LJUDSKI GLAS. Iv j Izhaja na mesec , St0V. 8 g0‘d-’ za Po1 lcta Velja xa oelo leto ;old. 1,50. — Vredništvo, »prav- Izhaja na mesec dvakrat pol leta g< ništvo: Krakovski nasip št. 10. V Ljubljani 24. januvarija. Inserati: Petit-vmta, ako se lkrat tiska 6 kr., 2krat * kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour. IV. 1. 1885. Vabilo k naročbi. Z denašnjo številko pričeli smo četrti tečaj našega lista. Prosimo častite naročnike, da naročnino pravočasno ponovš, da se dalje pošiljanje lista ne pretrga. Denašnjo številko vposlali smo še vsim dosedanjim naročnikom in tistim gospodom, od katerih mislimo, da se bodo znabiti naročili. Delovali bodemo kakor dozdaj nevstrašljivo naprej in upamo, da se bo število naših naročnikov pomnožilo. Kdor nam pridobi dva nova naročnika in naročnini od teh dveh vsaj za pol leta naprej vpošlje, sprejme od nas list za vse leto zoper povračilo poštnine z 24 kr. zastonj. Torej naj se vsak rodoljub potrudi, da za* razširjatev našega lista kaj stori in naj se ne ozira na obrekovanje naših protivnikov. Mi imamo poštene namene in za nas govorš dejanja. Uredništvo in upravništvo. Resna beseda našemu narodu. Neopravičeni, vsled kaznjive malomarnosti in lahkomišeljnosti prouzročeni polom kranjske eskomptne banke in druge žalostne dogodke novejšega časa opisovali so naši časniki uže tako obširno, da nam ni več treba dalje o tem spregovoriti. Našo pozornost obračamo pa za danes bodočnosti, katera ima mnogo odločiti za občni blagor slovenskega življa in cele slovenske domovine, kajti kmalu se bodo pričele vršiti jako važne volitve — volitve za državni in mestni zbor, kakor tudi za našo kupčijsko zbornico. »Katerega boš kaj volil?* vpraša prijatelj svojega prijatelja, sosed svojega soseda. «Ne vem,» je navadni odgovor, »katerega bodo drugi volili, tega bom tudi jaz volil, ali pa še volit ne grem; vsaj mi je vse eno, če je izvoljen Peter ali Pavel, kajti davke bom moral ravno tako odrajtati, kakor do zdaj, ali pa morebiti še večje; vsaj kaj boljega redkokrat sledi.* To so besede ljudstva, katere se prav po gostem med volilci čujejo in zakaj? Kratko rečeno: naši volilci zapopadejo — žalibog, da je resnica — premalo važnost volitev, oni ne ved6, kako potrebno je narodu, da se pravi možje volijo, in sicer, taki možje, kateri ne spoznavajo narod le za svojo molzno kravo, možje, kateri se mnogo trudijo in iskreno želijo svojemu ljudstvu koristiti in za njega blagostanje delati, kateri poznajo po lastnih skušnjah potrebe, katerim se mora pomagati, materijalne škode, katere se morajo odstraniti, kateri dobro poznajo položaj gospodarskih zadev našega ljudstva in kateri se z neutrudljivo marljivostjo poprimejo dela, odstraniti vse rakove poti, na katere je zašla naša kmetija, kupčija in ob rt ni j a. — Taki možje, kateri ne sedijo kakor marijonete pri zborih in le z glavami kimajo, kakor Idmovci, ter samo to odobravajo, kar jim drugi odobravati velevajo. Druga velika napaka pri raznih volitvah je pa ta, da ljudstvo premalo pozna svojega kandidata glede njegove duševne zmožnosti in značaja za tako imenitno poslovanje. Kako bi pa to tudi moglo drugače biti? Radikalna stranka postavlja svoje protežirane pristaške kandidate, ali bolje rečeno, oni sami se postavljajo. Vsak tak kandidat mora biti v prvi vrsti najmanj visokošolec, če tudi mladoleten in neizkušen — ali vsaj glavni zastopnik kake banke, in le redkokrati si pribori kak zaslužen mož iz ljudstva kurulični sedež. Gorjč pa onemu volilcu, ki se bi predrznil po svoji glavi voliti; gorj6 nasprotnemu narodnemu kandidatu, ako bi se upal radikalcem se svojo kandidaturo nasprotovati. Oba bosta proglašena kakor odpadnika in izdajalca slovenske narodnosti, kakor nam to razni izgledi dokazati zamorejo. — Tak novovoljeni mladi narodni ptič svojo prvo parlamentarično šolo izšola v rotovški dvorani, in kako koristen da je tak novopečen, praktično neizkušen mestni oče prebivalstvu, nam ni treba omenjati, ker nas to vsakdanje skušnje dovelj uč6. Ce je tak gospod pripravno šolo na rotovžu z dobrim vspehom za svojo parlamentarično kariero dovršil, zamore postati deželni in če mu je sreča ugodna, tudi državni poslanec, ali pa cel6, kar je pri nas na Kranjskem — v deželi čudežev — tudi mogoče, vse troje v eni osebi. Mar ni to istina? Kot otroci smo se učili, in kot odraščeni pa zabili, da se dvema gospodoma ne more služiti, veliko manj pa trem. Dalje polemike v tej reči nam ni potreba, a vprašamo volilce: Kako morete kaj vspeš-nega pričakovati od takih mož, katerih prvič ne poznate ali vsaj malo poznate, kateri niso iz vaše srede, torej po vsem nezmožni za posredovanje v vaših zadevah; ker ne poznajo vaših teženj in tudi nimajo sreči, vam pomagati. Kako morete dalje zahtevati izdatne delavnosti od moža, kateremu več težkih bremčn naenkrat naložite na njegove narodne rame. Ljudstvo mora doma čutiti vspešno delavnost takega moža, ker to še ne zadostuje, če poslanec v kratkem morebiti enkrat v letu 'povč svojim volilcem, kaj je vse za nje storil, kako se je v tej in tej reči za nje potegoval, a to njim zamolči, da ni nič dosegel, kakšen dobiček ima davkoplačevalec po takem možu? Ako volilec vidi, da so bile vse besede poslančeve le puhle fraze, z katerimi je volilce pital; ni čuda potem, ako reče, da mu je vse eno, naj se izvoli Peter ali Pavel. In če smo pravični, mar ni tudi res, da nadvlada dostikrati volilce neopravičeni moralični ali pa tudi dejanski pritisk pri volitvah, da se vsiljujejo možje, od katerih se uže naprej v6, da jim bodo isti malo ali pa čisto nič koristili. Dalje vprašamo, zakaj neki hrepene ti gospodje tako radi po teh sedežih? Vsaj je to najtežavnejši in najbolj nehvaležen posel, ako se hoče koristiti narodu in mu brez dobičkarije služiti. Mož, kateri iz golega domoljubja narodu služi, zasluži, da se mu z zlatimi črkami zapiše njegovo ime v knjigo slovenske zgodovine. A žalibog! kako redko se nahajajo te vrste možje med našimi dandenašnjimi narodovci; preverjeni smo, da o njih večina pravega domoljubnega slovenskega ljudstva vse drugače raje misli, kakor to, da bi se imena teh oblaževalcev vpisati smela katerikrat v zlato knjigo. Rečemo pa konečno za danes: Disciplina pri narodnih volitvah mora biti, a ne pustite se z imeni kandidatov poslednji dan iznenaditi in si iste kar meni nič tebi nič diktirati, izvolite si sami iz svoje srede prave može in priobčite iste narodnemu volilnemu komiteju, in sicer take, katerih značajnost, vestnost, domoljubje, zmožnost, nesebičnost in neodvisnost vam je po polnem znana; ne nakladajte jim po več bremen naenkrat na njih ramena, ker več gospodom, in to še naenkrat in v enej osebi se ne more služili. Videli pa bodete kmalu, da le po takem potu bo vspeh volitev sijajen, ker ne bodete imeli v zbornicah samo narodne može, ampak prave za občni blagor vnete, nesebične, zmožne in delavne može. Vemo, da smo v sršenovo gnezdo dregnili, v vse to le na korist ljudstva, na čast resnice in v blagor mile slovenske domovine. Nova žrtev anarhistov. Anarhizem, strah sveta, je zopet zahteval novo žrtev. V Frankobrodu ob Menu, kjer so anarhisti uže koncem vinotoka 1. 1883 zam&n skušali, ondotno policijsko poslopje z dinamitom razdejati, umorili so domov se vračajočega policijskega svetovalca Rumpfa. Rumpfu so anarhisti uže davno po življenji stregli, ker je bil jako vesten in zaslužen uradnik, kateri je vedel večkrat preprečiti načrte Mostovih pristašev. Umori, izpeljani na policijskih uradnikih, so do zdaj še precej redka prikazen, a novejša, strašna organizacija anarhistov izvolila si je v prvej vrsti svoje žrtve iz krogov policijskih uradnikov. Ta krvoločni gost udomačil se je uže v vseh večjih mestih. Oborožen je z ono razdevajočo iznajdbo moderne kemije, z katero so se seznanili isto tako socijalni revolucionarji kakor nihilisti v Rusiji. Sovražniki družbinski postajajo oni, ki si domišljujejo rešitelji in reformatorji socijalnih razmer biti. Ut^je te v temoti delovajoče zarote, katerim so dinamit, revolver in nož najbolj priljubljena orodja, bojujejo se z nezaslišano neusmiljenostjo in oddaljeni od vsacega človeškega čuta koljejo nedolžne svoje sozemljane. Država in družbina ste toraj dolžne, da se ta prokleta zarota, ki preti vse obstoječe razdejati, kolikor najbolj moč omeji in uniči. In da se to najbolje omogoči z času primerno socijalno reformo, znano je vsakemu sprevidnemu možu. Še je čas! Tam visijo črni usodepolni oblaki na nebu. Ako vredimo potoke in reke, potem bode se voda zbirala na pravih prostorih, ona bode naše polje močila, naše mline gnala, naše čolne in barke nosila in blagoslov prinašala dolini, po kateri se razliva. — Ako pa to storiti zamudimo, predrli bodo siloviti valovi zbrane vode naše jčze in pokončali naše polje, naše mline in tudi nas odnesli z površja zemlje. Toda ne samo zato je skrbeti, da se preskrbijo le nekateri starčki in otroci: delavcem naj se človeka vredna eksistenca omogoči in delo preskrbi. Prizadeve zmerne delavske stranke, katera pošteno stoji na postavnih tleh, naj se podpirajo ne samo videzno, temveč prizadevati si je, da se vse zgodi, kar jim je potrebno in postavno dovoljeno. 4Sr Delavci pa naj si prizadevajo v svojih krogih buditi ljubezen do naše države, do blagodušnega našega vladarja, katerega očetovska skrb je bila, je in bo, svojim udanim narodom vse storiti, kar je njih blagor. Polagoma in na postavnem potu se d& vse doseči in le v lastno škodo rijejo oni, ki nameravajo s6 silo kaj doseči Naj se delavci ne pustč hujskati in slepiti po nekaterih •rudečkarjih* in naj pomislijo strašne nasledke, ki izvirajo iz anarhističnih prizadev. Edini vzrok teh žalostnih prikazen v zadnjih desetletjih pa je to, ker se izgubiva pri naši mladini zmerom bolj vera. Naša mladina odpoveduje se večinoma zmerom bolj svojej skrbnej materi — cerkvi in prizadeva uže na tem svetu si vstvariti — svoj paradiž. Kako se naj to zgodi, učijo anarhisti. Na razvalinah vsega obstoječega naj se povzdigne ono novo kraljestvo, o katerem sleparijo ljudstvo hudobneži, prokleti zapeljivci. Brez vere nobene morale, brez morale nobene postave, brez postave nobene države. Društvo za posredovanje dela v Beču. Eno najvažnejših vprašanj v blagor delavskega stanu je gotovo vpeljava posredovalnih zavodov, kateri bi zmerom zamogli delodajalcem delavce, delavcem pa delo preskrbovati. Za majhno obrtnijo je sicer uže skrbljeno v tej zadevi, ker so prevzele zadruge dolžnost, zapisnike peljati, v katere se morajo vpisovati dela iskajoči pomočni delavci in izvršitev te naloge je sicer še zmerom posebno pri manjših zadrugah jako pomankljiva, ker njih premoženje ne dopušča zadostno posredovanje dela. Za ogromno število delavcev po tovarnah in pri drugih industrijalnih in kupčijskih večjih pod-vzetjih se pa v tej zadevi skoro brez izjeme ničesar skrbelo ni in taki delavci so, ako jim pomanka delo, primorani po svetu od tovarne potovati ter dela beračiti; časih morajo celč svoj zadnji krajcar za posredovanje dela potrositi, ne da bi ga dobili. Vsak prijatelj ljudstva mora pripoznati, da so take razmere človeka nevredne in za delj časa neznosljive. Te neprilike in težave za delavski stan spoznali so tudi uže v drugih deželah, kakor na primer v Nemčiji, kjer vpeljujejo v vseh večjih mestih gori navedene zavode. Tudi v Beču ustanovili so nekateri prijatelji delavskega stanu društvo za posredovanje dela, sprevidevši njegovo veliko potrebo, ker bode tako društvo rešilo eno najvažnejših vprašanj enakomerno za delodajalce in delavce. Pravila tega društva je vlada bržkone uže potrdila. Odbor tega društva sestavljen je iz gotovega števila delodajalcev in ravno toliko delavcev. Društva namen je, edino le posredovanje dela ter nima nobenega političnega namena. Posredovalnicam zadrug ali drugim enakim zavodom pa ne bode novo društvo nobene konkurence delalo in le nasprotno nalogo si je stavilo, podpirati namreč vse uže obstoječe posredovalnice po najboljši moči. Obrtniškim in delavskim krogom pa priporočamo to koristno podvzetje ter jih opozarjamo, da ga kolikor najbolj moč podpirajo z pristopom in z denarnimi doneski. Isti pa, ki želijo še kaj več o tem društvu poizvedeti, naj se obrnejo na tajnika delavske bolnišne in invalidne bla-gajnice, gospoda Janeza Ružičo, v Beču, VI., Gumpendorferstrasse št. 64. Izvirni dopisi. Iz Ljnbljane, 12. januvarija. O volitvah za kupčijsko in obrtno zbornico čujemo, da se hoče naš znani slavni politik in nacijonalekonom, gospod Ivan Hribar, za mandat poležati. Ako je to resnica, mislimo, da bo v prvi vrsti naglašal pri kakem shodu centralnega odbora za volitve, da se narodna ravnopravnost obistini. Vsaj to upamo od tega modrega in čilega gospoda. Da bi imel takošen kandidat kaj druzega v srci, dvojimoK O trgovinskih in obrtnih razmerah nima gotovo nobene vednosti. Prepričani smo pa tudi, da mu zmožnosti o tej zadevi popolno primanjkuje. Kar bi bil vzrok, ako res kandidirati hoče, bi bila le njegova slavohlepnost po sedežu — v deželnem zboru. Vsaj se poznamo, Dolenjska železnica upamo je še daleč in preverjeni smo, da je on ne bo zidal, ker ima z blago zavarovalnico »Slavijo* in z iluzoričnim • Narodnim domom* dokaj posla. Mi Slovenci smo pač milovanja vredni, ker se nam vedno take osobnosti kandidatom ponujajo, ki imajo malo pod palcem, in kateri le sebi pomagati hočejo in to s kakim mandatom, s katerim si v prihodnje sami sebi, ne pa ljudstvu, iz katerega izvirajo, pomagati hrepenč. Ako ni ta kandidatura pustna šala, upamo da si bo vender le naš zlati Ivan premislil prej, ko javno kandidaturo nastopi. Mi pa mislimo, da ne bo noben previden volilec njemu glasu dal, ako bi tudi druzega ne imel, bo vsaj tega, ker je naš visoko učeni in duhoviti Ivan za vse kaj druzega višjega poklican, kakor za bori mandat, kakega državnega poslanca!! Iz Groznplja pri Ljubljani, dnč 2. t. m. Minolo je vže leto dni, odkar sem Vam zadnjikrat pisal.. Vzrok temu pa ni nikakor moja malomarnost, ker se še zmirom zanimivam ravno tako za Vaš, nam najbolj priljubljeni časnik, kakor vsi naši tukajšnji prebivalci, a to edino me je pri dopisovanji ostavilo, ker Vam nisem mogel poročati nič veselega, žalostnega pa nisem hotel. Vsaj veste, kako se je nam kmetom dandanes boriti za svoj obstanek, skoro uže ne moremo več dihati. Zmerom le plačevati, zmerom le delati, a leto za leto manjše dohodke imeti, mora nas gmotno in telesno pokončati. Zadnji moj dopis obžaloval je slabo letino, denašnji moral bi pa še slabejšo. Povodenj, toča in druge nezgode so nam vzele polovico tega, kar bi sicer pridelali bili, in zdaj smo vže z vsem, kar nam je naš trud prinesel, pri koncu. Kje bodemo živeža za naprej dobili, kje semena, kje denarja za davke in druge potrebne reči? Edino, kar nas še tolaži in nam pogum daje za prihodnjost je to, da imamo dobrega župana, kateri je prvič zmerom pripravljen nam, kolikor mu le mogoče, pomagati in drugič ima tudi one zmožnosti, katere bi moral vsak župan imeti, ako hoče koristen postati svojim občanom. Naš, za našo občino velezaslužni župan gospod Košak prizadeva si, v vsakej zadevi željam svojih volilcev zadostiti in prepričani smo, da mnogo-krati v svojo lastno škodo. Take župane morale bi vse občine imeti in lastnosti našega gospoda Košaka morale bi se zjediniti tudi v naših deželno- in državnozborskih poslancih, potem za-cvela bi narodu našemu boljša pomlad. Bližajo se zdaj zopet občinske volitve za našo občino. Postopali bodemo z isto previdnostjo, kakor v minolih letih, in v zastop ne bodo prišli drugi možje, kakor isti, kateri zaslužijo naše zaupanje. V kratkem nekaj več. Oratar. Domače zadeve. — (Nj. Veličanstvo cesarica Elizabeta) dospela je 21. t. m. ob '/g 10. uri srečno v grad Miramare. — (Umrl) je deželni poslanec gosp. Karol Rudež. Lahka mu zemljica! — (Mestni odbornik gosp. dr. Derč) odložil je svoj mandat. V mestni seji dnč 22. t. m. izrazila se je odstopivšemu odborniku za njegovo nevtrudljivo, mnogoletno delovanje v mestnem zastopu najtoplejša zahvala. To je tudi mož zaslužil! — (V c. kr. davkarsko blagajnico se-nožeško) ulomili so dozdaj še neznani tatovi. Dve luknji zvrtali so v železna vrata blagajnice, a pri vrtanji zlomil se je sveder ter je bilo vsled tega njih roparsko nameravanje brezvspešno. — (Pritožbe.) Na prošnjo obilih ljubljanskih prebivalcev omeniti nam je nekatere neprilike, o katerih smo večinoma uže v našem listu, a dozdaj zam&n, pisarili: Ena najgrših navad v našem mestu je, da se služkinje in stare babe ustavljajo na trotoarjih ter se časih mnogo časa razgovarjajo in svoje gospodarje opravljajo. Vsled tega zapirajo pot drugim pa-santom, ki hitč po svojih opravilih. Posebno pri deževnem vremenu je to jako neprijetno, ker se človek razprtim dežnikom še težje ogne. O razobeša nji mesa pred mesnicami smo vže zadnji pot spregovorili, a ni se še odpravilo. Prodaja premoga naj se pod kako kontrolo postavi, ker se je uže mnogokrat pripetilo, da so brezvestni hlapci iz žakljev dragi premog jemali ter ga posebej prodajali. Vsled tega je ogoljufan isti, ki kupuje premog po žakljih v mnenji, da je poštena vaga. S šoto naloženi vozovi se sicer na mitnicah pretehtajo, a pripeti se, da naši branjevci boljšo šoto iz voza poprej odkupijo, predenj pripelje kmet voz na trg. Vsled lega kupi meščan manj in slabši šoto, kakor bi mu sicer šlo. Torej je treba pri kupovanji šote več pozornosti. Ko-nečno še nekaj: Pekovski učenci nosijo vojaške kape. To ne grč in mojstri naj ne pustč, da se njih učenci tako prevzetno obnašajo. Vsaj pride itak čas, da bodo morali take kape nositi, ko bodo komandiram k — pečenji komisa. — (Valentina Vodnika), prvega slovenskega pesnika, rojstna hiša v Zgornji Šiški št. 17 stoji uže več sto let. Po smrti starišev našega pesnika prevzel je to domačijo starejši sin Anton, po tega smrti zopet njegov sin Anton (nečak Valentina Vodnika), za njem prišel je na posestvo njegov sin Fran (nečak Valentina v drugej vrsti) in po njegovej smrti vzel je njegovo vdovo za soprogo sedanji lastnik tega domovja, gospod I. Matjan. Kakor trdi gosp. Matjan je v tej hiši uže več ko dve stoletij gostilna. Vunanja in tudi notranja oblika hiše se je v teku časa mnogo predrugačila, a prvotni zidovi so vender še ostali. O času rojstva slavnega našega pesnika, prvega buditelja narodne zavesti, bila je krita hiša se slamo; skozi majhno oknice, kakor jih še dandanes na kmetih vidimo, razširjevala se je luč v «šiše», stopnice v prvo nadstropje napravljene so bile od vzunaj. Prva soba sedanje gostilnice ostala je še nespremenjena gledč njene velikosti, a drugi prostori so se prezidali. Natančneji popis in zgodovino te za nas Slovence gotovo zanimive hiše priobčili bodemo o drugej priliki. — (S strehe gosp. Lassnikove hiše padel) je minole dni delavec, ki je sneg odmetaval. Spodletelo mu je in padel je v Gledališke ulice k sreči na sneg ter se ni nič poškodoval. Čez čtrt ure vidili so ga zopet na strehi. — (Kranjska hranilnica) sklenila je v svojej seji dnč 16. t. m., da se reservni zaklad kreditnega oddelka pomnoži. Vsled tega sklepa se je odvrnila preteča nevarnost za kupčijske kroge, katero je provzročil polom kranjske es-komptne banke. — (Novo industrijsko podjetje.) Kakor slišimo, je neka velika kupčijska hiša nakupila več poslopij v Tržiči s tem namenom, da vpelje tam tovarno za sukno. Pri novi tovarni dobilo bode precej začetkom več ko 800 delavcev službo. Gotovo jako ugodno za našo deželo. — (Cementiranje) mer in utežev se v Ljubljani uže dve leti ni vršilo. Trebalo bi v večjo sigurnost kupovajočega občinstva natančne revizije v tej zadevi. Sploh se nam pa čudno dozdeva, da se tako važna stvar more toliko časa odlašati. — (»Lira in Cvetje*) V kratkem izide »Lira in Cvetje,* zbirka liričnih poezij, balad in dram. igra »Ljudmila in Privina.* To delce spisal je gosp. Fr. Zakrajšek v Gorici; založila in izdala pa Ivan Dolinar in Bremic Avgust v Trstu. Cena knjigi je 55 kr. z vračunjeno poštarino, katera naj se pošlje g. pisatelju v Gorici: Via Concevia br. 22, ali pa na uredništvo »Jurija s pušo,» Ferriera br. 323, Trst. — (Še nekaj o tatvini pri gosp. dr. Stocklu.) Po ljubljanskem mestu se je raznesla neresnična vest, da se je pri preiskavanji v Zenarijevem stanovanji več pri gosp. dr. Stocklu pokradenih stvari našlo. Da je to gola laž in neresnica, nam je iz jako zanesljivega vira znano. Znabiti pa je to vest pravi tat po Ljubljani raznesel, da bi sum od sebe odstranil. Zenari se zoper to sumničenje se ve da v grobu ne more braniti, a nek šaljivec je v tej reči tako rekel, da bi bil Zenari nespameten bil, ko bi bil hodil drugam kislo repo jest, ker je vender doma imel dosti dobro zabeljenih štrukljev za zobali. Sicl — (Dobra je ta!) Iz Zidanega Mosta pri Radečah se poroča: — Razborski učitelj Blaž Jurko — nomen est oinen — odposlal je nedavno prošnjo na našega vladarja, da bi mu ta 1.) na dolžno pismo, 2.) zoper zastavo neke na 2000 gld. glaseče se asekurančne police, 3.) zoper osempercentne obresti in 4.) zoper povračanje v ■ obrokih posodil 400 gld., beri: štiri sto goldinarjev. Srečna mladina, katero vzgoja tako ženijalni pedagog. (Odvetnikov na Štajarskem) je skupaj 148. Od njih spada na Gradec 63. — (Užitninskega davka pazniki) v Ljubljani vložili so prošnjo za povikšanje svojih plač. Mi bi jim to iz srca privoščili, ker je njih služba posebno o pozimsken času jako težavna, a predlagali bi vodstvu užitninskega davka, da bi se plače paznikov v dva razreda razdelile. Plačo prvega razreda naj bi uživali isti pazniki, kateri uže po več let službujejo, katerih zanesljivost in zmožnost ste po polnem znani; plače druzega razreda naj bi pa bile nekoliko nižje in za tiste paznike, kateri so še novinci, ali pa le iz kratkočasa službujejo in niso tako izurjeni v svojem poslu, kakor drugi. Na ta način bi se vestnost in poštenost pri teh ljudeh vsled te naredbe vtrdila, njih družinam bilo bi izdatnejše pomagano, pazniki bi pa tudi več veselja dobili k službovanji, kajti vsak bi si prizadeval zaslužiti si plačo prvega razreda, ali ako jo bi uže užival, obdržati, ker prva kazen za kako malomarnost ali zanikernost naj bi bilo degradiranje v plačilu. Zkozi take naredbe pokazal bi se pravi sad pri mestni blagajnici. Sicer smo pa uverjeni, da bode izkušeni vodja užitninskega davka, gosp. Vilhar, vse potrebno v korist mesta in v olajšavo eksistenčne svojih podložnikov storil. — (Obrtna šola v Borovljah) bode, kakor se govori, prenehala, ker jo občina zadosti ne podpira. Mi ne verujemo, da bi se to zgodilo, ker je taka šola živa potreba za ondotne kraje. Sicer bi pa bilo želeti, da bi jo občina in tudi drugi zavodi bolje podpirali. — (V Ribnici) so dobili pretečeni mesec nov zvon iz tukajšnje tovarne gosp. Samasse Nov zvon tehta 53 centov in 83 funtov. Glas je lep in močhn ter se sliši po več ur daleč. — (Gosp. profesor V. Ambrož) vKočevji postal je mesto vit. Gariboldija šolski nadzornik za ondotni kraj. Gosp. Ambrož prestavljen bil je iz Maribora v Kočevje za profesorja na ondotni gimnaziji. — (Novo postavo) izdelal je poslanec Lienbacher, katera pride v kratkem v državnem zboru v razgovor. Po tej postavi bo vsak kaznovan, kdor prodaja slabo blago za dobro ali slabo med dobro meša. Ta v vsakem oziru prepotrebna postava bode gotovo sprejeta. — (Dr. A. Prus) umrl je v Konjicah na Štajerskem. Ranjki je bil vrli rodoljub ter pod-piratelj vsih narodnih naprav. Naj v miru počiva! — (»Bizeljski hram.») Pod tem naslovom prinesli smo v zadnej številki m. 1. neko notico, v katerej poročamo, da namerava lastnik te gostilne v zadnej sobi vpeljati otomane, tepihe, či-buke in druge turške šege. Kakor se nam danes poroča, je to le izmišljotina nekega tukajšnjega burkeža bila in ostane v gostilni pri »Bizeljskem hramu* vse pri starem, namreč dobra, naravna vina, poštena postrežba in vesela družba. Toliko v popravek. — (Oderuštvo.) V dan 26. t. m. vršila se bode pri celjskej sodniji obravnava zoper 711et-nega zasebnika Henrika Eichholzerja zaradi hudodelstva oderuštva. Imenovani zahteval je od svojih žrtev pri posojilih po 10—50 odstotkov obresti na leto brez ozira na znane mu stiske dolžnikov. Lakomnost ni nikomur še koristila. — (Trije mestni falotje) zapazili so mi-nolo soboto po noči ob 10. uri v Florijanskih ulicah svoj izgubljeni denarni mošnjiček iskajočega kmeta. Takoj ga ustavijo ter ogovorč: »Oče, kaj iščete?* — »Svoj denar sem zgubil,* jim odgovori kmet. — »To je laž, mi vas uže poznamo, ker smo mestni policaji; vi hočete le slepariti, zato vas moramo v zapor peljati,* mu odvrnejo falotje, kateri so menda hoteli sami denar poiskati in zapiti. Kmet se prestraši in jih milo prosi, naj ga vender oprostijo, ker je v resnici denar zgubil ter je pošten človek. A vse nič ne pomaga, vdati se je moral sili in dva nepoklicanih stražnikov ga odpeljeta, tretji pa je na mestu ostal, da bi denar poiskal. K sreči za kmeta poslušali so nekateri ljudje v sosednji hiši ter razdrli sleparske namere falotov, kateri so takoj pete odnesli. Če se pa ne bi bilo kmetu to posrečilo, prišel bi bil ob svoj denar, katerega je potem s pomočjo drugih ljudi našel. Bela Ljubljana! Drobitnice. — (Nj. Veličanstvo cesar) daroval je za Goethejev spomenik v Beču 1000 gold. Vrh tega darovali so v ta namen: Nj. c. kr. visokost cesarjevič Rudolf 200 gold., cesaričinja Štefanija 200 gold., dalje nadvojvodi Karol Ljudevit 300 gold., Ljudevit Viktor 200 gold. in Viljem 200 gold. — (Pomanjkanje dela) v Parizu postaja zmerom bolj občutljivo. Od 23 000 zidarjev jih je 9000 brez dela in stanovanja, 10000 stavbenih mizarjev in 15000 plaštrarjev živi v naj večji bčdi. Izmed 12 000 ključarjev išče 300 in od 15000 hišnih barvarjev 10000 zamhn dela. — (Nad Washingtonovo gomilo) razprostira svoje veje vrba, katera je začetkom le vejica drevesa bila, pod katerim počivajo kosti Napoleona I. na sv. Heleni. Častitelj Napoleonov in Washingtonov prinesel je o svojem času vejico v Ameriko ter jo vsadil na gori omenjeni gomili v Mount-Vernon pri Washingt,onu. — (Otrok z dvema glavama) porodil se je te dni na Nemškem. Ena glava je po polnem normalna, druga manj. Otrok je sicer zdrav in zdravniki mislijo, da se mu zamore brez nevarnosti življenja druga glava odstraniti. — (Najstarejša žena) v avstro-ogerskih deželah je sto deset let stara vdova Farkasz v Zalanu na Ogerskem. Starka je še zmerom čvrsta, ni še nikoli v svojem življenji bolehala ter vidi in sliši prav dobro. Ona je delavskega stanu ter še zmerom tako pridno dela, kakor pred 50. leti Ta žena porodila je 21 otrok ter ima neštevilno mnogo unukov. ^ — (Vestna pestema.) Jako poučljiv dogodek za stariše in — pesterne pripetil se je nedavno v Berolinu. Neka pestema bila je se svojim varvancem v drevoredu, kjer se je tako dobro zabavala, da je na v vozičku ležečega otroka popolnem pozabila. Slučajno pride pa stric otroka v isti kraj ter zapazivši ves položaj, vzame, ne da bi bila to zapazila pestema, otroka izi vozička ter ga njegovim starišem odnese. Črez dve uri — neverjetno doni, a je resnica — pride vestna pestema z praznim vozičkem, v katerega niti pogledala ni, domu, ter odgovori na vprašanje, kako se otrok počuti, prav veselo: «— Spi.* io se je konstatovalo, da je voziček prazen, lotela se je pestema usmrtiti, a poizvedevši ves dogodek, bila je zadovoljna, da je smela brez kazni takoj pobrati pete iz hiše svojih gospodarjev. Smešničar. (Pošteno.) Da bi svojega zanikernega dolžnika k plačilu pripravil, pošlje nek krojač svojega učenca z potrjenim računom k njemu. Po kratkem premisleku izroči dolžnik učencu zopet račun, rekoč: »Reci svojemu mojstru, da se pri najboljši volji ne morem spomniti, da bi bil račun plačal in ker nič nepoštenega nečem, pošljem mu pobotnico nazaj.* (Iz šole.) Učitelj razpravlja svojim učencem o vstvarjenji prvih starišev. Nek učenec, ki je dobival doma tako zvano moderno odgojo, se oglasi: »Gospod učitelj, moj oče pa zmerom nam otrokom pripoveduje, da človek od opic izvira.* Učitelj ga na to resno pogleda ter reče: »Vaše rodbinske zadeve ne spadajo v šolo.* (Nasledki prevelike natančnosti.) Nek pridigar v Kaukazu, kateri je z vdarcem enajste ure svojo pridigo zmerom končal z besedami: »K čemur nam Bog pomagaj!* pridigal je o Hamanu in svoj govor sklenil z patetičnim klicom: »In kaj je bilo njegovo plačilo? — Vislice!* ,,A v tem trenutku bije enajsta ura in pridigar konča po svojej navadi z besedami: »K čemur nam Bog pomagaj. Amen!* Gospodarske zadeve. — (Gosto usnje) pri čevljih in škornjih, skozi katero ne pride voda, se napravi, ako se škornji več ur puste v gosti žajfnati vodi. Žajf-nica prouzroči v usnji mastno kislino, ki ne strpi nobene mokrote — (Zoper vratne bolečine in hripavost) pomaga večkrat ruta, napolnjena z kuhanim in dobro zmečkanim krompirjem, katera naj se, kolikor najbolj mogoče vroča, pred spanjem okolu vratu zaveže. — (Sredstvo zoper rumeno perilo.) V zadnjo vodo, v katerej se perilo izpira, naj se vlijejo trije deli močnega špirita in en del ter-pentinovega olja, in sicer zadostujete dve žlici te mešanice za en veder vode. To sredstvo je neškodljivo. Listnica vredništva. Gosp. B. S. v K. — Mi ne iščemo radi prepira, torej tudi o tem molčimo. Bolje krivico trpeti, kakor storiti. Gosp. dopisniku v ? Vaš dopis je, kakor smo se sami prepričali, neresničen. Torej ga ne objavimo. Isto su-mičenje izvira iz nevoščljivosti, ker se onim znabiti bolje godi, kakor Vam. Pustite prihodnjič zavoljo obrekovanja, kajti škodovati zna vsak ničvrednež; prizadevajte si rajše koristiti trpečemu človeštvu. Oznanilo. Kavarno »Thall* na Starem trgu prevzel je pred kratkem gosp. Maloth. Novo prevzeta kavarna je prijazno meblirana ter ima razen dobrih pijač tudi mnogo domačih in zunanjih časnikov na razpolaganje. Gospod Maloth zahvaljuje se svojim dosedanjim gostom za obiskovanje njegove prejšnje kavarne pri »Fischerji* ter se priporoča p. n. občinstvu za daljo prijazno blagovoljnost. • Narodno kavarno* pri »Zvezdi* prevzel je gosp. Josip Kramar. Izmed obilih v tej kavarni nahajajočih se časnikov jih je še mnogo za oddati iz druge roke za jako znižane cene. Hita it. 3 na Rebru, nad dr. Ahačičevo hišo stoječa, sč štirimi stanovanji, lepim kletom in vrtečem je na prodaj. Natančneje pozve se pri mokarji gosp. Fran Trevnu, Rimska cesta št. 17. B. Sohmelzer, stolar na Marijinem trgu št. 4, priporoča svoje vsakovrstne, kakor slamnate, vrtne, roraste in druge stole. Poprave se radovoljno izvršujejo. Cena je jako nizka, postrežba nagla. Dosedanji mnogovrstni njegovi izdelki so dokaz, da je v tej stroki mojster. De-larnica je v Šellenburgovih ulicah št. 4 pri »Schnalle*. Gosp. Elsert-ovo delarnico za galanterijske izdelke v Šellenburgovih ulicah št. 6 priporočamo p. n. občinstvu ter opozarjamo na njegov inserat v denašnjem listu. »Ljudski Glas* dobijo oni gospodje za celo leto 1885 zastonj, kateri nam vpošljejo dva nova naročnika ter vsaj poluletno naročnino od teh dveh naprej in nam povrnejo za se poštnino z 24 kr. na leto. Čast. gosp.'oe«oooe« Gostilna jri Kronr y Graflišali št. 7 priporoča svojo izvrstno pivo Q-ra,šlceg-et Se,xid.wirtsL, tako imenovani Schaumbier. Tudi se dobivajo v tej gostilni fina vina in dobra pa oena Jedila. Hrana se tudi oddaja v privatne hite. Pri gostilni napravljeno krito kegljliče Je zmerom kurjeno. Najboljši postrežba zagotovljena. Z odličnim spoštovanjem ZE^ra-n. gostilničar. NB. V tej gostilni se sprejme tudi glaaovlr v najem. X t t X X XX tt ti- * t F. Casermann, krojač v IJubljanl, Gledališke ulice št. 4 priporoča svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna ter izdeluje mnogovrstne obleke, kostume za maškerade in sploh vsa krojaška dela za gospode točno in po Jako nizki oenl. ■m m n v Ljubljani, Preširnov trg št. 2 (prej A. Winter) priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih sladkarij ter izvrstni kruh iz sadja. Tudi se dobivajo vsak dan frišni a a m w hpj m mw in®si#i mam m m NB. Prostori so novopopravljeni ter elegantno meblji-rani. Časopisi so p. n. obiskovalcem na razpolaganje, postrežba nagla. Naročila na krofe ali druge izdelke se sprejemajo ter točno izvrS6. ,y.'M m Sprememba kupčije. Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da sem svojo kupčijo preselil iz g. Maroltove hiše v svojo lastno hišo na Glinjicah katera stoji med cestama na Vrhniko in Vič. Zahvaljevaje se za mi do zdaj iskazano zaupanje, priporočam p. n. občinstvu svojo tonah zalogo vsakovrstnega blaga tudi za naprej ter zagotavljam oeno in naglo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Josip Tribuč trgovec na Glinjicah. kB; Zobozdravnik 8chweiger as Dimaja stanuje v hotelu „Stadt Wien" (pri Maliči), II. nadstropje, sobna št. 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9. do pol I. ure in od 2. do 4. ure popol. Vsakovrstne operacije, ki zadostujejo najbolj modernim, zahtevam, iz vršujejo se jicLglo tre sigvbvrto. 8WS“ Vinotoč, Janez Hafner v Slonovih ulicah v Bayerjevej hiši priporoča svoja prava, prirodna stara Bizeljska in Dolenjska vina 9 po najnižji ceni. Ob enem si dovoljuje naznanjati, da tudi trguje z vinom na debelo od 56 litrov naprej ter zagotavlja najboljšo in naglo postrežbo. Blago je izvrstno, cena jako nizka. Naročila z dežele izvršujejo se jako promptno. Z spoštovanjem Janez Hafner v Ljubljani. Iidatelj in odgororni vrednik Ferdinand Suhadobnik. Tiskala Ig. v. Kloinmayr & Fod. Bamberg.