirajo« ali skrbe za »pvovezavo«. Tudi oblike in prijemi političnega dela so ostali ponekod še stari. Pomanjkanje vsakodnevnega političnega dela (tol- mačenja naših naprednih stališč in pre- pričevanje ljudi) je ena najresnejših slabosti dela komunistov. Od politične zrelosti in ideološke razgle- danosti komunistov je odvisen njihov uspeli med množicami Ko je tov. Olga Vrabičeva govorila o ideološkem delu, je poudarila, da je kljub znatnemu napredku v zadnjih letih (prehod iz abstraktnega študija marksizma na praktično proučevanje socializma pri nas, kar je povečalo za- nimanje za študij) še vedno dokaj ni- zek ideološki nivo komunistov, kar predstavlja osnovno slabost organiza- cije ZK. Komunisti še vedno slabo po- znajo probleme gospodarstva, principe socialne politike in zunanje politične probleme. Zaradi pomanjkanja znanja so komu- nisti večkrat nemočni, da bi se uspešno borili nroti raznim reakcionarnim pa- rolam, včasih jim pa celo še nasedajo. Zato komunistu, ki noče čitati in štu- dirati, ne more biti mesta v vrstah ZK. Pri tem pa ne morejo biti prizadeti po- šteni in predani komunisti, ki sicer ni- so »govorniki« in »diakutanti«, svoje znanje in napredno prepričanje pa po svojih zmožnostih prenašajo na mno- žice. Organizacije ZK v Celju in okolici so uspešno reševale svoje naloge Tov. Olga Vrabičeva je v svojem po- ročilu okarakterizirala vrsto izredno pomembnih uspehov v našem zunanjem političnem življenju, v porastu naših materialnih pogojev in splošni konso- lidaciji našega gospodarstva, v zgodo- vinskih pridobitvah pri izgradnji novih socialističnih odnosov pri nas med II. in III. kongresom ZKS, ki preraščajo naš jugoslovanski okvir. V tem obdobju zaviema eno naj- važnejših mest. VI. kongres ZKJ, ki je dal izčrpno analizo dela komunistov na razvijanju in utrjevanju socialistične demokracije in nakazal v skladu z osta- limi diiižbenimi spremembami novo vlogo ZKJ z osnovno nalogo komu- nistov, da s političnim delom in s pre- pričevanjem dvigajo socialistično zavest množic, razvijajo njihovo iniciativo, kontrolo in kritiko ter jih usposablja- jo za aktivno sodelovanje v delavskih svetih, zborih proizvajalcev in organih ljudske samouprave ter v množičnih organizacijah. To so bile za organiza- cije ZK v nekem oziru popolnoma no- ve naloge. Istočasno je porasla odgo- vornost komunistov pred komuno za uspešno reševanje teh problemov. V no- vih pogojih poglabljanja socialistične demokracije pa so se komunisti morali spoprijeti z vrsto nesocialističnih poj- movanj in teženj, ki so jih začeli širiti pod krinko »demokracije« in »borbe mišlenj« razni malomeščanski in naši stvarnosti škodljivi elementi. Organizacije ZK v Celju in okolici so uspešno reševale svoje naloge. Uspehi so več ali manj povsod vidni. Politični vpliv in ugled komunistov med ljud- stvom vedno bolj raste, vrsto političnih manifestacij so organizacije ZK uspešno organizirale, delo v političnih organi- zacijah kaže stalen n^tpredek, kvaliteta političnega dela pa iz dneva v dan raste. Komunisti so vložili veliko tru- da pri krepitvi organov delavskega upravljanja in družbene samouprave. Tudi kmetje kažejo vedno večje zani- manje za zadruge, v katere se vedno bolj in bolj vključujejo in socialistična zveza na vasi se ix)stopoma utrjuje. Ve- lik idejni vpliv komunistov se kaže tudi v kulturnih ustanovah, Ijudsko- prosvetnih organizacijah in v vseh osta- lih društvih. V vrstah komunistov je še vedno premalo delavcev in žena Članstvo v mestu je naraslo od 780 v letu 1949 na 1389 v letošnjem letu, od katerih je 31% žena. Od II. kongresa je bilo sprejetih 781 novih članov, od tega 522 delavcev. V celjski okolici je članstvo naraslo od 1481 v letu 1951 do 2169 v lanskem letu (503 je priključenih iz bivšega polj- čanskega okraja). Od lani na letos pa je v okolici članstvo padlo na 1880 čla- nov ZK, od katerih je 908 žena (28%). ščanskih in birokratskih elementov iz ZK, ki so se v organizacijo vrinUi iz karierističnih pobud v času administra- tivnega socializma. Sedaj je v mestu in okolici 3269 čla- nov ZK od katerih je 908 žena (28%). Delavcev je 42%, kmetov 6%, uslužben- cev 42%, študentov 0,5% in ostalih 9,5%. Porast članstva kaže, da so organi- zacije stalno širile svoj politični vpliv, vendar pa se socialni sestav slabša. Kljub temu, da predstavljajo delavci ogromno število novo sprejetih članov, je lilo med izključenimi 70% delavcev, kar je poslabšalo socialni sestav. Ker je med izključenimi dokaj velik odsto- tek delavcev in žena, se da sklepati, da so mnogokje cenili vrednost komu- nista po tem, kako in koliko diskutira, ne pa po predanosti Zato so skromni ljudje izpadali iz organizacije, med teni, ko se razni frazerji še vedno na- hajajo v vrstah ZK. Vpliv delavcev je premalo čutiti v političnem življenju Organizacije SZDL so med dvema kongresoma napravile zadovoljive usE>e- he. Zlasti je napredek viden po VI. kon- gresu ZKJ, kar dokazuje, da so komu- nisti prenesli težišče svojega dela na razvijanje in krepitev SZDL. S pove- čanjem števila komunistov v odborih SZDL je rasla tudi aktivnost in samo- iniciativa, politično delo pa je postalo kvalitetnejše. Akcija okrog Trsta in lanskoletne volitve nam najbolj doka- zujejo, kako močan politični faktor je postala SZDL v Celju in ok Toda kljub doseženim sta- nje še ni zadovoljivo. Da ; SZDL po- stala dejansko vseljuds^I parlament, bo potrebno premagati še vrsto slabosti. (Nadaljevanje na 2. strani) Novoizvoljeni sekretar Okrajnega komi- teja Celje Franc Simonič stran 2 »Savinjski vestnlk«, dne 9. aprila 1954 Stev. 14 Pogled po svetu Pred tedni se nam je zapisala teore- Učna trditev, da taki ljudje, kot je Mc Carthy, državi nikoli ne prinašajo trajne koristi. Ni nečimemo, če danes zajemo, da je pred kratkim Leonard Hali, predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke, izjavil, da je Mc. Carthy povzročil državi več hude- ga kot dobrega. Kar velja za Mc Carthyja, velja za vsakega zelota, ki razpihuje bes človeških strasti. Do- bro se nam zdi, da je v Ameriki po huraganu antikomunistične histerije vendarle Tiastopilo neko zatišje, v ka- terem grozi Mc Carthyju odpoklic, saj se je že javil protikandidat Zimmer- man. Odstraniti takega človeka, pomeni odstraniti tudi eno od vojnohujskaških žarišč. Kako je mir odvisen od javnega mnenja, je jasno in pre- cizno povedal predsednik naše države Tito, v razgovoru z anatolsko agencijo. Opajanje z bliskovito atomsko vojno ima tudi svoje protislovje, svojega »mačita«, ki se manijestira v protestih zoper poskuse s hidrogensko bombo. Vodi jih med drugim tudi stari lord Winston Churchill, ki je Anglijo vodil v vseh vojskah v zadnjem polstoletju. Bojeviti tory ne veruje v strategično in taktično vrednost atomskega orožja, prav tako njegov somišljenik lord Sa- lisburp, ki je zapisal, da »s takim orož- jem ne more zmagati nobena država«. Tudi nam se tako zdi. Zato res ni pa- metno, če bodo začeli izdelovati atom- ske peklenske stroje, posebno odkar je ugotovljeno neko ravnotežje med Vzho- dom in Zapadom, kar se tiče tega »smrtnega sunka civilizaciji«. In konec koncev: Prav ivnajo Angleži, če pravijo, da Pacifik ne more biti ameriško jezero. Toda ZDA kažejo kljub vsemu ape- tite, da bi se ves svet sukal po njihovih vižah. Medtem ko Morrison svari angle- ške konservativce, naj ne pristanejo na ponovno oborožitev Nemčije, je ta že izpolnila vse pogoje za ratifikacijo mi- rovnih pogodb in s tem tudi za jamstvo Anglije, da bodo vsak napad na Zapad- no Nemčijo v Angliji razumeli kot na- pad na Nemčijo. Pakt evropske varnosti, ki ga je proti EOS podložil Molotov, je sprožil nov ameriški »desant« na Evropo. V Italiji se je angažirala za EOS ga. Luce Clara Both, po milosti ženske nature odrešena vseh predsod- kov. Scelba, Gasperi in Pella, vsi trije so govorili ponovno o Trstu in ga po- vezovali z ratifikacijo mirovnih pogodb. Sest držav, članic EOS, naj bi prevzelo jamstvo, da bo tržaško vprašanje rešeno tako, kakor si Italija zamišlja. Med tem pa se je ge. Luce nekaj zataknilo ravno v Trstu, kjer je odstopil de Castro, predstavnik italijanskega imperializma v Trstu. Njegov odstop govori vsemu svetu: Trst je mogoče rešiti samo s spo- razumom med nami in Italijo, v skladu z gospodarsko problematiko tržaškega zaledja. V Trstu je gospodarsko-poli- tični položaj nerešljiv. Trma italijan- skih politikov je skoraj mističnega značaja. Kakor da bi bil Trst tisti tabu, tisti čarovni rek in urok, s katerim se bo Italija rešila svojih težav. EOS bodo tu najbrž podpisali. Cemu ne? Za Itali- jo nikoli ni bil problem, pogodbo pod- pisati, saj se je nikoli ne drže. V Fran- ciji pa je stvar drugačna. Tam niti vladne stranke niso enotne v svojem stališču do EOS. In nastop Juina je pravcato vstajenje galskega mušketirja, ki se z roko na meču trese za svojo čast. Svojega komandantskega mesta, pravi Juin, ne da v roke nikomur dru- gemu kot Francozu. ZDA pa so po visokem komisarju Co- nantu izjavile, da bo Nemčija postala suverena, tudi če Francija ni za to. Mikavno je stališče Avstrije, ki pravi, da ne gre v EOS. No, nje tudi ne snu- bijo bogve kako. Ali diši avstrijska iz- java po basni o lisici in kislem grozdju? Ali pa so naši obzirni sosedje? Naj le bodo, saj je čas. V Aziji se vrši konferenca držav ju- govzhodne Nemčije. Dosedanja poročila govore, da so se sporazumele za ožje gospodarsko in politično sodelovanje. Svet motri predvsem Indijo, ki se ne more sprijazniti s pakistansko politiko. Zato si prizadeva prikleniti Afganistan in Nepal, nad katerimi se že tudi spu- ščajo ameriški kondorji v osebi visokih emisarjev g. Stassena. Katmandu že ni več samo potovalni biro za ekspedicije, ki si žele priboriti vstopnico v hima- lajske ledenike Garhvala in Sikkima, marveč je že tudi torišče strateških računov. Ubogi Nepal, ubogi tretji pol matere zemlje! Braniš se lahko samo z elementi, ki divjajo v vionsumskih me- secih! Toda kaj hočemo! Na tibetski strani pa gradi v deželi Dalai-lame ceste in železnice Mautsetung, ki ga v Ženevi nočejo videti kot peto velesilo, marveč le kot napadalca na zatožni klopi. Kma- lu bomo videli, kdo bi se v tem pri- meru bolje počutil: sodnik ali obtože- nec. T. O. S ppve okrajne konference Zveze homunistov Celje Komunisti iz proizvodnje večkrat sma- trajo, da se jih delo na terenu ne tiče. To potrjuje tudi socialni sestav, saj je v Celju komaj 25% delavcev v odbo- rih SZDL. Komunisti iz tovarn bodo morali napraviti temeljit prelom v se- danji praksi in se aktivno vključiti v politično delo na terenu. Delegati in gosti med zasedanjem: V ospredju: Franc Leskošek, Mica Slan- drova in Viktor Avbelj Tudi v okolici so komunisti v nTno- žičnih organizacijah precej prizadevni. V vaških in občinskih odborih je 386 komunistov ali 22 odstotkov, kar po- meni, da je vsak 4 komunist nekje član odbora SZDL. Le v Žusmu in v Smart- nem v Rožni dolini ni niti enega ko- munista v odboru SZ in sta organiza- ciji ideološko in številčno zelo šibki. Tudi v nekaterih večjih podeželskih središčih je sodelovanje komimistov v SZ nezadostno. V Laškem jih je od 90 članov ZK le 11 v odborih SZDL, v Polzeli od 67 članov le 8, v Konjicah od 138 članov le 15 in v Žalcu od 121 le 10. V svojem nadaljnjem izvajanju je to- varišica Vrabičeva nakazala še vrsto stvari, kot so vprašanje žena, delo z mladino, probleme delavskega samo- upiravljanja, kmečko vprašanje, pro- bleme organov ljudske oblasti in druž- benega upravljanja, nekatere kultur- noprosvetne probleme, ki jih pa zaradi preobšimosti gradiva ne moremo ob- javiti. V skrajšani obliki jih bomo pri- občili v prihodnji številki našega lista. samoupravljanja z enakim kriterijem kot moške. Tov. Sok je v daljši razpi-avi nakazal vzroke gospodarskega in mladinskega kriminala ter poudaril, da organizacije ZK posvečajo temu vprašanju premalo pažnje. Lani je bilo odkrito za 11 mili- jonov škode in če upoštevamo, da se odkrije le desetina gospodarskega kri- minala, je stanje porazno in škoda ogromna. V podjetjih večkrat ne po- magajo odkrivati škodljivih dejanj, tem- več čakajo, da jih odkrije šele revizija. Govoril je tudi o škodljivosti tako imenovanih črnih fondov, o katerih se je že mnogo govorilo, vendar se ni sta- nje še nič izboljšalo, čeprav je z njinvl sOcupnost prikrajšana za ogromne vsote. Tov, Grgič je najprej iznesel delo in usipehe terenske organizacije ZK na Dolgem polju, naito je pa razpravljal o delu sodišč in o delu komunistov y strokovnih organizacijah, kjer večkrat prevladujejo cehovske tendence. V razpravo so še posegli tov. Re^in- ger, ki je govoril o ženskem vprašanju in o liku komunista; tov. Kianjgek j« obširno pojasnjeval škodljive odnose v poslovanju podjetja »Preskrba« v Sent- juriju pri Celju, zaradi česar je i>odjet- je prešlo pod prisilno upravo, uslužben- ci pja so ostali bi-ez plač; tov. Laaiger- holc pa je razpravljal o delu komu- nistov v podjetjih in sindikatih, ter po- udaril, da okrajni forumi nudijo pre- malo pomoč občinskim ustanovam in organizacijam. Od nas vseh je odvisno, kakšni bodo uspehi v bodoči komuni Drugi dan je podal izčrpno poročilo o bodočih nalogah tov. Fraaic Simonič. V daljšem uvodu je podčrtal usp)ehe v notranji in zunanji politiki naše drža- ve, govoril je o odnosih s sosednjimi državami, zlasti o prijateljskem sode- lovanju z Avstrijo in balkanskimi drža- vami. Poudaril je prijateljske stike z Indijo, Burmo in Indonezijo ter v zad- njem času z Etiopijo in ugled naše domovine v Organizaciji združenih na- rodov. Ko je govoril o delu ZK, je omenil, da so se organizacije ZK po VI. kongre- su borile z raznimi težavami in po- manjkljivostmi ter jih v glavnem pre- V kmetijstvu so doseženi veliki uspe- hi, vložene investicije so visoke, kmetje pa kažejo velik interes za iz- boljšanje kmetijske proizvodnje, kar je bilo zaptaziti na dobro obiskanih za- družnih občnih zborih. Tov. Simonič je govoril tudi o vlogi bodoče komune in dejal, da bodo raz- like med mestom in vasjo čedalje manj- še. Praksa je pokazala, da mesto ne more biti ločeno od svoje okolice, kajti povezano je z zaledjem z vrsto skupj- nih problemov. V Celju in okolici so dani vsi pogoji za združitev. Združiter pa bo usp>ešna le tedaj, če bomo vsi delali na tem. da bo imelo mesto in Bolj konkretna razprava bi bila koristnejša v razpravi, ki je bUa sicer dokaj živa, je manjkalo podkrepitev iz prak- tičnega življenja in dela komunistov v podjetjih, na terenu, v množičnih or- ganizacijah ter premalo praktičnih na- potil, kako bi delo še izboljšali. Prvi se je oglasil k besedi tov. La- pajne, ki je p>oudaril, da so komunisti premalo borbeni p>ri uveljavljanju go- spKKJarskih uredb in proti reakcionar- nim parolam ter da premalo politično delajo izven p>odjetja. V Metki so zad- nje čase dosegli uspehe v ideološkem delu, zlasti v sindikalni in mladinski organizaciji i>odjetja, kjer organizirajo razna predavanja. Tov. Tofant je med drugim tudi po- udaril,, da komunisti premalo delajo med množicami, zato so bUi občni zbo- ri SZDL v Celju dokaj slabo obiskani in razprava premalo živa. Tov. Lubej je govoril o kmečkih pro- blemih. Med drugim je dejal, da se komunisti na vasi niso dovolj bri- gali za razvoj kmetijskih zadrug. Zato je v njih še vrsta nepravilnosti, sla- bosti Ln ljudi, ki jim socializem ni po godu. Komunisti na vasi bodo v bo- doče morali bolj skrbeti, da bodo zadru- ge povsod p)ostale socialistične usta- nove. Tov, Aškerc je govoril o študiju, o idejni rasti, o kulturnem življenju in problemih šolstva. Poudaril je, da ta vprašanja komunisti radi zapostavljajo ter dajejo prednost gospodarskim pro- blemom. Zaradi tega na področju kvil- tui'e in prosvete izbijajo na dan stvari, ki niso v skladu z našim razvojem. Medtem ko komunisti v nekaterih or- ganizacijah izgubljajo čas v teoretizi- ranju kako naj študirajo, je vrsta kva- litetnih predavanj Ljudske univerze premalo obiskana. Čeprav je zanimanje za gledališče od leta do leta večje, je število obiskovalcev iz vrst delavcev še vedno premajhno. Tudi v vrstah Svo- bode je včlanjenih še premalo delav- cev. Za vzgled je postavil naselje Za- gi-ad pri Celju, kjer že dosegajo vidne uspehe na kulturnoprosvetnem področju. Obširno je govoril tudi o vprašanjih šolstva, o vzgoji mladine, o preobsež- nih učnih načrtih, ki presegajo zmog- ljivost mladine. Ko je govoril o pomanjkanju šolskih prostorov, je tov. Aškerc poudaril, da je v Celju preko 5000 šolske mladine, šolskih poslopij pa je še vedno toliko, kot takrat, ko je Celje štelo nekaj nad 8000 prebivalcev. Govoril je tudi o so- delovanju šole z domom, o šolskih od- borih in o Društvu prijateljev mladine. Tov. Medved je poudaril, da se člani ZK ppmalo zanimajo za družbeno do- gajanje, da so se nekateri polenili in se izogibajo raznih' funkcij, zlasti v sindikatih ter da ponekod podcenjujejo mlajše komuniste, kot je primer v Rog. Slatini, kjer zapostavljajo najboljšega člana občinskega komiteja. V nekaterih podjetjih so dobre kadre ljubosumno čuv^i za upravni odbor in delavski svet, sindikalne odbore pa so podcenje- vali. Pri sestavljanju tarifnih pravil- nikov in v tarifni politiki večkrat čla- ni ZK niso odigrali svoje vloge, ampak so to prepustili raznim malomeščan- skim elementom, da so višali plače, na- mesto da bi komunisti opozarjali, da so plače odvisne od storilnosti dela. Tov. Gradnik je govoril o vzgoji mladine. Dejal je, da je zadnje čase do- sti mladincev včlanjenih v razna dru- štva, zlasti športna, le vprašanje je, če se tam tudi idejno in politično vzga- jajo. Kmečka mladina je še vedno pod vplivom klerikalne vzgoje. Dokaj nizko je tudi članstvo v mladinski organiza- zaciji, saj je od 10.000 mladincev v okraju včlanjenih v organizacijo le 3150 mladincev. Tov. Švarc je obširneje govoril o idej- ni prevzgoji, o vzgoji socialistične zia- vesti ter poudaril, da le premalo bdimo nad tujimi idejnimi vplivi. Govoril je tudi o pojmu svobodne volje, ki jo propagirajo kapitalisti, da lažje izkori- ščavajo ljudske množice in o našem pojmu volje, nadalje o kolektivnem delu o ideji in o poslanstvu, ki ga vrši Ljud- ska univerza s predavanji iz najraz- ličnejših področij znanosti. Tov. LfOŠtrk je govoril o vlogi komu- nistov v delavskem samoupravljanju in o razvoju socialnega zavarovanja. Tov. Zupane je obširno poročal o re- volucionarnosti in liku komunista. Tov. Jošt je razpravljal o delavskem samo- upravljanju in o zavesti delavcev, tov. Klenavšek pa o kulturni in ideološki vzgoji delavcev in vlogi komunistov pri tem. Poudaril je, da je politično delo zlasti med sezonskimi delavci težko in dokaj delikatno. Tov. Kimej je osvetlil delo, usp>ehe in težave komunistov v Cinkarni. Tov. Pirš je poudaril potrebo, da se bolj ix>sl;ažujemo aktivov komimistov kot doslej in da se organizacije ojačajo s sekretariati. Ta/ko bodo sestanki boljši in krajši ter delo lažje. Izboljšati bo treba socialni sestav članstva in vklju- čiti več poštenih mladincev in delav- cev v organizacijo. Tov. Bobekova je na prepričljiv na- čin naltazala, kako bi se naj nudila po- moč ženam v organizacijah SZDL, brez Delovno predsedstvo magale. Vendar pa niso povsod osvojili vsebine VI. kongresa, ker se opaža, da ponekod komunisti še premalo delajo pi-aktično pri prevzgoji ljudskih množic. Del svojega govora je posvetil tudi liku komunista in komunistični morali. Nato je nakazal nekaj izhodišč za bo- doče delo. Omenil je, da ponekod de- lavsko upravljanje ni zadovoljivo, za kar so ki-ivi komunisti. Zlasti je opaziti, da so se v nekaterih podjetjih delavski sveti odtrgali od ostalih delavcev, zato bo naloga komunistov, kjer taki škod- ljivi px)javi obstojajo, da delavske sve- te čimbolj približajo delavcem. okolica od tega koristi. V komuni bo- mo morali še bolj razviti in usposobiti ljudske odbore in zbore proizvajalcev, delavski razred iz mesta pa bo pre- našal preobrazbo na okolico. V svojem govoru je še iznesel vrsto nalog, ki jih morajo komunisti reše- vati, kot so tolmačenja novih uredb, skrb za vzgojo otrok in šolske mladine, skrb za otroke padlih borcev itd. Komunisti bodo moiali temeljito pro- učiti tudi gradivo IV. plenuma, ki je nakazal vrsto nalog za izboljšanje dd« in krepitev organizacij ZK, Komunisti morajo znati vzgajati ljudi za socializem K besedi se je oglasil tudi član Iz- vršnega komiteja ZKJ tov, Franc Lesko- šek, ki je dejal, da so komunisti v Ce- lju dosegli velike uspehe, zlasti v de- lovnih kolektivih in v delavskem samo- upravljanju. Nato je podal nekaj pral<- tičnih primerov uspešnega dela iz svoje revolucionarne prakse. Navedel je etapo boja komunistov v predvojnem času. za časa borbe in po osvoboditvi. Zakaj so komunisti takrat zmagrovali, čeprav jih ni bilo toliko kot Pogled v dvorano v času zasedanja danes? Zato, ker so bUi revoducionami, discipliniTajii in ker so izvrševali sklepe. Govoreč o prehojeni p>oti KP je po- udaril, da se komunisti po VI. kongresu niso znašli takoj, ker so boli navajeni komandiranja. Ker se je materialna ba- za v državi izboljšala, so biLi dani po^- goji za vedno večji razvoj socialistične demokracije, ki priteguje k up>ravljanju ljudske množice. Danes je Zveza komu- nistov vodnik in nosiilec te borbe in ko- munisiil se morajo znajti v tem. Znati morajo pridobivati iin Tzg'ajati ljudi ca upravljanje. Zato morajo delati tam, kjer se ljudje zbirajo, v nmožičinih or- g-anizacij^ in društvih. Ce hočejo pa vzgajati ljudi, morajo nekaj znatL Uči- ti se pa morajo iz naše prakse, ki j« lažje razumljiva kot filozofija. Komunist, M se ne izpopolnjuje, U ne dela in ne prevzgaja ljudi, ne more biti komunist. Komunisti morajo pro- učevati problematiko in oceniti situacija v kraju aii vasi. Na podlagri take ana- lize morejo napraviti sklep in posegati vmes povsod, kjer je to potrebno. Tega pa naši komunisti večkrat ne delajo. Novoizvoiiani člani Okrajnega komiteja ZKS Celje Tov. Aškerc Anton, Borovšak Helena» Cvenk Miran, Golja Ivan, Gradišnik Fri- do, Grešak Ivan, Grm Anton, Jemuus Bilko, Jošt Jože, Kotar Alojz, Korai Ivan, Lojen Jožko, Lubej Franc, Med- ved Albin, Omladič Milica, Pelko Florf- jan, Folcom Nina, Rehar Albin, Simonii Franc, Šumrada Vinko, Tofant Anto«, Tržan Franc, Vičič Ivan, Vrabič CM«* in Žaberl Konrad. Novoizvoljeni Mestni komite v Celju Po zaključku okrajne konferencc ZKS r^o se v soboto ob 13. uri zbrali v sejni dvorani Mcsinega ljudskega odbora de- legati iz Celja in iz svoje srede izvoliU nov 21 članski mestni komite ZKS v Celju. V komite so bili izvoljeni: Atlagič Božiča, Bizjak Karel, Božnik Anton, Drole Andrej, Frece Marica, Fale Pani- ka, Grgič Edo, Hilbert Kamilo, Kokoli Stane, Kos Vili. Loštrk Milan, Lesjak Albin, Pelko Florijan, Peperko Rudi, Pirš Franc, Polajner Stane, Sribar Ka- rel, Svarc Ivo, Tofant Anion, Vrabič Olga in Zupane Ludvik. Na svoji prvi seji bodo izvolili sekre- tariat in sekretarja. Novoizvoljena revizijska komisija Okrajnega komiteja ZKS Celje Frece Marica, Kotnik Anton, Krivec Alojz, Ldbnik Alojz, Pečnik Ivanka, Ra- ček Pankrac in Vipotnik Marija. katerih je težko vzgajati mladino in jo odtrgati od zastarele miselnosti. Ugoto- vila je, da je premalo žena vključenih v odbore SZDL in premalo roditeljskih sestankov, na katerih bi starši s pro- svetnimi delavci proučevali vzgojna vprašanja. Sploh se opaža, da marsikje podcenjujejo žene, uporabljajo jih le za manj važne stvari kot je pobiranje članarine, pri sodelovanju v važnejših stvareh jih' pa odmikajo v stran. Ne moremo pričakovati, da bo žena poli- tično razgledana, če jo ne bomo vklju- čili v množične organizacije ki organe Ster. 14 »Saviajski ve^tniko, dne 9. aprila 1954 Stran 3 Nekaj misli o medicinskih sestrah ob svetov- nem Dnevu zdravja 7. aprita Svetovni Dan zdravja, ki ga slavi ves svet oh spominu na Florence Nightin- gale pod geslom »Medicinska sestra — pionir zdravja«, je dal tokrat povod, da spregovore sestre same nekaj be- sed o svojem poklicu in delu, ki ga dol- gujejo svojemu narodu in človeštvu. Pred sto leti se je med krimsko vojno leta 1854, pojavila na Krimu žena ve- likega duha, polna kreposti, da pomaga bednim in izmučenim ranjencem, Ari- gležinja Florence Nightingale. Njej in njenim štiridesetim pomočnicam je us- pelo uredittnjo modeme sardtetne organizacije postaviti poljske bolnišni- ce tako, da je padla umrljivost za 50%. Z veliko srčno kulturo in neomejeno inteligenco si je pridobila zaupanje in hvaležnost svojega naroda. • Ustanavljala je prve sestrske šole njenega tipa, n. pr. šolo v bolnišnici sv. Tomaža v Londonu. Tam so se vz- gajale gojenke z geslom »Vse kar je najboljšega je komaj dovolj dobro za bolnika!« Neštetokrat jim je ponavljala, da je za sestrski poklic premalo imeti srce polno ljubezni, važna da je umet- nost nege same ter pravilna zavest o vrednosti življenja nasproti smrti. Ter- jala je od sestre inteligenco, strokovnost, prilagodljivost, potrpežljivost, takt in smisel za humor. Florence Nightingale je bila pravi novator, njej gre zasluga, da se je tudi izven meja Anglije posre- čilo utreti pota modernemu sestrinstvu in šolstvu v blagor vsega človeštva. Njen kip na londonskem trgu jo predstavlja kot svečenico, ki s svetilko v roki sveti v temo neznanja ter utira pot v novo svetlo dobo sestrinstva. Civilno sestrinstvo pri nas do leta 1920 ni bilo na primerni višini. Bilo je pač dediščina prostovoljnih bolničark iz prve svetovne vojne, ki jih je še nekaj po vojnih bolnišnicah. Leta 1921 se je z ustanavljanjem strokovnih šol 'dvignil strokovni standard sester. Ta- ko so po vrsti zrasle šole v Zagrebu, Beogradu, Valjevu in Ljubljani. Druga po starosti je bila šola v Beogradu, organizirala jo je Angležinja Miss Neroton. Njeno vodstvo je trajalo le nekaj let, nakar so jo prevzele naše medicinske sestre po specializaciji v Angliji. Sola je bila moderno grajena z dobrim strokovnim vodstvom in je dala mnogo dobrih in zaslužnih sestra. Sola je bila namenjena v glavnem stro- kovni negi bolnika, čeprav so se sestre izobraževale tudi za druga dela v zdrav- stvu, n. pr. za terensko delo, dispan- zerje, šolske poliklinike ter razne otroš- ke ustanove. Šolanje je obstojalo iz strokovnih predmetov in prakse. Sola jf trajala sprva 2 in pol leti. Leta 1925 do 1930 je trajala 4 leta, nato pa 3 leta z dovršenim diplomskim izpitom. Sola je sprejemala gojenke, stare IS let, s 4 letno nižjo srednjo šolo z dovrše- nim izpitom, bila pa so tudi med njimi dekleta z veliko maturo ali nekatere z učiteljiščem. Na žalost je bilo šolanih sester premalo. Redovnice so preplav- ljale bolnišnice, brez strokovne pred- izobrazbe. Načela, da je življenje važ- nejše od smrti, niso poznale. Druga svetovna vojna z nemškim osvajalcem in kasnejšim okupatorjem, ki nam je zapustila izropano in obu- božano domovino, nas je pripravila do spoznanja, da nam je nujno potreben velik strokovno izobražen kader zdrav- stvenih delavcev. Naša oblast se je tru- dila z ustanavljanjem modernih šol za med. sestre in nudila vse ugodnosti za ta študij. Zal pa je odziv za ta pre- lepi poklic premajhen, kljub temu, da je izrazito ženski kakor noben drugi. Zena, ki je že po svojem bitju nežnejša, ima prirojen materinski čut, ki išče udejstvovanja. Zato se bo v vsakem pri- meru zavzemala za brezmočna, slabotna, bolna in onemogla bitja in jim nudila zaščito. Vkljub temu, da nas je danes po šte- vilu še mMlo, vendar srečavamo medi- cinsko sestro že po vseh zdravstvenih ustanovah, na klinikah, v bolnišnicah, na poliklinikah, v dispanzerjih, v pre- ventivni in prenatalni zaščiti. Srečuje- mo jo v operacijski dvorani, pri delu oh Rontgenu kot zdravnikovo pomočni- co in svetovalko. Zelo jo pogrešajo bol- nišnice in klinike, kjer nega bolnika še zdaleč ni zadovoljiva. Če pogledamo le celjsko bolnišnico, ki sprejema 600 bolnikov, ima pa le deset medicinskih sester, potrebovala hi jih pa najmanj 60. Tudi patronažnih medicinskih sester za bolnike na domovih je še vse premalo. Imamo kraje, kamor še ni stopila noga zdravstvenega delavca, kjer še ljudje verujejo v vraže in so prepuščeni ma- začem.. Tako se je zgodilo nedavno, da so nezavestnega otroka obujali z žare- čim železom itd. Manjkajo nam tudi šolske medicinske sestre, ki bi bile trdna vez med otrokom, učiteljem in otrokovim domom. Manjka nam tudi industrijskih sester, ki hi skrbele za telesno zdravstvo našega delavstva. Priznamo, da poklic medicinske sestre ni lahek. Področje njenega dela je ne- skončno in terja celega človeka. Toda vsi napori so v trenutku pozabljeni, ko se bolnik prvič nasmehne. Kaj po- meni takšen nasmeh ve samo tisti, ki se je dni in noči boril za njegovo živ- ljenje. Želimo, da hi dobili toliko novih sester, da bi izpolnili vse vrzeli v zdrav- stvu. S svojim delom hi rade zajele vso domovino, tudi najbolj zaostale kraje. S tem prizadevanjem podpiramo našo ljudsko oblast, ki se neizrekljivo trudi, dati človeku to, kar mu je naj- dražje: ljubo zdravje' Med. sr. Stegnar Silva Komemoracija v počastitev spomina Borisa Kidriča Mestni ljudski odbor Celje priredi ob obletnici smrti narodnega heroja Bo- risa Kidriča v dvorani Ljudske prosve- te (bivše gledališče v Celju, Stanetova ulica) dne 11. aprila 1954 ob 10. uri komemoracijo. Mestni ljudski odbor poziva ustano- vo, podjetja in državljane, da v ne- deljo, dne 11. aprila izobesijo zastave na poldrogu oziroma s črnim florom. Kolektivi ustanov in člani delavskih svetov naj se komemoracije v nedeljo, dne 11. aprila 1954 udeleže polnošte- vLbio, da na ta način izkažejo čast po- kojnemu Borisu Kidriču. Mestni ljudski odbor Celje Ivanki Mravljakovi — materi padlih borcev v spomin! Neizmerno je pretresla vesi, da je umrla v šošianju Ivanka Mravljakova, slehernega, ki jo je poznal. Še prav posebno pa so ob njeni smrii začutili pekočo bolečino tisti, ki so poznali njen dom iz časa, ko je v njem živela in prekipevala revolucionarnost njenih dra- gih sinov Božota in Dušana ter njunih sodelavcev. Iz vsega tega prijetnega, toplega domačega vzdušja je dihala vselej tovarišica, mama Ivanka Mrav- ljakova. Bila je ena tistih mater, ki so se odrekale vsemu za dobro svojih otrok, jih nevidno spremljale in stale močno ob strani tudi tedaj, ko so ho- dili ilegalna pota, bile ob njih še moč- nejše, ko so jim sledili in jih prega- njali orožniki in bile še bolj ponosne nanje, ko so jih sramotili in po njih pljuvali gestapovci. Nikoli se Ivanka ni sklicevala na dolžnosti otroka do matere, niti tedaj, ko je objela svojega Božota in vedela da odhaja kot pro- stovoljec v špansko revolucijo. Tožila tudi ni, ko je morala zaradi delovanja svojih otrok zapustiti svoj dom, odšla je s ponosno dvignjeno glavo na Hrvat- sko. Želela je vedno samo, da se ure- sničijo svetli ideali njenih otrok, če- prav je vedela, da Brez žrtev ta izpol- nitev ni mogoča. Ko se je po osvoboditvi vrnila domov, je zaman čakala, da se med vrati pri- kaže in jo veselo pozdravi vedno na- smejan obraz Božota, ni pričakala pri- hoda Dušana. Prvi je bil ustreljen leta 1942 v Mariboru, drugi je padel kot zdravnik Pohorskega bataljona. Vrnilo se ni še mnogo tistih, ki so prihajali in oživljali nekoč to hišo ... Ostala je sama z isto bolečino kot mama Rocko- va, Šolnova-Korenova, Vrabičeva, Mu- hovčeva in druge ... Zaprla je svojo bolečino globoko vase, v sobo je na- mestila sliko, ob sliko vseh tistih, ki so ji bili neposredno blizu in dragi, in ki jih ne bo nikoli več. Ob otvoritvi muzeja iz NOV v Šo- štanju, se je zazrla tako globoko v zgodovino lepih, obenem krvavih dni, da je pod težkimi občutki omahnila in se ni več dvignila. Živela je, vendar vsakdanji dogodki v njej niso več našli pravega odraza, živela je v preteklosti, nekaj let. Ob ponovni kapi, v nedeljo, je za vedno ugasnilo njeno plemenito, široko srce! Z Ivanko Mravljakovo se je podrl zno- va del starega borbenega Šoštanja, za- prla so se za vedno vrata toplega do- ma ... Z njenim slovesom pa so oživeli znova pred nami pokošeni cvetovi nek- danjega Šoštanja, videl si nasmeh Bo- žota, slišal besede Dušana, Bibe Ročka, Korena, Janka Vrabiča, in še mnogih. Odeta v pomladno cvetje, je legla mnogo prezgodaj v zemljo žena, Ivan- ka Mravljakova, ~ mati, kateri bo zgo- dovina naše borbe dala častno mesto in jo ohranila v najlepšem spominu! Marica Frecetova y ponedeljek cb petletRici obstoja prireja Komorni zbor svoj stoti nastop Komorni zbor v Celju ima za seboj zelo plodovito pot. Pet let nazaj, od takrat, ko se je celjski Komorni zbor pod vodstvom prof, Egona Kune j a usta- novil, pa do danes je imel Komorni zbor 100 nastopov. Nastopil je na 50 samostojnih koncertih, na enajstih pro- slavah, devetkrat v študijih radio Ljub- ljane in Maribora, petkrat na komemo- racijah in petkrat na pogrebih. Ce sa- mo pomislimo (vsakemu, ki kolikor to- tUo razume proces glasbenega repro- duktivnega ustvarjanja, bo to jasno) koliko prizadevanja je skupina celjskih pevcev vložila za tolikšen uspeh, po- tem bomo v ponedeljek z našim obi- skom dali priznanje zboru, ki v našem mestu predstavlja zelo pomemben glas- beni kolektiv, na katerega smo lahko ponosni. Upajmo, da bomo v dvorani Uniona videli zbrane vse ljubitelje petja in glasbe. Vstopnice za koncert Komornega moš- kega zbora, ki bo 12. aprila v dvorani kina Union, so razprodane. Na splošno željo bo ponovitev koncerta v četrtek, 22. aprila v Narodnem domu. Rezer- virajte si vstopnice pravočasno v Glas- beni šoli. KONCERTNI VEČER Celjskega orkestra (Dirigent Dušan Sancin, solist Karlo Rupel — 5. aprD. 1954) V Celju se še vse premalo zavedamo pomena orkestralnega ikorpusa, ki z domačimi godbeniki neguje resno glas- bo nase in tuje literature. Poznali smo svoj čas takoimenovane salonske or- kestre sirom Slovenije, ki so imeli na programu lažjo in celo plehko glasbo plesnega ali zabavnnega značaja. Celj- ski orkester pod vodšt-vom prof. Du- šana Sancina pa goji vsa leta glasbo, ki jo s pridom posluša razvajeno uho in naše široke množice, ki niso imele prilike niti posečati glasbenih šol, niti da bi si s pogostimi obiski resne glas- bene produkcije vežbale sluh. V pri- merjavi z vokalno glasbo, kot se goji pri nas v naših kulturnoprosvetnih društvih, je sodelovanje v orkestru mnogo zahtevnejše, saj mora sleherni član doseči neko določeno stopnjo teh- ničnega znanja in čistočo v intonaciji. Se le tako presečje članov je predpo- goj za reprodukcijo zahtevnejših kom- pozicij, katere potem dirigent v ne- štetih vajah izoblikuje do one stopnje, ki je zrela za koncertno dejavnost. Spored koncertnega večera je obse- gal dva dela. V prvem delu smo slišali Glucka, Griega, Santla in Cajkovskega. Fo odmoru v dmgem delu Tartinija, Rodeja, Nach^za. V teh kompozicijah je sodeloval solist-violinist Karlo Ru- pel iz Ljubljane. H programu ni kaj reči, toliko je bogat, da je priklenU poslušalce ves večer, kar je bilo videti že po six)ntanih aplavzih polne dvo- rane. V prvem delu Cajkovsd^ega Fi- nale iz Serenade op. 48 je najbolj za- zvenel, medtem ko je bila Gluckova Simfonija v G-duru medle j ša (Alegro, Andante). Violinist Rupel je prekosil samega sebe v Tartinijevem Koncertu v d-molu. Vživetje v staroitalijansko kompozicijo je bilo popolno in stilno zaokroženo brezhibno, zaigrano z di- skretno spremljavo orkestra. Bil je to višek koncertnega večera. Rupla smo občudovali zlasti v treh kondencah, kjer je vsa brOanca violine kot instru- menta prišla do prepričljivega izraza, hkrati pa njegova spevnost. T. Nachez- jev Ciganski ples št. 1 je v toliki meri vžgal, da je publika izzvala ponovitev. Ta večer je bil na odlični višini, po enoinpolurno trajajočem programu so se poslušalci le težavno ločili od kon- certantov. Ker so v Celju tako redki instrumentalni koncerti v primerjavi z vokalnimi, bi bilo le želeti, da celjski godbeni orkester pod taktirko prof. Sancina slišimo češče. Celjski orkester žal ni ustaljen, s premestitvami se kali njegova rast, v sedanjem konceptu zvočnost popušča v primerjavi s prejš- njim stanjem, tudi je število pičlih 20 godbenikov skromno — kakorkoli pa le verno izpričuje celjsko zmogljivost v danih okoliščinah. Celjski orkester pojde na gostovanje v Zagreb, kjer b^o koncertirali za radiooddajo in poleg te dejavnosti ab- solvtiirclli samostalen koncertni večer. Celjani želimo našim umetnikom obilo uspeha! , ^.S. „Vaška komedija" v Vitanju Poleg mnogih amaterskih gledaliških skupin, ki kljub prenekaterim težavam hočejo zadostiti svojemu kulturnemu poslanstvu, se tudi gledališka družina iz Vrtanja trudi izpolniti svoj namen. Lahko rečemo, da so prilike vitanjsMh amaterjev tako siromašne, da bi se marsikdo, ki je vajen večjega razlozdravili narodnega hero- ja Franca Leskovška-Luko, tov. Mico Slandrovo, narodnega heroja Maslo Draga, tov. Simoniča, tov. Sumrada Vinka, tov. Olgo Vrabičevo, komandan- ta garnizije Celje tov. Jeriča in še mno- ge druge vidnejše oblastne in politične funkcionarje. Družabni večer je obogatil program, ki ga je izvajal celjski Komorni zbor pod v(^stvom tov. Egona Kuneja. V zabavnem programu pa je sodeloval član Mestnega gledališča tov, .Janez Skof. Za ples je igral orkester pod vod- stvom Dančija Pestotnika, ki pa je vmes zaigral tudi katkšen venček par- tizanskih pesmi. PREDAVANJE o pomejiu vrtov, parkov in nasadiov v mestih prireja Ljudska univerza v Celju, v če- trtek, 15. aprila t. 1. ob 19.30 uri v pre- davalnici na učitelji.šč^i. Predaval bo prof. inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane. Pre- davanje bo spremljano s sikioiptičnimi slikami. . Olepševalno dioištvo in mnogi posa- mezniki se trudijo, da bi bilo naše me- sto čim lepše in 6im bolj urejeno. Lepo negovani nasadi, vrtovi, cvetice na ve- randah, na zelenih pasovih ob ulicali in drugod, k temu mnogo pripomorejo. Z izkustvi, ki iih imajo glede tega mno- ga mesta v Evroipi kot tudi v naši do- movini, nas bo ob skioptičnih slikah se- znanil naš priznani strokovnjak prof. inž. Ciril Jeglič. Vsi, M želimo, da bo Celje vedno bolj in lepše urejeno me- sto, da bodo vrtovi, parki in nasadi vsem v prijeten oddih, estetski užitek in v veselje, bomo z udeležbo na preda- vanju pridobili mnogo za uresničevanje teh nalog. Vsi vljudno vabljeni! Drugi večer poučnih filmov v Celju prireja Ljudska univerza v Celju, v torek, IS. aprila ob 19. 30 uri v preda- valnici na učiteljišču. Predvajani bodo naslednji filmi: Planinci v Alpah, Ži- vinoreja v Podomavju, Splavarji na Ja- ponskem, Perzijska karavanska cesta. Govor v zvezi s filmi bo imel učitelj tov. Gobec Lojze. Vljudno vabljeni! Z OBČNEGA ZBORA FOTOAMATERJEV Preteklo sredo je imel foto-kinoama- terski klub v Celju svoj občni zbor. Po poročilu predsednika kluba tov. dr. Pod- I>ečana se je razvila živahna dislcusija, iz k:jtere je bUo razvidno, da je delo kluba zadnji čas precej nazadovalo. — Klub ima v svojili krožkih v Kemični tovai-ni, Zdravstvenem d^c-mu, Drž. uči- teljišču in I. gimnaziji včlanjenih 124 članov, agilniili pa samo 43. Vzrok ne- zainteresiranosti članstva (večina dija- Icov), je predvsem v tem, ker si ne mo- rejo nabaviti materip.la po dnevnih ce- nah, klub pa jim ne more tega cenejše nuditi, ker sam ni prejel nobene pod- pore (razen od OOLT). Problem, Icaterega klub ne more re- šiti, je problem klubskih prostorov, saj se je v kratkem obdobju dvcjkrat selil. Najprej v kletne prostore Doma OF, kjer je vlaga uničila večino opreme. Tako so bili prisiljeni, da se preselijo. Sedaj so v boljših, toda še vedno za klub neprimernih prostorih Sindikal- nega doma. Kljub težavam pa je klub dosegel tudi .pohvalne uspehe: organiziral je tri tečaje za začetnake na Učiteljišču, kjer je vsakokrat z uspehom dovršilo tečaj nad 30 dijakov, ki bodo, kot učitelji širili to panogo ljudske tehnike med kmečko in delavsko mladiino. Prav tako so bili tečaji na I. gimnaziji in Tovarni emajliLrane posode, katere so vodili Idubski člani. Člani kluiba so sodelo- vali tudi na raznih razstavah, tudii med- naiTodnih in žeM leipe uspehe. Po izivolitvi odbora, kateremu pred- seduje tov. dr. Podpečan, so člani spre- jeli nekatere važne sklepe. Organizi- rali bodo tečaje za^četnikov na obeh gimnazijah (na Učiteljišču je še v teku) s primernimi diapozitivi, katere bo eki- pa društva predivajala pionirjem. RIESTNA IN OKRAJNA GASILSKA ZVEZA ZDRUŽENI V nedeljo 4. aprila dopoldne sta bila občna zbora Mestne gasilske zveze Celje in Gasilske zveze okraja Celje- okolioa. Popoldne istega dne sta se na ustanovni skupščini obe Gasilski zvezi združili v Gasilsko zvezo Celje, Za pred- sednika Zveze je bil izvoljen tov. Drago Komerički. Gibanje prebivalcev v Celju v 6asu od 29. 5. do 5. 4. 1954 je bilo rojenih 31 dečkov in 28 deklic. Poročili so sc: Mrako.vič Radenko, delavec iz Celja in Ga- vez, razv.' Metež Olga. gospodinja iz Celja; Leskovar Bernard, geometer iz Celja in Frauc Ivana, nameščenka iz Celja. Umrli so: Videč Marija, otrok iz Male Breze, občina Breze, Pušnik Zdenko, otrok iz Laškega; Krajnc Drago, otrok iz Laškega; Poček Marija, gospo- dinja iz Celja, stara 46 let; Oštir Franc, upo- kojeni rudar iz Konovo-Velenje, star 77 let. .. in zaledja Gospodinjsko-izobraževalni tečai v Laškem Pred dnevi se je v Laškem zaključil eden najuspešnejših gosp. izobraževal- nih tečajev te sezone v okraju Celje- okolica. Pravzaprav sta bUa to dva te- čaja, v katerih se je 42 deklet iz vasi Laziše, Lenart, Rupert, Strmca, Sve- tina, Zigon, Debro, Rečica itd, izobra- ževalo in razširjalo svoje pomanjkljivo znanje. Poleg kuhanja, praktičnih gosp. del Ln ročnega dela so gojenke bHe deležne pouka o prehrani, higieni go- spodinjstva, higieni žene, zdravstva (prva pomoč, boln. hrana, dojenček), dalje živinozdravstvo, mlekarstvo, za- družništvo, kulturne navade, moralni pouk, deloma so poglobile znanje slo- venščine, računstva in zemljepisa, ka- Kor tudi osvobodilno borbo našega na* roda, socializem in lik socialističnega človeka. Vsa ta snov jim je 2 meseca v. vsakodnevnem pouku (razen sobote) gotovo razširila obzorje in kar je glav- no, ta pouk jim je trdna osnova za na- daljnje samo izobraževan je. Večina teh deklet je hodila eno, dve in tudi tri ure daleč v tečaj in ix> ob vsakem vre- menu — zato mislim, da je vsaka be- seda, ki bi še potrjevala potrebo, voljo in željo po izobraževanju naše mladine odveč! Gojenke so v celoti prisostvovale predavanju pedagoga prof. SUiha iz Ma- ribora o vzgoji in tovariša Dermola iz Šoštanja o vrtnarstvu. Mnogo so pridobile z ogledom raznih obratov. V pivovarni Lašiko jih je presenetila iz- redna čfistoča na vitkem koraku, v tekstUni »Volna« so se lahko seznanile s tkanjem lepega volnenega blaga, ob- čudovale so krasno posodo in vztraj- nost žena v »Emajlirani« v Celju; v Celjski tiskarni so jim ljubeznivo raz- kazali tiskarsko umetnost, obiskale so ekonomijo v Medlogu in v vrtnarski §oli so jim prijazno razložili svoje uspe- he pri gojenju raznih kultur. Zaradi boljšega pojmovanja naše narodne pre- teklosti so obiskale celjski muzej, kjer so v zgodovinskem oddelku Narodno- osvobodilne borbe znova podoživljale naše narodno trpljenje in njega osvo- bojen je. Rade bi si bUe ogledale Se marsikaj; vendar dokler ne bo takim nadaljeval- nim šolam in tečajem priznan popust na železnici, kakor se tega poslužujejo lahko ostale šole, to iz finančnih razlo- gov ni Izvedljivo. V tovarnah so dobro spoznale trud našega industrijskega delavca in so taka medsebojna spo- znavanja industrijskega in kmetijskega sektorja prav koristna. Kmetijska zadruga, ki je omogočila izvedbo tega obširnega tečaja je s tem ddkazala, da je v njej socialistična mi- sel že dokaj dozorela in s takim delom postavlja kolektivno odgovornost za dvig znanja ljudstva, v resnično dejav- nost. Mi vsi smo socialistična skupnost. In tu se je vsota, pridobljena od skup- nosti ponovno vrnila v ljudski element, konkretno z dvigom znanja kmečke mladine. In ker ta mladina, ki jo je vojna prikrajšala za redno osemletno šolanje ni sama kriva svojega pomanj- kljivegia znanja — je naša družba so- odgovorna, da jim pomaga nadoknaditi znanje. Tega se je zavedala Kmetijska zadruga v Laškem in naj bo to zgled številnim drugim zadrugam. Zaključku tečaja je prisostvovala zvezna poslanka našega okraja tovarišica Helena Borovšak, ki je od vseh navzo- čih toplo pozdravljena, izrazUa svoje odkrito zadovoljstvo nad uspehi tečaja. Ob tej priliki je zadruga pozdravila v s\"oji sredi tudi najboljše in najdelav- nejše — člane zadrugarje — iz vsake vasi svojega območja. Pogrešali smo zastopnika Okrajne zadružne zveze. Gojenke so vse prisotne goste s svo- jim dobrim nastopom pri serviranju, le- pemu vedenju in samozavestnem dekla- miranju in igranju presenetile, to tem- bolj, ker je dve tretjini njih nastopalo prvič. Ko pa je iz štiridesetih mladih grl zadonela pesem »Pomladi« (pevo- vodja Gorič), je bilo v njih težko six)- znati tista, skoro boječa, vase zaprta dekleta izpred dveh mesecev. Oba tečaja je vodila požrtvovalna kulturna delavka tov. Pavla Rovanova. Gibanji piibivalcsv v caljski okottel v času od 29. 5 do 5. 4. 1954 je bilo ro- jenih 8 dečkoT in 10 deklic. PoroiEili so se: JoSt Vinko, poftni uslužbenec iz Gotovelj 124, 2alec in Urleb Terezija, gospodinja iz Dober- teše vasi št. 47, Šempeter v S. d.; Podčeden- iek Jakob, delavec in Ferlei Roza, poljedelka iz Luterji, Ponikva pri Grobelnem; Kovačič Jo- žef, posestnik iz Lastniča in Vaje Antonija, po- sestnica iz Brezovca; Pečnik Silvan, kurjač iz Trbovelj in Pfejfer Vida, etiketirka iz Dolenje vasi; Vidali Ivan, poljedelec iz Slov. Konjic in Vivod Frančiška, tov, delavka od Sv, Tomaža; Pavlovič Branko, kmetovalec s Trličnega in Po- točnik Alojzija, kmetovalka 9 Trličnefa; Caj- zek Anton, mizar n Smarjete in Artič Lidvina, kmetovalka iz Dobovca. Umrii Ml lAt»backer K*r«l, upokojesec Is Lvkavea. »Ur 59 let; Br^les Marija m Lvterja. ttara M let; Pisanec Gabrijela, previitkarica iz VeraČ. stara 82 let; Cepin Martin, posestnik iz Buč, star 76 let; Kočevar Martin, prevžitkar iz Dob- ia, star 74 let; Gnus Terezija, posestnica iz .esičnega, stara 54 let; Jerman Frančiika, oskr- bovanja iz Prebolda, stara 69 let; Breznikar Jo- žef, tov. delavec iz Latkove vasi, star 17 let; Divjak Rozalija, oskrbovanka iz Ojstrike vasi, stara 80 let; Gajiek Frančiika. kmetica iz Bre- zove, stara 81 et; Kos Jera, prevžitkarica iz Kamene, star« 68 let; Bremičak Mihael, posest- nik iz Rog. Slatine, stara 72 let; Sket Vincenc. posestnik iz Rog. Slatine; Otorepec Terezija, prevžitkarica iz Rogaške Slatine; Blagovšek Frančiika, previitkarica iz Straže, stara 62 let; Gračner Janez, prevžitkar iz Cvrnovca. star 84 let; Galan Cvetka, otrok iz Donačke gore. star 8 meaecev; Jnrič Jaliiana, kmetovalka is dr. Jurija, stara 82 let; Janžek Kari. oaebai upokojenec iz Trličnega, stara 57 let. IZ SMARTNEGA OB PAKI Predatega ka- tastrskega dohodka. Posrečena je bila zamisel, da se je Ljiid:jka univerz.a odločila za to preda- vanje, kajti zanimanje za to je bilo precejšnje, ljudstvo samo pa je tudi upravičeno, da je o vsem tem zadostno poučeno. Poslušalci, katerih je bilo okrog 80, so z velikim zanimanje-m sle- dili izvajanjem predavatelja. On sam pa se je tudi ix>trudil, da je ljudem v preprosti in poljudni obliki razložil vse ono, kar je nujno potrebno, da ljudje vedo. Po predavanju se je razvil živahen razgovor, katerega so se udeleževale tu- di ženske, ki dnjgače ob drugih prili- kah navadno molče. Takih predavanj si ljudje še večkrat žele, 5kropilie(a|a sa^-ega drevja Akcija za čiščenje in škropljenje sad- nega drevja v območju naše« Kmetij- ske zjadruge je končana. Uspeh je v res- nici zadovoljiv, kajti lastniki sadnega drevja so storili svojo dolžnost. Celih deset dni sta škropili dve ekipi z mo- tornima škropilnicama, tako da je vse drevje ob pravem času poškropljeno. Ce ne bo zopet pc-zebe, lahko upamo, da bo po sedanjih izgledih letos sadna letina zadovoljiva. Vlom v poslovalnico Neznani vlomilci so prejšnji torek ponoči vlomUi v prostore poslovalnice Kmetijske zadruge v Gorenju. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okoli 200.000 din. V prostor so prišli tako, da so odtrgali obešenke z oken. razbili šipe in se splazili v notranje prostore. Kljub vsem prizadevanjem zaenkrat za storilci ni sledu. IZ KOMPOL NAD ŠTORAMI NE GLEJ PREVEČ V KOZAREC! Ni še dolgo, ko se je v Kompolah cerkveno poročil rudar Hrastnik Ru- dolf iz rudnika Zabukovce s kmečko hčerko Majoranc TAarijo. Kot je to stari običaj, sta tudi imenovana novo- poročenca povabila na gostijo svoje naj- boljše prijatelje in prijateljice, da ju spremljejo k poroki v lovrenško cer- kev nad Storami. Po končanih cenkvenih ceremonijah so svat je šli na kratko razvedrilo v bližnjo gostilno h Gajšku Jakobu, po domače »Pri Spulcarju«, Ker pa ima Spulcer pristno vino, so se svatje opUi in prišlo je do pretepa. Da toči Spul- cer j ev Jaka tako močno vino, si bo zapomnil on sam celo svoje življenje, " ker je imela od svaka nahujskana priča oziroma starešina po nevestini strani težko roko, katero je isti v€JČer ome- njeni gostilničar nekajkrat občutil na svojem obrazu in ga je celo vrgla za vrata v njegovi lastni gostilni. Nikoli še ni Spulcar občutil tako krepke svatovske pesti na svojem te- lesu, dasiravno Se že mnoga leta zbi- rajo svatje za razvedrilo v njegovi go- stilni. Ce pa bodo bodoči zakonci po- vabili na gostijo takšne prijatelje, kot jih je povabil Hrastnikov Rudolf in njegova nevesta Marija, jih pa nemara Spulcarjev Jaka lahko še dobi po svoji grbi. Kdor pa želi kaj vedeti o tej gostiji, pa naj pride k Spulcarju na dobro kapljico! IZ PILŠTANJA Občni zbori društev in organizacij so pri nas za nami, če izvzamemo Ljud- sko tehniko, ki je kmalu po ustano- vitvi, lanskega januarja, usahnila. Usta- novitelji niso kazali pravega zanimanja, zato je bil začetek združen s koncem. Gasilsko društvo je izročilo dolgolet- nima sodelavcema Hugonu Bosiu in Avgustu Kladošku znački. V treh od- daljenih vaseh bo društvo ustanovilo desetine. Občinski ljudski odbor Lesično je priredil za člane Protiletalske zaščite in Rdečega križa niz predavanj. Zapo- redna predavanja zdravnika dr. Branka Fišerja iz Kozjega so bila prav dobro obiskana tudi po drugih udeležencih. Sadjarski strokovnjak Janko Prislan nas je že dvakrat obiskal. Prva raz- prava je bila bolj teoretičnega, druga pa praktičnega značaja in obakrat zelo dobro obiskana. Z enakim zanimanjem so ob veliki udeležbi poslušali okraj- nega živinorejskega strokovnjaka Zu- pana. Odkod sredstva za socialno zavarovanje! Te. dni se v naši javnosti dosti raz- pravlja o socialnem zavarovanju. Ob- javljene so bile javne teze in vodilne idejo, na o,snovi katerih naj bi se reor- ganiziralo naže bolniiko zavarovanje. Vsak pač vidi samo pravice, ki mu jih daje socialno zavarovanje, ne vpra- ša se pa po dolžnostih, ki jih ima do socialnega zavarovanja. Nikoli se ne vprašamo, odlcod denarna sredstva za ogromne dajatve. Kdo ta sredstva ustvarja, kako z njimi gospodarimo, to so vprašanja, katerim posvečamo vse premalo pažnje. Ali se zaVedamo, da plača vsako podjetje 45% zneska iz- plačanih plač v ta namen? Ali kdaj pomislimo, da znaša plača delavca ali uslužbenca, ki prejme na izplačilni dan 8500 din, pravzaprav 12.325 din? Ali nam je res vseeno, kam gre S825 din (pri tej plači) in kako se s tem de- narjem gospodari? 2e bežen pogled na plačilni fond na področju OLO Celje-okolica in MLO Celje, ki je planiran za leto 1954 v državnem, zadružnem in privatnem sektorju na znesek 3.342,640.000 din nam pove dovolj. Ali pomislimo, da bodo od tega »plačali« L504.187.000 din prispev- ka za socialno zavarovanje? Ali je kdo EKjmislil, da predstavlja to pri seda- njih cenah približnno 750 do 1000 sta- novanj letno? V prejšnjem primeru (plača 8500 din mesečno) bi to zneslo 45.900 din plače na leto več, kot jo de- lavec ali nameščenec dejansko prejme. Seveda nočem pri tem vzbujati vi- deza, da bi to lahko vsak obdržal za sebe, da bi lahko te dajatve odpravil. To bi bilo smešno. Hočem samo po- udariti, kako ogromno breme nosimo danes vsi, i>o drugi strani pa opozoriti, da je to denar nas vseh, da moramo z to v tej razpravi, ko se pripravljajo novi predpisi o socialnem zavarovanju vsi in res paziti, da bo ta naš denar pravUno uporabljen, V zvezi s tem je interesantno ugoto- viti, kam pravzaprav gre zgoraj ome- njena milijarda in pol. Odgovor , na to vprašanje dajejo podatki iz proračuna zavoda za socialno zavarovanje. Predvsem je treba vedeti, da gre 35% v fonde za dolgoročne dajatve (pokoj- nine in otroški dodatki), 10% pa za kratkoročne dajatve (hranarine, .porod- nine) in za druge stroške zavoda (zdra- vila, račimi bolnic in slično). Za izplačevanje pokojnin rabi zavod v Celju mesečno preko 50 milijonov dinai jev, enako za otroške dodatke, ta- ko da znesejo dolgoročne dajatve preko milijardo dinarjev letno. Od ostalih zneskov porabimo največ za bolnice, za kar je predvideno 128 milijonov dinarjev letno, za ambulantne storitve 39 milijonov dinarjev, zobne storitve 18 milijonov dinarjev, zdra- vila 34 milijonov dinarjev, denarno na- domestilo za čas bolezni 89 mJlijonov dinarjev, porodnice 15,700.000 din, po- grebnine 5 milijonov dinarjev itd. Ni moj namen, da bi na dolgo in ši- roko analiziral te številke, edini moj namen je, opozoriti na to za nas vse važno vprašanje, zlasti ker uredba o financiranju socialnega zavarovanja predvideva, da pokrije event. primanj- kljaj lahko rezervni sklad zavoda ali OLO, ali se pa predpišejo dopolnilni prispevki Dopolnilni prLspevki se lahko predpišejo za področje celega zavoda, ali pa samo za posamezno podjetje, zlasti za ono, ki ima stalež bolnikov nad povprečjem! Ne pozabimo, da izlcazuje letošnji proračun zavoda v Celju primanjkljaj in da nastaja danes vprašanje, odkod bomo ta primanjkljaj krili. Ali bomo tako dobro gospodarili, da bomo stro- ške tolilco znižali, da ne bo primanj- kljaja? Ce pa bo predvideni primanj- kljaj, ali bo rezervni sklad zavoda do- volj velik, da ga pokiije? In če ga tudi pokrijemo letos, kaj bo pa v letu 1955? Niti MLO, niti OLO nima sredstev za kritje primanjkljaja, ostane nam torej le rezervni sklad in če bo ta pre- majhen (kar je po današnjih podatkih skoraj sigurno), bodo pač nekatera ali vsa djetja plačala dopolnilni prispe- vek, ki bo šel seveda v breme plačnega sklada dotičnega podjetja. Ne vem, ka- ko bodo zadovoljni delavci in usluž- benci, če bodo morali od svojih se- danjih plač prispevati še kaj za so- cialno zavarovanje! Želeti bi bilo, da se oglasijo še drugi, da skupno rešimo te probleme, ki nas vse tako živo zanimajo, dr. H. A. IZ SODNE DVORANE 42-letni Uranič Franc je bil v Tkal- nici »Metka« v Celju zaposlen kot obra- tovodja, V letih 1952 in 1953 je po- stopoma jemal razno tekstUno blago in ga tako vzel približno 100 metrov v vrednosti okrog 41,400 dinarjev, Dobo- vičnik Marija iz Dobrave pri Celju je od Uraniča tekstUno blago kupovala, ga prodajala dalje, čeprav je vedela, da je bilo ukradeno, Dobovičnikova se je neupravičeno pečala s trgovino. V letih 1952 in 1953 je od Štefana Pešaka, Henrika Delameje inn Franca Uraniča nakupila najmanj 170 metrov raznega tekistUnega blaga v vrednosti okrog 56,400 dinarjev in ga prodala Majcenič Karlu iz Celja in še nekemu Hrvatu. Kioružnjak Terezija .iz )Viišnjevca na Hrvatskem je v letih 1952 in 1953 v poslovalnici Cinkarne na Mariborski cesti kupovala okvarjeno tekstilno blago in ga dalje prodajala z dobičkom. Več blaga je kupila tudi od Majcenič Karla, Ivankov Terezija iz Pavlovcev na Hrvat- skem je razprodajala tekstilno blago, ki ga je prevzemala od Koružnjakove, Vseh pet je bilo obsojenih, in sicer: Uranič Franc na 10 mescev zapora in povrnitev škode »Metki« v znesku 41,400 dinarjev, Dobovičnik Marija na 4 mesece zapora, Majcenič Kari na 2 mesca zapora, Koružnjak Terezija na 3 mesece zapora, Ivankov Terezija na 1 mesec zapora, -o- Gaberšek Jože, tesarski delovodja je 3. februarja 1954 v kolodvorski restav- raciji v Celju žalU službujočega organa LM Stropnik Ivana, Kazen 2 meseca zapora, _— Span Franc iz Doropolja je 12, 1. 1954 v neki gostilni na Planini žalU miličnika Soban Alojza. Obsojen je bil na 10 dni zapora, -o- Zupanc Franc in Zupane Gabrijela sta v gozdu splošnega ljudskega pre- moženja v Libojah posekala eno bukev in smreko v vrednosti 5.350 dinarjev. Obsojena sta bila vsak na 5000 din de- narne kazni. -o- Strgar Martin, čevljarski mojster v Pilštanju je v svoji davčni prijavi za leto 1951 lažno navedel, da je imel v tem letu od svoje obrti le 1322 dinar- jev čistega dobička, čeprav je njegov čisti dobiček znašal 110.000 dinarjev. Plačal bo 5000 dinarjev. -o- Koštomaj Ferdinand iz Lemberga pri Strmcu je grdo ravnal s svojima otro- koma Antonom in Rajkom Koštomaj. 2e od leta 1950 dalje ne skrbi ni,ti za hran , niti za obleko teh dveh otrok in dopušča, da oba otroka živita v skrajno nehigiteničnem stanovanju. Tudi pre- tepa otroka. Zaradi kaznivega de- janja zanemarjanja otrok je bil Košto- maj obsojen za 1 mesec zapora, -o- Mraz Marija, gospodinjska pcanoCni- ca je Krofi Danici v Lesičnem ukradla zlat prstan, 3 pare nogavic in 6000 dir- narjev gotovine. Kazen 1 mesec in 15 dni zapora, pogojna Zelič Ludvik je v okolici Jurkloštra zaklal ovco in tele ter razprodaj al me- so, Pečal se je nedovoljeno s trgovino. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, -o- Puc Rudolf, delavec brez zaposlitve je meseca julija 1953 vzel na škodo podjetja Plinarna-Vodo vod v Celju okrog 100 kg starih vodovodnih svin- čenih cevi, neugotovljene vrednosti, ki so jih izkopali pri obnavljanju vodo- vodnih cevi v Kersnikovi ulici. Puc je bil pri teh delih zaposlen. Kazen 1 me- sec zapora. -o- Vodovnik Franc je lani septembra v drž. gozdu Stenica v okolici Slov, Ko- njic posekal češnjevo drevo, vredno 2130 din in si ga prilastU. Plačal bo 3000 dinarjev. • Knez Jože in Ulaga Jože sta 30. 8. 1953 ne- upravičeno lovila v tujem lovišču, ne da bi bila člana lovske družine ali imela kako drugo do- voljenje za lov. V gozdu na Zalazu pri Kuret- nem nad Laškim sta ustrelila srno, jo odnesla na Knezov dom in si tam meso razdelila. Za- radi nezakonitega lova sta bila obsojena Knea Jože na 2 meseca in 10 dni zapora, Ulaga Jože Ea na 1 mesec zapora. Ulagu se kazen odloži. ovski družini Laško morata plačati odškodnino 6000 dinarjev. • Ključar Luka je bil v letu 1952 blagajnik krajevne organizacije OF na terenu Sp. Hu- dinja. Od zaupanega denarja si je protipravno prisvojil najmanj 9218 din. Kazen 2 meseca za- pora, pogojno. Kot obtežilno pri izreku kazni je sodišče smatralo, da je Ključar s takim rav- nanjem oškodoval OF na terenu Sp. Hudinja. * Ogrinc Julijan je z namenom si prisvojiti, odnesel na svoj dom delovno obleko in gumi- jaste škornje v skupni vrednosti 4800 din, last JDz. Zaradi kaznivega dejanja zatajitve je bil obsojen na 2 meseca zapora. Olajševalno pri odmeri kazni je bilo, da je Ogrinc odnešeno vrnil. • I^žar Angela je bila zaposlena v tovarni Sad v Celju. Ker je bila noseča, je zaprosila pod- jetje za bolniški list. V bolniškem listu je pod- jetje navedlo, da je Lužarieva bila tam zapo- slena od 20. 6. 1953 dalje. Lužarjeva pa je da- tum popravila tako. da je letnico 1953 spreme- nila v letnico 1952. kar je storila zato, da bi prišla do zneska 8000 dinarjev za opremo otro- ka, za kar pa zaradi prekratke zaposlitve še ni imela pravice. Na podlagi popravljene let- nice na bolniškem listu, je po porodu dobila od Zavoda za soc. zavarovanje Celje -mesto iz- plačanih 8000 dinarjev. Obsojena je bila na 4 mesece zapora. Zavodu za soc. zav. mora vr- niti 8000 dinarjev, ^ S, A. je 31. 12. 1953 odnesel svojemu sosta- novalcu Selčan Karlu v Breznem pri Vitanju moSke gojzerice. vredne 3500 dinarjev. Kazea tri mesece zapora, pogojno. Vozlič Martin, delavec pri podjetju >Hme- zad< v Žalcu, je 30. 10. 1951 brez povoda na rtopnišču kavarne >Dom< v Celju napadel - skovšek Zvoaka, ga udaril s pestjo po glavi, ga podrl na tla in ga pretepava!. Pri tem ma je lažje telesno poškodoval. Po izvršenem de- janju je tekel za Leskovškom v kavarno. Pri tem je s silo razbil tri steklene šipe. Dne 8. 8, 1952 je v svojem stanovanju v Celju v pre- piru s pestjo udaril po obrazu Roje Alojza, Za vsa tri dejanja je bil obsojen na 6 mesecev zapora, kavarni >Dom€ mora povrniti škodo. Bilina Katarina si je kot upravnica Doaaa onemoglih v Slov. Konjicah prilastila eno pre- lito odejo v vrednosti 5000 din, 6 metrov mo- lino platna t vrednosti 4856 din in 3 pare čev- ljev T vrednosti 16.200 din. Obsojena je bila ba tri metece zapora poftoino, Donu onemoglih t Slov, Konjicah Mr« plačati odikodaiao 26.09#^ diaariev- Stev. 14 »Savinjski vestnlkc, dne 9. aprila 1954 S": . Č Kitajski »samorasinik« Mautseiung Deček Mao, sin bogatega kitajskega veleposestnika, je takrat že v drugič bežal od doma. Njegov prvi beg se je ponesrečil. Oče ga je takrat pošteno premlatU pred vsemi gosti. Tudi tokrat ga je oče zasledil na obali velikega -močvirja. Toda uporni deček je zagro- zil, da bo skočil v grozeče blato, če ga bo pretepel. Tedaj je stari Mao sklenil s sinom premirje. Deček se je vrnil na očetov dom, toda njegovo spoštovanje do krutega in lakomnega roditelja ni bilo nič večje. Ko so se pozneje spun- tali kmetje na očetovem veleposestvu, je Mao sočustvoval z njimi ne z očetom, ki je izgubil vse posevke tega leta. S štirinajstimi leti so ga starši poročili z deklico bogatih staršev v soseščini in ga poslali v šolo, da bi postal učitelj, ker za veleposestnika ni kazal nobene sposobnosti. Mladi Mautsetung je v šoli pokazal neko drugo sposobnost. Ustanovil je nekako telovadno organizacijo, ki pa je imela nalogo, da svoje člane pripravi za velike naloge v bodočnosti. Nemimi Mao je še naprej sovražil bogataše. Leta 1911, ko mu je bilo 18 let, je zapustil Šolo in se pridružil revolucionarjem, ki jih je vodil Sun Jat Sen. Revolucija je bila zatrta in Mautsetunga so s moledo- vanjem in grožnjami prisilili, da je štu- diral naprej. Doštudiral je, ko mu je bilo 25 let. Postal je pomočnik biblio- tekarja Nacionalne biblioteke v Pekin- gu. Le-tam je svojo napredno radikalno usmerjenost prenovil z marksistično znanostjo, saj so mu Marxova in En- gelsova dela bila pri roki. Mladi Mao je prišel do spoznanja, da je mogoča rešitev deset in deset mil jonskih mno- žic ubožnih Kitajcev le z revolucijo. Doma so bili prepričani, da se je Mao končno umiril. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Najprej se je ločil od svoje žene, s katero sta bila po sili poročena, potem pa pustil službo in se vrnil v rodni kraj, kjer je začel zbirati okoli sebe vaški proletariat in ozna- njati geslo: veleposestnikom je treba zemljo vzeti. Med njegovimi somišlje- niki so bili tudi oni, ki so se pred leti uprli njegovemu očetu. Leta 1921 se je Mautsetung udeležil ustanovnega kongresa Kitajske partije v Sanghaju. Tu se je spoznal z revolu- cionarko Jang Kaj Huj. Posledica tega spoznanja je bila zelo romantična lju- bezen. S svojo drugo ženo je imel dva sinova, katera je poslal na šolanje v Moskvo. Do leta 1927 so kitajski komunisti so- delovali s Cangkajškom. Toda ko se je ta povezal z inozemstvom, podprl bo- gataše, se je Mautsetung vrnil domov in organiziral gverilsko vojsko. Zaradi tega je prišel v spor z ilegalnim vod- stvom kitajske partije in se umaknil s svojimi na skrajni jug Kitajske. Nje- gova vojska je tedaj štela okoli 60.000 mož. BUa je takrat obkoljena z deset- krat močnejšo Cangkajškovo armado. Prebil se je s svojimi ljudmi iz obroča. Prehodil je nad 9000 km proti severo- zapadu. Za sabo je puščal tisoče mrtvih tovarišev, povsod pa so tudi na novo vzniku gverilski odredi. Od takrat se je vojna slava Mautsetunga začela. Začela pa se je z njegovo osebno nesrečo. Nje- govo ženo, ki jo je imel zelo rad, so nacionalisti ubili, pozneje pa tudi enega izrned sinov. Kjer koli je poslej njegova vojska šla, je Mao sprovajal agrarno reformo. Ko so Japonci napadli Kitajsko, je Mautsetung pomagal Cangkajšku, če- prav ga je le-ta večkrat izdal. Zato se je Mao s toliko večjim srdom vrgel v borbo proti Cangkajškovim trupam, ko je bila japonska armada pregnana. Nje- gova armada je storila nepopisne ak- cije. Brez sredstev je prešla največjo reko Azije Jangcekiang. V treh dneh jo je prekoračilo milijon in pol borcev. Mao je zaplenil Cangkajšku skoraj vse orožje, ki ga je dobival od Amerikan- cev, osvobodil je vso celinsko Kitajsko, razen otoka Formoze. Moskva je morala vzeti njegovo zma- go kot neizpodbitno dejstvo in s tem vred tudi njega. Stalin je večkrat kri- tiziral Mautsetunga, češ da čas za re- voluc jo na Kitajskem še ni zrel. Toda zgodilo se je drugače. Mautsetung, ki je bil v svojem partijskem življenju osemkrat kaznovan in trikrat izključen iz CK Kitajske, je imel v oblasti ki- tajsko zemljo, ki predstavlja petino sve- tovnega prebivalstva. Tudi Mautsetungu ni preostalo drugega, kot da se je na- slonil na Ruse, če je hotel vsaj deloma izvajati program izgradnje svoje zem- lje. Ameriška blokada mu je preprečila stik z zapadom, zato ni čudno, če se je samoTTiikli vodja Kitajske obrnil tja, kjer so mu bila vrata odprta. Po obsežnosti pogovorov med njim in Stalinom sodeč, ki so trajali tri me- sece v Moskvi, se je Mautsetung po- govarjal z Rusi na bazi enakopravnosti. S svojimi sateliti Rusi vedno na hitro opravijo. Odnosi sedanjega ruskega dik- tatorja Malenkova so do Mautsetunga še prijaznejši, kajti Mautsetung ima dejansko v svojem narodu več oblasti kot Malenkov med Rusi. Samostojnost Mautsetunga se je pokazala tudi pri sklenitvi premirja na Koreji, ki se je zanj malo manj častno končala kot pred štiridesetima leti z očetom. Mautsetung je osebnost, s katero so začeli računati tudi Amerikanci in ostali zapadni svet, pa če jim je to všeč ali ne. Njegova zvezda je močnejša kot Cangkajškova, pa če slednjo še tako loščijo in čistijo. Pristanek za udeležbo Mautsetungove Kitajske na konferenci v Ženevi je prvo tako priznanje, ki je zapadnim vele- silam šlo težko skozi grlo. Burno živ- ljenje 61-letnega Mautsetunga se še ni umirilo. CELJSKE BODICE POMLADNA REPORTAŽA Ze Celje streslo zimo je z ramen. Banketi — plesi menda so pri kraju? V predmestju cvete po vrtovih dren, pomlad oznanja ptičji zbor v gaju. Trg Petega kongresa so razrUi. čeprav na datum prvega aprila. Ce to ne bodo stokrat ponovili, bo letos nova ga ploščad krasila. Zdaj ko si »štibeljc« je preuredila, kot sam hudiršek iz »majolke« »špega«: Ves dan je gneča skozi vrata rila, a njih preveč samo W. C. oblega. Ni dolgo tega, ko smo vsi zavzeti z »Mladostjo pred sodiščema se solzili. Takrat se neki niso upali ozreti, a zdaj so spet na staro pot stopili. Grozijo Celju spet škandali novi, saj nam pomlad pregrešno kri budi, za tuje »ovce« se tepo »volkovi«, se cene svoje »ovca« veseli. S cenzuro gromozansko neki dan, novinarjem so »birti« zagrozili. Zdaj vemo, kje je »kozel« pokopan; da bi brez motenj vinčece krstili. Prospekt svoj maturanti v tisk so dali za svoj slavnostni poslovilni ples, preveč so inseratov si nabrali in pozabili na svoj tekst so vmes. (Nadaljevanje ni izključeno) Celjski obrazi 82 o s at ni bil, čeprav si cvetja malo nabral je na šestdesetletni poti, za med čebelic se boril je s troti, v delavstva zmagi naj uživa hvalo. 83 Voditelj je prijateljev mladine, med grla šteje ga Komorni zbor, ob žejnih dneh med ribiče se rine, Martin Krpan mu kot silak je vzor. 84 Direktor je cvekarskega obrata, ime kot mili cvekič mu diši, na sejah stalen gost je magistrata, ob kartah mladež v širni svet podi. Nepričakovani uspeh letošnje prvoaprilske šale... v nedeljo se je na poti skozi Lisce do Petrička sprehajalo veliko več ljudi kot običajnno ob nedeljah. Ta dan jih je precej šlo po tej poti iz razloga, ker so verjeli naši »kamuflirani« pote- gavščini, ki končno ni bila čisto »fer«. Smo pač bili v zadregi, ker naš list ni izšel na prvi april, zato smo šalo ob- javili pozneje in naše »žrtve« so nam šle na led pač tretjega namesto prvega aprila. V ponedeljek se nam je prišel zahvaliti tov. Doplihar, ki je imel v nedeljo presenetljiv obisk v gostilni pri Petričku, tako da mu je manjkalo strežnega osebja in tudi prodajnih ar- tiklov. Na naš revaš je slišal tudi pre- cej pikrih, ker »ni hotel« pokazati lev- jega mladiča. Sicer pa je baje sam »de- belo gledal«, ker niti mladih mačk nima, kaj šele princa iz živalskega kra- ljestva. Upam , da prijeten nedeljski sprehod radovednim Celjanom ni bil odveč? Tistim pa, ki so razširili vest, da je lev na soboto pobegnil, sporočamo, da se je Ser M. B. Heisnot (ločeno pisano He is not — ali v prevodu — Ga ni) po- nudil, da ga bo spet ulovil in tako Ce- ljane rešil bojazni in strahu. (Agencija RaCa) ZANIMIVOSTI NE PUSTIJO MU STRELJATI NA MESEC Profesor astrofizike na kalifornijskem tehničnem inštitutu dr. Cviki je i)Oslal vsem vladam na svetu prošnjo, da bi iz njihove države smel izstreliti raketo na mesec. Poizkus s preurejeno nemško letečo bombo se mu je ponesrečil. Se- daj pravi, da je prepričan, da bo nje- gova nova raketa dosegla mesec, le da jo mora izstreliti iz balona, ki bd spla- val iz območja zemeljske atmosfere. Združene države mu niso dale dovo- ljenja, češ da bi taka kanonada bUa nevarna za mesec, za »topničarje« pa gotova smrt. Zato se je profesor obrnil na druge vlade sveta, toda do sedaj ni dobil privoljenja nikjer. Ponekod ne verjamejo in mislijo, da profesor zbija prvoaprilske šale ob nepravem datumu, drugi pa želijo natančnejše podatke o raketi, tega pa on ne dovoli, ker noče izdati svojega patenta. V GOSTILNI Gost: Natakar! Meso je trdo kot us- nje, a nož skrhan .., Natakar: Potem pa obdrgnite nož ob meso, da ga nabrusite... VLJUDNOST — Ljubica. Si pripravljena nocoj z menoj večerjati? — Da, dragi. — No, p>otem se dobiva ob osmih pri tebi. POMOTA Ko pride pacient, ki so ga operirali na glavi, zopet k sebi, zaskrbljeno vpra- ša zdravnika: »Kako se je moglo zgo- diti, da se je ravno meni slepo črevo preselilo v ^avo?« T02BA ZARADI OBLJUBLJENEGA POTOVANJA NA MESEC Angležinja A, Forest je tožila Ii0t »Rekorder«, ker ji je pri konkurzu bila podeljena karta za potovanje na me- sec in nazaj. Ko je potem Medplane- tarno društvo objasnilo, da v tem sto- letju sploh ne bo prišlo do osebnega prometa, je dobitnica vozne karte tožila list in zahtevala odškodnino. List je to nagrado vključil takrat, ko se je usta- novil in je hotel dobiti čim več na- ročnikov. List se brani, češ da je bila redakcija prepričana, da bo do poto- vanj na mesec kmalu prišlo. NI KRIV Sodnik: Vi torej tajite, da ste tožite- Ija telesno poškodovali. Toda zdravni- ško izpričevalo dokazuje nasprotno? Obtoženec: Veste, to je bilo takole. Jaz sem ga v tretjem nadstropju pri- jel za ovratnik In ga plorlinil skozi okno. On pa je ves čas vpil: Izpusti me, izpusti me..., no in jaz sem to storil. SALJIVEC POD GILJOTINO Michell je bil obsojen na obglavlje- nje z Giljotino. Toda pred usmrtitvijo je stopil k usmrtUnemu stroju rekoŽ: — Prepričal bi se rad, če ni zarja- vela, ker nočem na noben način stak- niti krvne zastinipitve. NAPAČEN NASLOV Sef restavracije je naročU nabavlja- ču naj pokliče klavnico in naroči ne- kaj kilogramov možgan. Nabavi j ač p« se je pri telefonsiki skali zmotil in s« povezal z občino ter v naglici povedal naročilo: — Tu je občina. Pri nas nima nihče možgan. Najbrž je to pomota, — s« oglasi uraden glas onstran žice. Na policah pri ,,VOLNI — Vas čaka pomlad! Prišel je čas, ko bomo posipali zimske plašče s praškom proii moljem in jih oDesili v omare do prihod- nje zime ... Vedno daljši dnevi in vedno loplejše sonce nas vabi iz zapečka v naravo, ven na zrak. Snu- joča narava nam vrača cve- iočo pomlad. Pomlad je ve- dno enaka, vedno enako opojna in lepa. Taka je kot je bila lani in kot bo pri- hodnje leto. Ljudje pa se spreminjajo. Vaša hči jc bi- la lani še dekletce, letos je že prikupno dekle. Njene obleke so prekratke in pre- ozke. Žene so za leto dni starejše, zato je treba to brezizhodno nujnost »retu- širali« z mladostnejšo oble- ko, da ne bo treba z bese- dami tajiti let. Tudi moda ne prizanaša. Kar je bilo lani moderno, letos ni več. Zaskrbljeni ste, ko pre- metujete domačo gardero- bo ... Ta obleka je potreb- na popravila, ona je dotra- jala, ta je spet ob barvo ... Strašno ... Pod plaščem ic še nekam šlo ... Kaj storiti? Nova obleka je dra- aa, mesečna plača pa ima prekratek rep in se izmuz- ne, da sami ne veste kdaj!? BREZ SKRBI! - OBLEKA NA OBROKE NI NIČ MANJ LEPA! ^ Tako Vam zaupno sporo- ča Trgovsko podjetje s tek- stilnim blagom »Volna« v ^elju. »Volna« prodala na kredit vse, kar se nahaja v trgovini na policah. Imamo obilno in razno- vrstno blago: BLAGO ZA 2ENSKE IN DEKLIŠKE OBLEKE v naj- novejših modnih barvah in vzorcih, SVILO ZA OBLE- KE, BLAGO ZA POMLA- DANSKE PLAŠČE, KAM- GARNE ZA MOŠKE OBLE- KE IN 2ENSKE KOSTUME, FRESKO za vsak dan in TRPE2NE TKANINE ZA DELOVNE OBLEKE. Na razpolago so raznovrstni DELENČKI za izlete, šolo in dom. Bogata izbira ŽEN- SKEGA PERILA od SVILE- NEGA TRIKOIA do PER' LONA. Dalje ODEjE, NO- GAVICE, ROKAVICE, PU- LOVERJE, BLUZE itd. Vse to dobite pri »Volni« na potrošniški kredit po zelo nizkih cenah. Cene so dostopne vsakomur. Pre- pričali se boste, da se po- pravljanje starih oblek ne izplača spričo dragih sto- ritev. PRENOVITEV LOKALA NE GRE.NA RAČUN NAšIH ODJEMALCEV Tudi »Volna« se bo letos na novo »preoblekla«. Po- leti Vam bomo postregli v lepo in moderno preurejeni trgovini. Ne ustrašite se razkopane fasade in okr- njenih izložbenih oken. Bla- go Vam rade volje razka- žemo za prodajnimi miza- mi. Bodite tudi prepričani, da modernizacija »Volne« ne gre na račun cen. Sred- stva za obnovitev črpamo iz posebnega sklada, ki z gibanjem cen nima ničesar skupnega. Sicer pa naše cene same po sebi zanika- jo tako sumnjo. Naše cene so in bodo konkurenčne. Zato smo prepričani, da boste obiskovali našo trgo- vino in si ogledali pomlad, ki v obliki tekstilnega bla- ga leži na naših policah. OBIŠČITE ŠE JUTRI TRGO- VINO S TEKSTILNIM BLA- GOM »VOLNA«! Namesto i7ložb in rekla- mnih napisov naj Vam bo- do v orientacijo zidarske lestve. Oglejte si pomla- dansko blago v trgovini »Volna«) Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU OMEJITVE ELEKTRIČNE ENER- GIJE NE VELJAJO VEC, PA ŠE VEDNO SO NEKATERE IZLOŽBE TEMNE Minilo je že. več kakor mesec dni, kar je Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve pri MLO Celje ob- javilo, da so ukinjene vse omejitve električne energije. Vkljub temu pa je še vedno precej izložb v večernih urah v egiptovski temi, čeprav bi morale biti po določilih mestnega odloka o estetskem izgledu mesta osvetljene. Prav bi bilo, da počasi zagori luč tudi v teh izložbah. OBCNI ZBOR OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA Letošnji redni letni občni zbor Olep- ševalnega društva se bo vršil v četrtek, dne 29. aprila ob 19.30 v stekleni dvo- rani Hotela Evrope. Vljudno naproša- mo vsa društva in organizacije, da ta datum upoštevajo in ne prirejajo tega dne svojih sestankov, predavanj itd. Podrobnosti o občnem zboru bomo ob- javili v prihodnji številki. HLEVI PRI OJSTRICI SO ODSLUŽILI Stari hlevi pri »Ojstrici« so odslu- žilL Podrtijo, ki skriva nesnago in ki je leglo muh in golazni se naj podre! Smatramo, da za te hleve ni danes nobene potrebe več, opazovanje pa je pokazalo, da so hlevi zelo slabo zase- denL Prebivalci iz Savinjske doline ne prihajajo več z vozovi v Celje, temveč se poslužujejo avtobusa, ki je cenejši in praktičnejšL Prav bi bilo, če Mestni ljudski odbor Celje odredi, da se ti hlevi podro — na tistem mestu pa uredi majhen na- sad, ki bo olepšal ta mestni predel. JAVNE NAPRAVE SO LETOS DOBRO PRICELE Celjske ulice so letos kar nekam či- stejše. Letos je uvedeno redno nočno čiščenje in pomivanje ulic in če te v nočnih urah zanese pot na cel j sike uli- ce, boš srečal tam marljive čistilce in ekipo, ki s cevmi pere ulice. Vkljub poznim uram najdeš na delu tudi rav- natelja Gorinška in njegovega pomoč- nika Ručigaja, ki noč za nočjo nadzi- rata nočno čiščenje. Javne naprave so letos z delom dobro pričele. Upamo, da bodo pri začetem delu tudi vztrajale. POZIV OLEPŠEVALNEGA DRU- ŠTVA URADOM, USTANOVAM, PODJETJEM IN HIŠNIM LASTNIKOM Letos bodo v Celju veliki dogodkL Ze v mesecu maju bo v Celju republi- ška konferenca »Svobod«, v jeseni pa velik partizanski tabor na Ostrožnem. Pozivamo urade, ustanove, podjetja in hišne lastnike, da pripomorejo k čim lepšemu izgledu našega mesta, da olepšajo zunanjost svojih zgradb, da urede nasade pred svojimi zgradbami ter da tako prispevajo svoj delež v po- častitev teh dveh velikih dogodkov. Pričakujemo, da bo Celje tudi s svo- jo zunanjostjo dokazalo, da zna ceniti pomen teh dveh velikih dogodkov. Olepševalno društvo Celje ODSTRANITE LESENA VRATA IN LESENE ZAKLONE NA IZLOZBAH Se vedno je v Celju precej proda- jaln in obrtnih obratov, ki zapirajo svoje poslovne prostore s težkimi, sta- rimi lesenimi vratmi, izložbe pa z enakimi zakloni. Cas bi že bil, da to izgine. Ali ne bo zimanjost takoj lepša, če bodo izginili ti stari leseni deli! ALI JE PODJETJE RADIO-CENTER GLUHO ZA NAŠE POZIVE V zadnji Tribuni smo pozvali pod- jetja, ki imajo svoje poslovne prosto- re v hiši nasproti kina »Dom« (palača bivšega Pokojninskega zavoda) da ure- dijo zunanjost svojih lokalov in da na- mestijo firme. Našemu pozivu so se vsi odzvali — samo podjetje Radio-center, čaka. Ali smatra podjetje, da firma ni po- trebna? So mogoče slikarji prepočasni. Naj bo razlog tak ali drugačen, po- novno prosimo podjetje Radio-center, da zadevo uredi! STARO MOŠKO KOPALIŠČE MORA IZGINITI Ze lansko leto smo v Tribuni opozo- rili na ruševine starega, bivšega mo- škega kopališča ob Savinji ter opozo- rili merodajne, da ga je treba porušitL Takrat smo dobili zagotovUo, da se bo to zgodilo v zgodnji pomladi. Pomlad je tu — kopališka podrtija pa še vedno stoj L Ponovno prosimo, da se končno le odstrani ta žalostna podrtija ob Sa- vinji! PROSTOR ZA MESTNIM GLEDALIŠČEM Prostor za Mestnim gledališčem t Gledališki ulici še vedno ni urejen. Se od lanskoletnih gradbenih del je tam razmetano razno kamenje, kar ni praT nič v ponos tej impozantni stavbi. Pozivamo Upravo za ceste, da ka- menje odstrani. Vrtnarsko šolo pa, da prostor posuje s peskom, event. uredi tudi še kako manjšo cvetlično gredico. Stroški za to bodo minimalni, proste«- bo pa urejen in čeden. VEŽA V HIŠI MED PRODAJALNO ZLATARNE IN ŠPECERIJSKE TRGOVINE V hiši, kjer imata svoji prodajalni »Zlatarna« in podjetje »Specerija« (Prešernova ulica) je med obema pro- dajalnama veža v prav žalostnem sta- nju. Nekoč so bile tam izložbe, ki bi tudi danes lahko služile svojemu na- menu — vstaviti je samo šipe in lesu privoščiti nekaj oljnate barve. Vprašujemo delavska sveta podjetij »Specerija« in »Zlatarna«, če bi to ne bilo izvedljivo? In končno ali ne bi tudi Uprava nepremičnin posredovala da omenjeni podjetji to zadevo ure- dita? TURISTICNO-GOSPODARSKI ADRESAR je v tisku in se ga bo začelo razpoši- ljati naročnikom 20. aprila. Od tega dne dalje bo tudi t prodaj L straži 6 >SavliiJskl vestnikc, dne 9. aprila 1954 Stev. 14 Telesna vzgoja _ Aftetlka__ SLAMMKOVA - DRŽAVNA PRVAKINJA V KROSU V nedeljo je bilo v .Slavonski Požegi državno prvenstvo v krosu, ki se ga je udeležilo skrom- no število atletov in atletinj iz cele državo. Kiadivar je na to prvenstvo poslal le ekipo članic, ki je osvojila ekipno prvenstvo države, •Slamjiikova pa naslov državne prvakinje, kjer je z lahkoto premagala vse ostale tekmovalke in jih pustila za seboj za dobrih 50 metrov. Belajeva je v skupini članic dosegla lep uspeh z osvojitvijo 3. mesta. V dvoboju Hrvatska: Slovenija so na tem tekmovanju pobrali Slo- venci vsa ekipna prvenstva v vseh skupinah in tako dosegli zmago nad reprezentauti Hrvatske kar s 4:0! KOMU SLUZI TAKSNO PISANJE? V našem športnem tedniku POLET št. 13 z dne 28. marca t. 1. je v članku neznanega pisca >ODRED MOSTVENl PRVAKc na račun vodstva atletskega društva« Kiadivar v razprostrtem tisku toliko iieobjektivnih trditev in tenden- cioznih vesti, ki so kaj neugodno odjeknile v jugoslovanski športni javnosti. Pisec članka najprej komentira neuspeh Slaninikove na krosu .Slovenije, kjer je v finišu izgubila naslov prvakinje Slovenije. Med drugim navaja: >Zdi so num, da s Slumiiikovo ni vse v redu, mo- goče so ji škodovali preveliki napori lanske .sezone? Se bolj si je piscc »privoščile športne dclavce Kladivarja in trenerje (nikogar dru- pga kot tov. Gradišnika!) zaradi Vipotnika, o katerem navaja: >Zdravnik je prepovedal nastop rnemu najboljših jugoslovanskih tekačev, An- dreju Vipotniku. S'se kaže, du niti najkvali- tclnejši športniki niso pod stalno zdravniško kontrolo, kajti sicer se ne bi moglo zgoditi, da je hotel nastopiti tekmovalec, ki je še dan prej pljuval kri. Nad tem bi se morali naši športni delavci zlasti trenerji, resno zamisliti in nekoliko bolj skrbeti za zdravje svojih atletov . . .€ Na zadnjem sestanku celotnega članstva AD Kladivarja so vsi enodušiio obsojali takšen stil pisanja našega športnega tednika, ki ni objek- tivno in s tem zavaja športno javnost v pre- pričanje kot da v Celju res z atletiko uniču- jemo našo mladino. Da je članek dosegel takšen uspeh, nam potrjujejo govorice v Zagrebu, kjer s« že priznani atletski strokovnjaki, ki so dan kasneje po objavljenem članku stopili v kon- takt z vodstvom AD Kiadivar, resno izpraševali: »kaj j« z Vipotnikom? Ali ima res odprto tu- berkulozo? . . .€ V sami Ljubljani pa se je usta- novila še posebna komisija, ki bo »bdela z vso skrbjo nad zdravjem Vipotnikaf in mu »do- voljevala treniranje in nastopanje le pod zdrav- niškim izvidom inštituta za športno medicino«! Kaj je na stvari? Slamnikova je že nedeljo kasneje odločno odgovorila na neobjektivno pisanje s tem, da je osvojila v mnogo težji konkurenci naslov državne prvakinje v krosu! Cc bi z njo ne bilo vse v redu — zakaj pa jo je potem »Atletska zveza Slovenije« postavila v reprezentanco Slovenije . . . Kdor le malo več obiskuje atletski stadion in zasleduje vadbo naših atletov in atletinj iu vpliv te vadbe na njihov telesni razvoj, bo moral v primeru Slam- iiikove ugotoviti neverjetno i)ozitiven vpliv športnega udejstvovanja. Na njej ni nič »ab- normalnega«, atletika je prispevala svoje pri skladnem razvoju, v razvoju notranjih orga- nov pa tudi celjski zdravniki niso našli no- benih okvar. V primeru Slamnikove je potem- takem možno govoriti le o izredno zdravem organizmu, atletska aktivnost je le pozitivno vplivala na njen celoten razvoj. Tudi o Vi- potniku ne moremo pisali drugače! V preteklem letu je iz nastopa v nastop rušil državne re- korde pri svojih 20 letih. Sam je imel izredno skrb za svoje zdravje in je stalno hodil na zdravniške preglede. Vsi izvidi pa niso mogli ugotoviti ničesar negativnega. Res ^udimo .se, da prav pri nas v Jugoslaviji ue bi mogli mladi atleti postavljati vrhunskih rezultatov, ker je to ■nenormalno«, »kvarno vpliva na razvoj orga- nizma itd. — v inozemstvu pa ostalim 17—20 letnim mladeničem prav nič no škoduje nasto- panje in celo osvajanje olimpijskih, svetovnih in evropskih rekordov! Cemu se ne bi veselili uspehov Vipotnika — pa čeprav je doma iz Celja oz. iz Gotovelj . . . Vse nam izgleda, da nekatere »žuli« problem Vipotnika in da s klu- baškimi očmi gledajo na njegove uspehe! »Nesrečnega« Vipotnika sedaj pregledujejo v Ljubljani, kjer se nahaja na študiju, in ni- česar ne morejo ugotoviti. Fant je pač »nor- malen« in zdrav! To moramo pač napisati, da »potolažimo« vsaj naše bralce in ljubitelje atle- tike. Atletska zveza Slovenije je tudi Vipot- nika določila kot slovenskega reprezentanta na državno prvenstvo v krosu, vsega teden dni kasneje po krosu Slovenije (dokaz, da celo AZS .smatra Vipotnika za zdravega!). Uspehi Kladivarja v zadnjih letih, kjer so atleti in atletinje potrdili neštetokrat svojo visoko kvalitetno stopnjo, so brez dvoma odraz pravilnega dela celotnega vodstva društva, še posebej pa njihovih trenerjev. Vsakemu laiku je jasno, da se kvaliteta vedno poraja iz kvan- titete in zato smo lahko vsaj mi »Celjani« ponosni, da je atletski šport pri nas v Celju zavzel tolikšno širino in preko nje tudi kvali- tetne storitve, ki so nam vsem, pa tudi vsej slovenski javnosti lahko v ponos. __Nogomet_ NEUSPEH KLADIVARJA V LJUBLJANI Kot mrzel tuš je odjeknil poraz celjskega Kladivarja v slovenski derby nogometni tekmi z Ljubljano. Teden dni poprej je Ljubljana iz Splita prinesla kar 9 golov, da je nato na- slednjo-nedeljo »stresla« svojo »žalost« v borbi s Kladivarjem in mu nasula kar 4 gole . . . Ne- kaj stotin vročih ljubiteljev Kladivarja je bila priča tega dvoboja v Ljubljani, kjer so šli s polno vere bodrit svojega zastopnika — vendar vsi napori požrtvovalnih gledalcev so bili prav tako zaman kot redkih nogometašev Kladivarja, ki so se v tem srečanju borili za uspeh svojega društva. O poteku igre bi bilo odveč pisati podrob- nosti. V prvem polčasu je Kiadivar nudil kar dostojen odpor, v drugem polčasu pa so pre- vladovali Ljubljančani zelo prepričevalno, saj so v tem delu igre kar trikrat potresli mrežo Kladivarja. Odkod zadnji neuspehi Kladivarja? Za spomlad se niso dovolj pripravili. Manjka jim kondicije — vzdržljivosti! Vsako tekmo še lepo zaigrajo nekih 20—30 minut, potem pa pre- neha vse znanje in tempo igre . . . Druga teht- na ugotovitev bo pa v tem, da ligino moštvo ne predstavlja dobrega, kolektiva enajstorico res dobrih tovarišev tudi v času, > o niso na zele- nem igrišču! V moštvo so ponu šani starejši z mlajšimi igralci. To stu v stvari že dve različni generaciji, različnih gledanj in v igri tudi raz- ličnih akcij. Človek večkrat prihaja do občutka, da ni enotnega hotenja po kolektivnem uspehu, da prevladujejo v igri egoistične tendence in jasno je, da takšna ekipa ne more doseči bolj- Sih uspehov kot so bili v zadnjih 14 dneh, ko je v srečanjih s slovenskimi predstavniki hr- vatsko-slovenske lige Kiadivar dobil le eno toč- ko, oddal pa kar 3! Pred nadaljnjimi srečanji bo treba misliti predvsem na odpravo teh po- manjkljivosti, ki so se pokazale pri neuspelem startu, da bo vsaj finiš tega tekmovanja uspeš- nejši. V predtekmi je B moštvo Celja podleglo B moštvu Ljubljane prav tako s 4:0! DRAVA : CELJE 4:3 (3:0) Celjani tudi v nedeljo niso na domačem igri- £ču imeli sreče in so ponovljeno nogometno tek- mo z Dravo izg^ubili s tesnim rezultatom. Po igri sodeč, bi Celjani za.služili obe točki, pa kaj ko je »žoga« okrogla in muhasta in ne gre vedno tako kot bi si igralci in gledalci želeli. Domači vratar je izpustil nekaj lahkih žog in Ptujčani so bili v drugem polčasu že v vod- stvu s 4:0! Celjani pa niso klonili in so dosegli 3 efektne gole, nešteto zrelih situacij pa je ostalo neizkoriščenih. S tem porazom so se Ce- ljani še močneje usidrali na repu tabele slo- venske lige. V predtekmi sta se mladinski moštvi ome- ■jenih društev razšli z 2:2. Na Glaziji pa je v dopoldanskem času mla- dina Kladivarja dosegla z efektno igro, v ka- teri so prevladovali ves čas tekme, visoko zma- go nad mladimi nogometaši Železničarja iz Ma- ribora kar s 5:1. Rezultati podzveznih tekem: Svoboda (T) : Rudar II 3:1 Rogaška Slatina : Brežice 2:6 Sevnica : Rogatec 0:6 Bratstvo II (H) : Svoboda (K) 1:0 Senovo : Krško 5:6 PLANINSKA TITOVA ŠTAFETA V CELJU V nedeljo je na svoji dolgi poti po vseh ob- mejnih krajih in planinskih vrhov Jugoslavije prispela v Celje planinska Titotova štafeta. Iz visokogorskega sveta iu snežišč Savinjskih Alp je preko planinskih postojank na Mrzlici, Ka- lu in Smohorju prispela štafeta v Laško, od tod pa proti Celju. Devetletna pionirka Rataj Re- nata iz Laškega, ki je nosila štafetno palico v družbi svojega očeta in ostalih planincev iz Laškega od Smohorja pa preko Laškega do Tremarjev, je v prisrčni zdravici predala šta- fetno palico celjskim planincem — članom upravnega odbora s spomladanskim planinskim cvetjem. Celjski planinci so ponesli palico pre- ko Vipote na Celjsko kočo, Tovst, Svetino, od tu pa preko Srebotnika, Grmade in Celjskega Starega gradu v Celje. V štafeti so sodelovali tudi mladi alpinisti, ki so v nedeljskem sonč- nem popoldnevu vežbali na Srebotniku. V zgod- njih jutranjih urah v ponedeljek pa je štafet- no palico ponesla naprej na vrh Boča skupina mladih planincev s I. gimniazije, ki jo je pre- dala planincem PD Poljčane. Sabljanje;_ KLADIVAR NA EKIPNEM PRVENSTVU SLOVENIJE Mladi sabljači Kladivarja so pretekli teden nastopili na ekipnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani. V floretu so v polfinalu s porazom 9:7 proti Akademskem sabljaškem klubu izpadli od nadaljnjega tekmovanja. Več uspeha so imeli v borbah s sabljo, kjer jim je le za las ušel naslov ekipnega prvaka Slovenije. Celja- ni so proti renomiranim Odredovcem dosegli neodločen rezultat 8:8, prvenstvo pa so izgu- bili le zaradi slabše razlike v zadetkih. Od vseli je najbolj ugajal Salobir Drago, ki je ponovno potrdil svoje visoko znanje — saj ni utrpel na tem prvenstvu niti enega poraza. Kegljanje;__ PORAZ KEGLJACEV BETONA V nadaljevanju slovenske kegljaške lige v mednarodnem slogu so kegljači Betona v ne- deljo doma podlegli rutiniranim Jeseničanom kar s 104 keglji razlike. Kljub porazu pa bodo verjetno Betonovi kegljači v lestvici še obdržali častno 5. mesto od 12 udeležencev te lige. Re- zultat 4555:4451 za Jesenice. Preseneča zlasti slab rezultat sicer dobrega kegljača Zagorca, ki je v tem srečanju podrl komaj TOl kcgelj. Logar pa še manj — 699! Partizan:___ V NEDELJO - KROS PARTIZANSKIH DRUŠTEV! V nedeljo, 11. t. m. bo ob 11. uri na sta- dionu Borisa Kidriča spomladanski kros parti- zanskih društev Celja in okolice. Prireditev bo služila kot uvod v atletsko aktivnost partizan- skih društev in za priprava za republiško tek- movanje v mnogoboju. Tekmovali bodo mla- dinci, mladinke, člani iu članice na izredno kratkih progah. PRVOMAJSKO REPUBLIŠKO KAJAKAŠKO TEKMOVANJE Celjsko pomorsko-brodarsko društvo »Rinka« organizira v proslavitev 1. maja republiško ka- jakaško tekmo ^ nje. Proga tekmovanja iz Mo- zirja po Savinji do celjskega kopališča. Tega tekmovanja se bodo udeležili vrhunski tekmo- valci kajakaši iz vseh mest Slovenije. Okoli trideset kajakov bo sestavljalo prvomajsko tek- movalno »Fregato na bistri Savinji. Sah__ PET SIMULTANK V CELJSKE.M OKROŽJU Šahovski prvak Jugoslavije velemojster Vasja Pire je v dneh od 28. marca do 31. aprila od- igral v celjskem okrožju 5 siniultank, skupno proti 202 udeležencem. Za vse siniultanke je porabil 20 ur časa. Dosegel je 168 zm^, 17 re- mijev in utrpel 17 porazov, t. j. 83.16% uspeh. Prvo simultanko je odigral 28. marca v Tr- bovljah proti članom »Rudarja«. V 4 in pol urah je od 42 partij dobil 33, 5 remijev in 4 poraze. Naslednji dan mu je »Svoboda« Žalec postavila 40 nasprotnikov. V treh urah je dobil 35 par- tij, 2 izgubil in 3 remiziral. Partiji sta dobila Rancinger Jože in Rak Jelka, remizirali pa so Hudarin, Rozman in Karčič. V torek, 30. marca je v Nazarju organizirala simultanko Šahovska sekcija LIP. V 4 in pol urah je velemojster izmed 43 dobil 37 partij in 6 remiziral, zgubil pa nobene. Remi so do- segli Predovnik Marjan, Mrevlje Linko, Her- man Edi, vsi Nazarje, Spička Kari, Lesjak Franc in Naraločnik Ivan, vsi iz Ljubnega. V sredo, 31. marca so se zbrali k siniultanki dijaki celjskih srednjih šol (I. in II. gimnazije. Učiteljišča in Ekonomske srednje šole) skupaj 37 udeležencev. V treh in pol urah so 33 partij zgubili, 4 pa dobili. Simultanka je končala brez remijev, kar dokazuje, da je naša mladina ze- lo bojevita. Zmagali so Zupane s L gimnazije, Kržan z Ekon. sr. šole, Draksler z 11. gimna- zije in Hudolin z Učiteljišča. Najnovejša simultanka je bila v Četrtek, dne 1. aprila v Šahovskem domu proti članom Celj- skega šahovskega kluba in članom Šahovske sekcije Cinkarne. Nastopilo je 40 igralcev. Od teh je velemojster v 4 in pol urah porazil 30, sedem partij je zgubil in tri remiziral. Partije so dobili Kitak, Rojs, Draksler, Ermenc in Sušin, vsi člani CSK, inž. Stegenšek in .Miha- liČ, člana Cinkarne, remizirali pa so Davidovac, Janežič in Kunstek, vsi člani CSK. Nadaljnjo turnejo po celjskem okrožju je moral velemoj- ster prekiniti, ker je bil nujno pozvan v Beo- grad. V vseh krajih je bil naš prvak navdu- šeno sprejet in smo prepričani, da bo njegova turneja mnogo prispevala k nadaljnjemu raz- voju šaha v našem okrožju. Trsničarstvo v celjskem okraju v preteklih sezonah smo zelo občutili pomanjkanje trsnega sadilnega materi- ala, tako da je marsikatera zrigolana površina ostala neposajena. V našem okraju ni bilo trsnice, sploh ne proiz- vodnje trsnega sadilnega materiala, drugi okraji so pa v prvi vrsti z lastno proizvodnjo krili potrebe obnove in za- branili prodajo cepljenk izven okrajnih meja. Jasno je bilo, da tako ne more naprej, ker bi sicer celotna obnova na- šega vinogradništva zastala. Nujno je bilo misliti, kako bi omogočili lastno proizvodnjo trsniega sadilnega mate- riala. V 10 letnem perspektivnem planu celjskga okraja so predvidene pomem- bne površine za obnavljanje, saj je da- leč čez polovico vseh vinogradniških nasadov izčrpanih in zastarelih ter nuj- no potrebnih obnove. Jasno, da je pred- pogoj dobre trsničarske proizvodnje sortno čist material divjakov im prav- tako tudi žlalitnih sort. Pri nas pa ni odgovarjalo ne eno, ne drugo. Veliko gosi)odarsko škodo so povz- ročale divje prodaje cepljenega mate- riala. Nad tako prodajo nismo imeli prav nobene kontrole, tako v pogledu sort, kot tudi v pogledu kvalitete. Vi- nogradniki so nasedali raznim prekup- čevalcem in pretrpeli veliko škodo. Našim gospodarjem je postalo jasno, da bo treba izvesti ukrepe proti brezvest- nim špekulantom s sadUnim materia- lom, saj je uspeh novega nasada pred- vsem mogoč le takrat, če je izbira pod- lag in sort žlahtnine pravilna in terenu odgovarjajoča. Dogajalo se je, da so brezvestneži cepili na razne samorod- nice žlahtno trto in prodajali ta pro- izvod kot cepljenje na ameriški pod- lagi. Ali pa je zahteval vinogradnik na primer laški rizling na ameriški pod- lagi Rupestris Gothe 9, dobil pa je sorto cepljeno na Riparia — ko pa nasad ni uspeval je iskal vzroke v vseh drugih smereh. Sedaj obstojajo že določbe v republiškem merilu, ki onemogočajo podobno ravnanje in dajejo zagotovilo za izboljšanje na trsničarskem trgu. V našem vinogradništvu so v konjiš- kem predelu najbolj i>oznane podlage Ruperstris Gothe 9 in Raparia Portalis. V šmarskem vinogradniškem področju prevladujjo podlage Ruperstris G 9, dočim najdemo v virštanjskem področju poleg Rup. G 9 tudi Rupestris du Lot (Monticolo). Vse omenjene podlge so v uradno odobrenem okrajnem sortimen- tu in so splošno poznane, vendar so to starejše selekcije. Čutimo pa potrebo po novejših selekcijah, predvsem kri- žank Berlandieri x Riparija kot Kober 5 BB in SO 4 (selekcija Oppenheim). Z uvedbo teh selekcij bi izboljšali rod- nost in kvaliteto naših goric. V celjskem okraju imamo matične nasade divjakov v Zičah, Rogatcu, Dramljah in Virštanju. Matičnjaki so redno kontrolirani na podlagi tozadev- nega naročila Sveta za gospodarstvo LRS. Te preglede izvaja Institut za vinarstvo v Mariboru. Pri lanskih pre- gledih so ugotovili sledeče stanje v na- ših matičnjakih: Matičnjak OZZ v Vir- štanju (površina 1,16 ha) od 5.000 trsov 77 tujih ali nepravilno imenovanih. Ma- tičnjak v Rogatcu (1,45 ha) od 3.890 trsov 850 tujih, matičnjak v Zičah smo morali vsled sortne pomešanosti ob- čutno skrčiti in bo v teku prihodnjih let popolnoma opuščen. Matičnjak Ple- tovarje (KZ Drami je) je v zelo lep>em stanju in obsega nekaj manj kot 2 ha površine. V vseh nasadih je bilo kot »tuji« trs označenih največ Solonis kri- žank. Izdan je bil nalog za takojšen posek označenih, sortno neodgovarja- jočih trsov. Ti pregledi se bodo letno ponavljali, tako da bodo matičnjaki končno izčiščeni. Zaključno bi se lahko ugotovilo, da sortno najbolj odgovarja matičnjak v Virštanju, dočim ima ma- tičnjak Dramlje (Pletovarje) odličen material trsov Rupestris Gothe 9. Da bi se proizvodnja sortno čistega n ateriala p>ostavila na zdravo bazo, je v preteklem letu nabavila Okrajna zadružna zveza Celje iz lastnih deviz selekcionirani material križanke Ber- landieri X Riparia Kober 5 BB iz Av- strije; Ta material bo letos zasajen v novem matičnjaku Državnega posestva Slov. Konjice, Letošnje leto smo pa nabavili s pomočjo državne subvencije dov korenjakov Berlandieri Riparia SO za nov nasad v Virštanju 5.000 koma- 4. Zelo potrebno se nam je zdelo ure- diti nov nasad Rupestris du Lot v Slov. Konjicah, Istočasno je prispelo iz Mont Pellierja precej sortno čistega in se- lekcioniranega rožja, katerega bomo uporabili za cepiče sort traminca, ren- skega rizlinga; ri^anca, muškatnega silvanca in modre frankinje. Ti cepiči bodo cepljeni na selekcionirane podlage in bodo služili za nasad novih matič- nih vinogradov v Slov. Konjicah, Vir- štanju in Socki, Nasadi bodo v bodoče dajali visoko vredne selekcionirane ce- piče in tako omogočali prvovrstno in sortno čisto proizvodnjo trsnega ma- teriala. Težišče trsničarske proizvodnje celj- skega okraja pa leži na Državnem po- sestvu v Slov. Konjicah, kjer je vodstvo posestva pokazalo veliko razumevanje za to važno vprašanje. Veliko priza- devanja za rešitev tega važnega vpra- šanja je pokazal tovariš direktor ing. Tavčar Dolfe. Ze po prvih razgovorih so v Slov. Konjicah pričeli z urejeva- njem že razpadle silnice, tako da so v prvem letu že lahko silili preko 150.000 cepljenk. Silnico so tako razširili, da bodo v letošnjem letu lahko silili do 600.000 cepljenk. Zrigolari so odgovar- jajočo površino zemljišča za šolanje trsnega materiala in že prvo leto pro- izvodnje dosegli kar lep uspeh, okroglo 70.000 komadov prvega razreda. Letos izgleda, da bodo izrabili celotno kapa- (jiteto silnice, tako da lahko računamo v prihodnjem letu na 200.000 komadov cepljenk prvega razreda. Ako pomisli- mo, da se je moralo posestvo boriti z raznimi finančnimi in tehničnimi tež- kočami, priznamo mlademu trsničar- skemu obratu lep začetni uspeh. Po- sestvo ima nasade sledečih sort: Laški rizling, renski rizling, muškatni silva- nec in traminec. Vse omenjene sorte so v teh nasadih selekcionirane, Ze pet let opazujejo 15.000 trsov, bodo pa razširili selekcijo tudi na nove nasade. Vinogradniška pospeševalna postaja OZZ v Virštanju pa predvideva nove nasade matičnjakov in matične nasade za pridobivanje selekcioniranih cepi- čev. Kot glavno sorto v matičnjakih bodo sadili Berlandieri x Riparia SO 4^ Postaja razpolaga z nasadom za prido- bivanje cepičev naslednjih sort: Laški rizling, zeleni silvanec, modra franki- nja, modra portugalka, kavčino in kra- ljico vinogradov. Okrajna zadružna zveza Celje je v pospeševalne svrhe pri- čela tudi urejevati na lepih vinograd- niških površinah v Socki matične na- sade za pridobivanje cepičev. Gre končno zato, da bodo naši vino- gradniki dobivali visokovredni trsni material, predvsem pa one sorte, ki imajo odgovarjajočo gospodarsko vred- nost ,in dajejo kvaliteto. Upravičeno lahko trdimo, da bodo napori za izbolj- šanje naših vinogradov rodili obDne sadove, Z dvigom pridelka in izbolj- šanjem kvalitete bo nedvomno zelo po- magano skupnosti in ugledu našega slovenskega vinogradništva, Videčnik Aleksander- Zakaj je v kamnolomih največ nesreč ? Nekaieri naši delavci se pri delu res igrajo s svojim življenjem m zdravjem. Odgovorne osebe pa so v nekaterih naših podjetjih in tudi delavci sami glede higiensko-iehnične zaščite izred- no površni in lahkomiselni, tako da lahko rečemo, da imamo kljub številnim nezgodam, ki povzročajo precej skrbi, še vedno glede nezgod precej sreče. Poglejmo delo v večini naših kamno- lomov, pa bomo ugotovili, da pred- pisov za delo v le-teh prav malo ali pa sploh ne upoštevajo in da ne bo nič čudnega, če bomo spričo sedanjega stanja lahko imeli hude posledice. Celo ljudje, ki se za to delo mnogo ne za- nimajo, se večkrat obregnejo na po- manjkljivosti v kamnolomih. Pred^ nekaj dnevi so nekateri potniki opazovali z vlaka delo v polzelskem-podvinskem kamnolomu in se upravičeno zgražali nad nepravilnim delom in slabo uredi- tvijo pogojev in varnosti v tem kamno- lomu. Zanimivo je, da teh pomanjklji- vosti ne vidijo ravno tiste osebe, ki so po zakonu celo odgovorne, da take po- manjkljivosti sproti odpravljajo. Nčjjveč nezgod pri delu v kamnolomih je še vedno zato, ker se ne posnemajo pravočasno zgornje zemeljske plasti, ker ne delajo v etažah, in ker delavci lomijo kamen ali pripravljajo pesek z izpodkopavanjem. Delavci tudi nimajo zaščitnih vrvi in pasu, zaščitna očala uporabljajo le v redkih primerih in zelo redko vidimo druge varnostne mere, ki so potrebne in tudi predpisane. Nič- manj napak ni pri uporabi razstreliva, kjer naletimo na prave šolske primere neznanja in nepravilnega ravnanja, kar predstavlja stalno nevarnost za delavce. Nastane vprašanje, če se odgovornf ljudje in delavci zavedajo resnih po- sledic, ki lahko nastanejo iz takili po- pomanjkljivosti. Ali se zavedajo, da so tudi po kazenskem zakoniku odgovorni za neupoštevanje zakonitih predpisov. Prav bi bilo, da vzamejo vsa odgo- vorna podjejta te javne ufjotovitve tudi kot javno opozorilo, da bodo javnost,, kakor tudi naši oblastni organi v pri- meru ponovnih nezgod izrekli ostro mnenje in obsodbo. PUTNIKOVI PRVOMAJSKI IZLETI Dvodnevni s parnikom >Madimir Na- zore po Jadranski obali. Dvodnevni avtobusni izlet na Plitvič- ka jezera in Crikvenico. Dvodne^ ni avtobusni izlet v Poriorož- Koper. Istočasno obveščamo vso zainteresira- ne, da bo vozil Putnikov motorni vlak v Ljubljano v času mednarodno vinar- ske razstave, ki bo od 24. 4. do i. '>. Cena prevozu 300 din. Prijave in informacije v poslovaloiti putmk: Občni zbor občinskega odbora Rdečega kriza v Šmartnem ob Paki Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor občinskega odbora Rdečega Icriža v Smartnem ob Paki. Iz pjoročil posnemamo, da ima ta člo- vekoljubna ©organizacija 189 odraslih članov in 110 podmladkarjev, od katerih je vsa članarina pobrana. Lansko leto je bila ustanovljena po- staja prve pomoči, ki je nudila prvo pomoč 43 osebam, v težjih primerih pa so morali poiskati zdravniško pom^. Vršil se je itudi sanitetni tečaj ženske vaške mladine, za člane pa zdravstveno predavanje v Tednu matere in otroka. Velika pridobitev za naš kraj je bila ustanovitev splošne javne ambulante. Trikrat tedensko prihaja zdravnik iz Šoštanja v Šmartno ob Paki in imajo tako bolniki priliko, da kar v domačem kraju poiščejo zdravniško pomoč. — Zdravnik je v resnici polno zaposlen. Posebno moramo jKDhvaliti naš občin- ski ljudski odbor, ki nudi društvu vso potrebno moralno in materialno pomoči V kratkem bodo v občinskem poslopju, na razi^lago tri lepe sobe. Ena od teh bo služila za čakalnico, druga za javno- arabulanto in tretja za zobno ambulanto. Posebno pozdravljamo sklep, da dobd- mo v kratkem, čim bodo prostori ure- jeni, stanega zdravnika v naš kraj. Pri volitvah je bil v celoti izvoljen stari odbor z edino spremembo, da so se v odbor pritegnila tudi dekleta iz posa- meznih vasi, ki obvezno obiskujejo te- čaj ženske vaške mladine. Odboru želimo tudi v bodoče obilo« usipehov. Le kar po tej poti naprej! Zaključek kmetijsko-gospodarske šole na Vranskem v soboto je bil zaključek kmetijsko- gosF>odarske šole na Vranskem. Solo je obiskovalo 42 učencev in učenk, ki so se resno poprijela dela. Dekleta sC' obiskovale tudi gospodinjski tečaj, ka- terega so lahko obiskovale samo učenke kmetijsko-gosfKJdarske šole. Ob zaključ- ku so priredile razstavo, ki je lepK> us- pela. Za uspeh tečaja so same ixajveč- pripomogle, saj so pomagale v materialu in denarju v vrednosti 29.000 din. Po- magal pa je tudi občinski ljudski odbor (15.000 din) in KZ Vransko (10.000 din). Predavatelji strokovnih in splošnih predmetov so vložili dosti truda v to šolo, kakor tudi tovarišici, ki sta vodili gospodinjski tečaj. SKRBI POD VISLICAMI 'belj pelje obsojenca pod vislice. Pri ____e obsojenec spotakne in se v zad- njem trenutku ulovi rablju za roko- Ves prepaden je vzdihnil: — Pomislite, lahko bd si zlomil nogo. Žalec se lepša Žalec, metropola Savinjske doline se presenetljivo razvija. Občinski ljudski odbor je vložil mnogo truda in sredstev za ureditev trga. Postavil je tudi mo- deren kiosk za tobačne izdelke. Tudi hišni lastniki niso zaostajali z renovi- ranjem in olepševanjem. Na marsika- terem oknu te prijazno pozdravi cvetje, skratka, Žalec dobiva novo, vesele j še lice. Eno izmed zadnjih pridobitev pa je ureditev lokala poslovalnice 1 pod- jetja »Savinjski magazin«. Lokal je po- polnoma prenovljen. Oprema, izdelana v domači delavnici, se odlikuje po svo- jem okusu. Vljudna in solidna postrež ba ter kvalitetno blago pa sta dovol'.' priporočilo za potrošnika. Želimo, bi podjetje Savinjski magazin našio mnogo i>osnemalcev. OBJAVE iN OGLASI PRODAM sladko seno, otavo in deteljo. R. Lešnik, Šmarje pri Jelšah. __ UCENCA poštenega, za slikarsko in pleskar- sEo obrt, sprejmem takoj! Dobrave Miha. Celje, Tomšičev trg 12. _ PRF.KLlCniE.M govorice, ki so se širile o tov. Filipič Danetu, ker so neresnične. Kodrin Zlata, Celje. UPOKOJE.NEC išče upokojenko za skupno go- spodinjstvo. Naslov v upravi lista. PRODAM KOLO v dobrem stanju za 8 do n- letnepa dečka. Furlan Mihael, Celje, Kersni- kova ulica 21. PREKLICI JEM izpubljeno pomočniško spriče- valo in poročni list na ime Oberčkal Vida, Celje. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje blizu Kladivarja za dvosobno ali trosobno v mestu. Naslov v upravi lista. AVTOMOBILSKE GUME 16X6,5 ugodno prodam. Naslov v odpravi Celjske tiskarne. PRODAM manjše posestvo blizu plavne ceste Skofja vas pri Celju. Naslov v upravi lista. MENJAM stanovanje, velika soba, kuhinja in kopalnica v Mariboru, za večje v Celju. Po- nudbe na upravo lista. JEDILNICA, črna, hrastova, Bf^odno naprodaj, Celje, Razlagova št. 1 PRODAM čistokrvnega bikca (montafoner) in kravo. Naslov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, dne 10. aprila 1954 ob 20 uri: H. Tie- mever: Mladost pred sodiščem - Izven. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA Dne 11. 4. 1954: lov. dr. Sevšek Maksim, Ce- lje, Ljubljanska "^6. — Nedeljska zdravniška de- žurna služba traja od sobote od 18. ure do po- nedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 9. do 12. 4. 1954: »Zasebna zadevat, angleški film Od 14. do 18. 4. 1954: »Urocenc, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 8. do 12. 4. 1954: »Glej tička«, ameriški film Od n. do 18. 4. 1954: »Na nebu ni cest*, ame- riški film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob ne- deljah ob 16.15, 18.15, in 20.15 uri. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih ob delavnikih od 10. do 11. ure in od 16.30 ure dalje. Ob nedeljah od 13. ure dalje.