(Mištuo In upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. »STRAŽA“
Uhaja T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon 6t. 113.
Št. 43.
naročnina listu:		
Celo leto		12	h
Pol leta		6	it
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 (L
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pebtvrste; pri večkratnih ozna oilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 12. aprila 1911.
Letnik III.
Trgovci, obrtniki in nove volitve.
Pri nas na Slovenskem so v volilnem boju izpostavljeni raznim zlobnim majhinaicijam zlasti naši slovenski trgovci in obrtniki. Kmečko ljudstvo je že v ogromni večini v našem taboru. Politična zavest in stroga doslednost je pri naših kmečkih voli leih v pretežni večini že tako razvita,; da nam ni treba prav nič dvomiti, pod katerim praporom jih bomo našli. Temeljna, načela našega političnega programa so jvze-ta iz mišljenja in čustvovanja našega ljudstva samega.. Zvezdi-vodnici ki nam kažete smer v našem javnem delovanju, katolicizem in slovenstvo, ste že od-nekdaj svetile našemu ljudstvu. |Tia temeljna kamna, na katerih sloni naša organizacija, i sta iz/ domače zemlje, duh rodne grude veje okrog njih, zato je vse zaganjanje nasprotnih /valov brezuspešno.! Slovensko kmečko ljudstvo stoji in pade s svojo organizacijo.
Vse drugače je pri trgovstvu in obrtništvu. ,Ta dva stanova sta veliko bolj podvržena tujim vplivom. Njihov stik' z domačo zemljo ni tako tesen kakor pri kmetu, zato sta veliko bolj |Pri!stjopn|a raznim od drugod importiranim idejam. 'Tio dobro vedo razni liberalni in slični elementi, katerim je splošna narodova dobrobit ppstranska zadeva in glavno le udejstvovanje svojih kvarljivih principov. Iz sicer i popolnoma naravne, toda nebistvene' razlike mell značajem kmeta in obrtnika hočejo vstvariti nasprotstvo. S hujskanjem in beganjem hočejo napraviti prepad med stanovi, ki so od narave vezani eden na klrugega. Na eni strani se slika kmeta kot največjega nasprotnika trgovskih in obrtnih teženj, na drugi strani se pa hoče vcepiti kmetu sovraštvo do trgovca. S takim ribarjenjem v kalnem menijo gotovi ljudje najlažje vstvariti podlago za svoja politična donkišotstva. Tako „/delovanje“ seveda samo sebe obsoja.
rMi živimo v znamenju socialnih vprašanj. Nešteto je že načrtov, kako rešiti socialne boje in vstvariti nove, udobnejše življenjske pogoje. Že zdrava par met pa pove vsakomur, da se socialnih vprašanj nikoli ne bo rešilo s hujskanjem stanu proti stauu, z večanjem in globljenjem stanovskih razlik. Edino če se bomo postavili na stališče, !d:a je potrebno le pre-mnogokrat umetno izzvana/ nasprotstva ublažiti in
skleniti poštene kompromise med raznimi stanovi, bomo dosegli kake vspehe.
In na tem stajišču izravnavanja; vseh nasprotujočih se interesov stoji tudi V. L. S. V (deti vse stanove okrepljene pri složnem delu za prospeh celokupnosti, to je njen cilj, kateremu se ni še nikdar izneverila. Umevno. Ce se drže trgovski in obrtni krogi hladno in mrzlo ob strani ali pa celo stoje v nasprotnih vrstah, potem seve,da ne more nihče pričakovati, da bi se V, L. S. za ta stan trudila in ogrevala. Ce so se pa kje trgovci in obrtniki oklenili njenega prapora, potem je takoj opustila svoje mogoče preje nekoliko rezervirano stališče in je z dejanji pokapala, da je res prava ljudska stranka, ki skrbi za. napredek vsega ljudstva, V pokrepitev naših trditev samo omenjamo, 'da je bila ena prvih nalog V. L. S. na Kranjskem, ko je prišla do moči, da je ustanovila slovensko trgovsko šolo v Ljubljani. Že enkrat srno ventilirali v našem listu misel o trgovski šoli na Štajerskem. Potreba, je v tem oziru velika in opravičenost naših takratnih i izvajanj mora vsakdo, pripoznati. Kdaj in kako se bo pa ta misel dala izpeljati, je ve. liko odvisno od sedanjih državnozborskih volitev. Ce bomo izvolili, kar je tako nujno potrebno, enotno slovensko delegacijo, potem bomo stopili temiu .cilju gotovo krepak korak naproti. Brezdvomno namreč je, da bi v slučaju neenotne državnozborske, delegacije ne bilb veliko upati na ustanovitev trgovske šole, Ta misel je izšla od naše Strajni. Nasprotniki bi pa iz strankarsko-samopašuih razlogov) sigurno; ne hoteli dopustiti, da bi si mi s tem priborili simpatije, na katere oni še mjiogokje računajo in bi vso stvar zavlačevali. Za negativno razdiralno delo jih’ pa ni treba mnogo, ampak zadostuje tudi samo eden.
Socialno gibanje na Francoskem.
O tem predmetu je v pondeljek dne 10. t. m. v dunajskih znanstvenih krogih dobro poznati monsig. Evgen Bouglin iz Pariza predaval v avstrijski Leonovi družbi na Dunaju.
V svojem krasnem govora je izjvAjal predavatelj, kako se, odkar se je vršila ločitev cerkev od države, katoliška Francija vedno bolj prenavlja in kako poseibno v krščanskosocialnem gibanju veje svež ve-
ter. Šest organizacij je, ki delujejo na socialnem polju v krščanskem smislu.
Ženska zveza si je stavila nalogo, dekleta strokovno izobraziti in spraviti v službo, da si ne služijo samo kruha, temveč da izpolnujejo tudi vge socialne dolžnosti žene. Ženska, zveza pobija na ta način najbolj uspešno nezdravi feminizem, ona vzgaja namesto proletarijata koristne člane človeške družbe.
Poljedelske zveze razpolagajo z več kot 2000 društvi in z 4000 podružničnimi zvezami. Značaj te zveze je pospeševanje poljedelskih interesov.
Sillon, ki je bil vsled papeževega povelja razpuščen, deluje sedaj v novi obliki. Svoj čate je bil krasna, organizacija z namenom, pridobiti zopet srednje ljudske kroge. Ker je pa krščansko svetovno na-ziranje stavil v ozadje in je slavil demokratično-repu-blikanske misli kot najvišji ideal, je interveniral papež, toda gibanje še nadalje traja.
Jeunesse catholique zasleduje tri cilje, namreč zbiranje mladine, razširjenje šbcialno-krščanskega svetovnega naziranja in izobraževanje govornikov za agitacijo. Ta organizacija najzpolaga s sijajnimi imeni in je med mladimi možmi dosegla že lepe vspehe.
Action populaire iz Reirnsa) se je ; jako naglo dvignila in razširila ter ima namen obnoviti župnije. (Izobrazba ljudstva, socialna delovanje, zbližanje religiozne misli s socialno itd.) Ta,! organizacija šteje osem redovnikov, 12 juristov in 200 sotrudnikov. Med temi so tudi verni protestanti.
Največje i vspehe ima pa najbrže „socialni teden.“ Narddušeni francoski možje in mladeniči so pred sedmimi leti ustanovili! to vsakoletno,, i potujoče vseučilišče. Sprva se je sic;er od mnogih kritikovalo, toda sedaj ga cerkveni krogi ravno talko visoko . cenijo, kakor pa /posvetni.
To potujoče vseučilišče deluje na to, da se poglobijo poslušalci v nacionalno ekonomijo, pospešuje vsestransko socialno 1 reformno delo brez; polemike; ono stremi za tem, da spravi temeljne kamne za državo iprihodnjosti na pravi prostor. Ta organizacija hoče frripcojskim katolikom pripomoči k temu, da bodo v doglednem času poraze, katere so doživeli na političnem bojišču, nadomestili z zmagami.
Vse te organizacije delujejo skupno, vse imajo enake zasluge pri gibanju, ki se je v Franciji znova uspešno začelo in ki bo prot ikatoli šjkemu jakobinstvu s časom gotovo postalo zelo nevarno.
PODLISTEK.
O zanimivih umetninah.
i	Velikodušni lord.
Margius Lansdowne ima na, svojem posestvu Bowood Rembrandtovo pokrajinsko sliko .„[Mlin“, ki ne predstavlja drugega kot mlin na veter na visokem bregu ob reki in nekaj drobnih oseb, vse pa zavito v zanimivo svetlo temo. Slika ni niti signirana in njena zgodovina se da le za sto let nazaj zasledovati, vendar pa se splošno smatra kot Rembrandtovo lastnoročno delo. Neki Američan je sedaj zanjo ponudil 2’/-> milijona kron. Slika seveda nima te vrednosti, s par stotisoči bi bila že dovolj plačana. Pa v novejšem času se množijo zgledi,, ko Američani kar sipljejo denar, da pomnožijo z izrednimi deli svoje privatne Zbirke. Margius Lansdowne denar rabi in je zgrabil za ponujajočo se mu roko, z druge strani pa želi tudi veljati kot veledušen dobrotnik naroda in zato je ponudil isto sliko prej londonski narodni galeriji za isto svoto, s postavkom, da prispeva 1215.000 K on sam k nakupni ceni, ostalo pa se mu mora izplačati tekom Šestih tednov. Ali bodo sprejeli to ponudbo, je dvomljivo. Časniki seveda kričijo, da |se vedno bolj manjša umetniško bogastvo na Angleškem, ker vsako leto gre več najzanimivejših starinskih del čez veliko lužo v Novi svet. Pred kratkim je na primer Ameri-kanec Henry C. Frick dal tudi 2% milijona kron (sto-tisoč angleških funtov) za, portret Filipa IV., delo Velasiqura, prvi pa, ki je plačal tdjko fantastično ceno, je bil Pierpont Morgan v New-Yorku, ki je dal dva milijona mark. za neko Raffaelovo mladostno sliko. Izmed modernih pa je Milletov Angelus dosegel neverjetno ceno. Slikar je dobil zanj samo 1000 frankov, 13 let po njegovi smrti je Šla za 058.000 frankov v New-York, pozneje pa jo je neki pariški bogataš
kupil za 800.000 frankov nazaj in jo 1 je/ sporočil Louvru.
Nova vrsta spomenikov.
V	Kolinu ob Reni so postavili v pristanišču za lafdije podobo v dvakratni naravni velikosti, ki predstavlja mladeniča, ki je ravnokar potegnil z vrvjo la-dijo k bregu in vrv pritrjuje okoli pokoncu stoječega kola. Spomenik ni odbran iz, zgodovinskih ozirov, ampak edino iz estetskega stališča, vsled svoje lepe plastike, mnogovrstnega kretanja in sukanja telesa, lepo izvršenih mišic. Nova smer javne plastike je s tem nastopila tudi v Kolinu.
Rim.
V	baziliki sv. Pavla fuori le neum bodo odstranili dragoceni in krasni baldahin nad velikim oltarjem. Njegovi podstavki so iz zelenega malahita, ki ga je daroval ruski cesar Nikolaj L, stebri pa so iz prozornega alabastra, dar egiptskega podkralja Mehe-meta Alija, delo je gotovo vredno stotisoč kron in še več. Pod njim je drug, manjši in priprosti baldahin iz gotske dobe, iz leta 1285, in edino tega hoče vlada ohraniti. S tem upajo, da dobi bazilika bolj starinski značaj.
Oskrbnikova gospa.
(Iz češkega).
(Dalje.J
Križek je dedek skrivaj sam zasadil, a oskrbnikova gospa se mu je zahvalila s tem, da mu je z glavo malo pokimala. Ta dva sta se razumela.
Uslišal je dedek tedaj prošnjo gospodinje in je
rekel:
[„(Nerad govorim o tem, a bodi. A pri pogrebu njenem ne mečite kamenja ubožici na grob, ampak vrzite prst s pobožno željo, da je ne bo težila.“
Ded je dal pipo proč, gospodar si je svojo pri-
žgal in vsi so se primaknili bližje k starcu, da bi česa ne preslišali.
'Mesec je ravnokar priplaval v polni svetlobi. Nekako čarobno je s svojim srebrnim svitom razsvetljeval zemljo, hišo, drevje, ki jo je obdajalo, a ljudi, ki so v krogu sedeči poslušali starčevo pripoved. Na nebu zasvetila je zvezda, in se nasmehnila starcu. Tudi starec se je nasmehnil in rekel sam pri sebi: „Ti to veš, zvezdica, in ti, mesec srefcfrni. A naj o tem vedo tudi drugi. Je to ena in ista. dogodba. Mi to dobro vemo, a ljudje tega ne verjamejo, a vedno radi eno in isto poslušajo. “
*
* *
Bila je to deklica kakor cvet, ko je prišla k nam Rozarka v službo“, začel je ded. „Mati moja bila je vzorna žena, a oče živa dobrota in pri nas se je imela družina vedno dobro.
Bil sem jedini sin na kmetiji in sem bil ravno v letih, ko so fantje najbolj muhasti in radovedni. In Rozarka je bila krasna: oči so se ji svetile kakor zvez(li, lase, mislil bi človek, čisto zlate, kakor bi si jih umivala vsaki dan v solnčni zarji; bila je visoke, vitke postave, a bistra; vsakemu je dala. dober odgovor. Rad sem jo poslušal, kadar je koga prav naglo zavrnila, in se ji smejal. To je bilo nekaj za živahne, poredne fante. Drugo, kar me je k nji vleklo, je bilo, da je znala tako lepo pripovedovati o zakladih, ki so v zemlji zakopani. Ona je vedela, kedaj se odpirajo, katere čarovniške besede jih odkrivajo, kako se za nje zve, vse je bilo tako tajnostno, a — krasno. Zlati cvet praproti, ki se naenkrat v roki razvije, koprivno seme, ki se ima brati z rokama, zavitima v ruto. vse te in podobne čarovniške stvari, ki mi jih je pripovedovala, so begale moje misli. Poslušal sem jo, da skoro dihati nisem upal. K temu je vedela pripovedovati tako čil In e prigodbe pri kopanju zakladov, da so človeku groze lasje vstajali, ali jaz bi jo l il poslušal cele dni.
Volilno gibanje.
Volilni kompromis med Cehi.
Pogajanja med mladoöehi in narodnimi socialci zarili volilnega kompromisa so končana ter bosti o-be. stranki skupno nastopili v volilnem boju. Poleg tega so se tudi staročehi izjavili pripravljene, pridružiti se temu kompromisu. Težkoče so nastale le v pogajanjih s češko državnopravno napredno stranko, ker bi po sklepih med mladoöehi in narodnimi social-ei obdržala samo tri mandate: dr. Ba(xe, Sokola in Kaline, med tem ko za mandait dr. Hejna ni došlo do kompromisa.
Pogajanja, ki jih je vodil dr. Fiedler, so imela namen, združiti meščanske stranke proti socialnim demokratom. Kar se tiče karteliranih strank, ohranijo po dogovoru mladoöehi dosedanje volilne okraje ter dobe Še par drugih, narodne socialiste pa bodo mladoöehi podpirali v vseh socialdemokraških okrajih. Izven volilnega kartela so češki realisti in Češki i^grarci, ki bodo šli samostojno v volilni boj ter jih bodo mogoče pri tem podpirali mladočeliij in narodni socialci. kakor tudi češki katoliki. Kakor se kaže, pa bodo realiste v onih okrajih, kjer bodo kandidirali, podpir,a|li socialni demokrati.
V	zadnji seji izvrševalnega odbora mjadočeške stranke se je odobril kompromis z narodnimi socialci. Češka državnopravna stranka se bo odločila v kratkem, ali pristopi v volilni kartel, ali nastopi samostojno.
Akcijo predsednika narodnega sveta, dr. Pod-lipnega, glede takozvanih deklaratoričnih volitev pa je smatrati za ponesrečeno.
*
* *
Volilni boj na Tirolske m.
Tirolski konservativci so postavili svoje kandidate proti krščanskim socialcem. Pri zadnjih volitvah so propadli na vsi črti; ista usoda jih' bo tudi sedaj doletela.
* *
*
Poslanec Fon zopet kandidira za državni zbor.
Dne 10. aprila je odbor Kmečke zveze goriške okolice sklenil naprositi poslanca Fona, da zopet kandidira za državni zbor. Poslanec Fon je kandidaturo sprejel.
*	*
*
Češki socialni demokrati so sklenili postaviti za državnozborske volitve kandidate v vseh okrajih, izvzemši v četrtem moravskem volilnem okraju, kjer kandidira profesor Masaryk. S tem hoče stranka izraziti svoje soglaŠanje z bojem, ki ga je Masaryk vodil proti Aehrenthalovi zunanji politiki.
*	*
*
V	Kočevju na Kranjskem bo za tamošnji drža-vnozborsjki mandat od nemškfbsvpbodomfeelne stranke kandidiral grof Barbo.
*	* *
Svobodomiselni nemški tagrarci na Štajerskem so postavili sledeče kandidate: za 12, okraj (Miirzzu-schlag-Marijino Celje) proti Schoiswohlu nekega Her-mania Bogenbergerja;: v 13. okr^u (Ljubno) proti Pri-schingu deželnega uradnika dr. Kapperja; jv 14. o-kraju (Gröbming) proti vitezu Pantzu deželnega poslanca Riemelmoserja; v 15. okraju proti krščanskemu socialcu .Geisslerju deželnega poslanca Brandla,
*
* *
Nekega dne, ko je zopet pripovedovala o zakladih in z žarečimi očmi opisovala kupe zlata, srebra in dragih kamenov, kakor bi jih že imela in nosila v predpasniku, oglasila se je stara perice Beta, ki je že od otroških le pri nas bivala in je sedaj tu živela na vžitku:
(„poslušaj, Rozara, ne govori o teh rečeh; kadar te take misli obhajajo, naredi rajši križ in zmoli oče naš, zakaj v zlatu in srebru je vrag föam. To ti je nekdo začaral, ali pa imaš v krvi. Nazadnje si, ubožiea, res iz rodu, ki je od vraga obseden. Rajši moli vsaki dan k Bogu, da te reši takih misli in pa skušnjav.“
Rozarka spustila je tu svoj srebrno-glasni nasmeh, pravim srebrno-glasni,, kakor bi peli tolarji, kadar z njimi udariš ob mizo, ‘a Beta je iz tega smeha sklepala, da je res v sorodstvu z nesrečnim, od vraga obsedenim rodom.
Jaz sem hitro vstal in poln zvedavosti vprašal
Beto:
„[Beta, povejte nam kaj o rodu, ki je od vraga obseden!“
Beta je znala lepo pripovedovati in je vedela mnogo, zelo mnogo. Bila je one stare vrste ljudi, ki so se za vse brigali in so vse vedeli.
„Tega ne veš?“ se je Čudila. „[Vsaj vendar hodiš v Šolo,“
„Ne vem“, rekel sem.
„To je pa čudno“, je zmajevala z glavo. „Kmetica mi je vendar povedala, da znaš vse svetopisemske zgodbe, kakor bi pokal z bičem. Ali se nisi nič učil o padlih angeljih?“
»Učil, Beta, a znam to“, sem se zagovarjal.
Da bi ji dokazal, začel sem ji pripovedovati prav naglo kar celo poglavje zgodeb o padlih angeljih.
„Je to vse?“ vprašala je Beta.
Danes v sredo dne 12. aprila, zvečer obi <8. uri ima socialdemokratki kandidat Resel volilni shod v Kreuzhofovi dvorani v Mariboru. Prišlo i bo najbrž
do praske med Nemci in ruVlečkarji.
*
* *
Rybar zopet kandidira. Dne 10. aprila se je vršil velik zaupni shod slovenskih volilcev v Trstu, kateri je enoglasno sklenil, ponuditi kandidaturo zopet dr, .Otokarju Ryba^rju, kateri je izjavil, da radi stranke sprejme kandidaturo.
*
*	*
Katoliški Cehi kandidirajo med drugimi zopet dr. Hrubana, čegar izvolitev; je zasigurana. Tudi bivši poslanec Kadlčak b,o zopet kandidiral na češki katališko-narodni program.
*
*	&
Proti H a g e n h o f e r j u, voditelju katoliške kmečke zveze na Srednjem in Gornjem Štajerskem, kandidira samostojni katoliški agrarec Pokorny. Hagenhoferjevo stališče je radi zncipe porotne obravnave Hagenhofer—Neunteufel zelo omajano.
*
Grof Sternberg ne bo več kandidiral.
Svojim volilcem je poslal ganljivo pismo, v katerem pravi, da ga je sovražila vsa zbornica in so se vsi bojevali proti njemu, celo dvor. Sicer, pravi grof Sternberg v tem pismu, „sem vsikdar vršil svojo dolžnost in bo moje ime zavzemalo častno mesto v parlamentarni zgodovini.“
S Sternbergom izgine iz poslanske zbornice tipična prikazen t eksajltiranega grofa, ki je s svojimi dovtipi večkrat zabelil -suhoparne parlamentarne razprave in s svojimi govorniškimi figurami vzbujal viharje veselosti.
Posebno socialiste si je bil večkrat privoščil, ki so po njegpvem mnenju pral vi varovanci dvora, Ker je v svoje govore rad vpletal dvor in krono, ga je predsednik večkrat poklical k redu. Sicer je s svojo fino ironijo in zafrkavanjem povedal marsikatero res brijlko resnico in bil vsekakor eden onih redkih govornikov v parlamentu, ki jih je poslušala vsa zbornica.
*
i»	*
Kakor poroča „Marbtirgerca“, je dr. Bauma kandidatska slava naglo minula. Komaj 14 dni se je zibal v sladkih sanjah, da bo kot gromovit govornik nastopal v grški palači na Francovem ringu in že se je moral na obči pritisk umakniti v ozadje. Te dni je dobil namreč dr. Schmiderer pismo od dr. Bauma, v katerem mu ta sporoča., da odlaga svojo kandidaturo na korist Wastianu.
Malik dobil brco.
Lipniški občinski svet je odklonil Malikovo kandidaturo,. z motivacijo, fcla je Lipnici v gospodarskem oziru ne samo dosti škodoval, temveč j tudi občinski zastop vedno žalil. Zato občinski zastop, opirajoč se na mnenje zaupnikov iz največjih volilnih krajev, postavlja kot kandidata nadgeometra Rauterja.
Ce le ne bo zopet tako, kot v Mariboru. Naši spodnještajerski Nemci so kakor otroci.
Vstaja v Albaniji.
Skadarski vali in vojaški poveljnik general Be-dri-paša je vložil demisijo. Kakor se v turških vladnih krogih domneva, bo turški poslalnik v Crnigori odpoklican, ker baje svoji nalogi ni kos.
Da se obvaruje nevtraliteta) z ozirom na najnovejše boje na črnogorski meji, je Črnogorska vlada
Pokimal sem, da je vse.
„No, potem vas uče v šoli le na polovico“, dejala je Beta. „Zavrženi angelji, ljubi moj fantek, so pri svojem padcu iz neba prinesli na svet mnogo zla. Seveda vam to nočejo pripovedovati, ker ste še otroci. A jaz ti povem od angelje.v bliščobe. Ko je Bog padle angelje vrgel iz neba, so od njih na svojem letu vzeli seboj na zemljo nekoliko nebeške bliščobe. Jeden je vzel 'solnčni žarek, drugi si je izbral košček srebrne mesečine,, tretji je utrgal na nebu jasno, žarečo zvezdo, Tatvino so seveda t:S|kbj zapazili in poslana je bila nagloma za njimi vojska. Ti trije so v strahu spustili svoje dragocenosti na zemljo. Tu se je zlati solnčni žarek vril v zemljo, kapljica srebrne lunine svetlobe se je razlila po vodaji, a zvezdica je padla med skale in gore. To seveda padlim angeljem ni pomagalo nič, bili so vrženi pod zemljo, a za kazen spremenjeni jeden v zlato, drugi v srebro, a tretji v drage kamene. Na zemlji neviden blesk, ukraden v nebu, napravil je mnogo hudega. 1 Ljudje so za njim dirjali, iskali ga, lomili skale, kopali gore, spuščali se v vode, da bi našli ta blesk in druge dragocenosti. Z njimi pa so prinašali na svet ljudje razne hudobije. Blesk je oslepil ljudi, da brez njega nišo mogli več živeti; za blesk prodali so ljudje veliko: svoje zveličanje, da, Boga samega. Tako je ta rod, zapeljan ofd vraga bleska, se vedno množil. In Rozarka je gotovo iz tega rodu. V zemlji so zakladi, to je resnica! A fant, ne hodi jih vzdigovat nikoli! Ti si s kmečkega rodu, a dobivaš od zemlje take darove, katere je Bog sam v svoji sveti previdnosti in ljubezni podaril človeku. Darovi hudičevi pa ne prinašajo sreče, ne miru, ne blagostanja. Na bogastvu leži prokletstvo.“
Je-li hotela Beta mene s tem vstrašiti, da bi se po tej pripovedki ne brigal več za zaklade, ne vem; vprašala me ni.
(Dalje prih.)
odredila strogo obravnavo, da se dožene, ali se res Crnogorci bojujejo skupno z Albanci | proti Turkom. Ce to odgovarja resnici, bo vlada; vsakega, kateri se tekom treh dni ne vrne domu, smatrala za dezerterja. Tudi je Črnogorska vlada dovolila, da se sme turške ranjence v Skadru transportirati preko črnogorskega ozemlja. Tudi je dala sanitetno bolnico v Podgorici na razpolago. Nadalje bode vse vstaiše, ki so pobegnili v Crnogoro, katerih je že baje več kakor 1500, spravila nazaj v Albanijo. Kakor še zdi, bo albanska vstaji a vzela zelo žalosten konec.
m	«
*
Sedanja vstaja albanskega plemena i	Mališo.rov
je samo začetek velikega splošnega požarja v; celi Albaniji Macedoniji, tla, morda celo na celem balkanskem polotoku. Povdarja se, da se je Turčija začela neprijateljsko obnašati proti Bolgariji, Srbiji, Grškemu in Crnigori, Crnigori predbaciva Turčija, da preživlja; albanske ubežnike ter prodaja albanskim vstalem orožje. Carigradski 'dopisnik milanskega ;„;Corr. della Serra“ poroča, da so Albanci pripravljeni, posluževati se celo osebnega terorizma. V Albaniji se je osnoval velik tajni odbor,, ki je poslal v razna mesta., tako tudi v Carigrad, tajne odposlance, ki morejo vsak čas umoriti turške nasikneže. Pri tem se ne bodo ozirali niti na višje turške osebe.
Preganjanje katoliških Albancev.
V	Vatikan je došlo zadnji čas več vznemirjajočih poročil o položaju katoliških Albancev. Papežu morajo vsak dan poročati o dogodkih, ki ga zelo zanimajo. Nedolgo tega je sprejel papež v privatni av-dijenci škofa iz Skadra, ki ga je informiraj natančno o položaju katoličanov v njegovi škofiji. Papež je priporočal, naj dušni pastirji pridigujejo ljudstvu mir in potrpežljivost. Škof mu je obljubil, a izrazil je, da bo silno težavno katoliškim Albancem vzdržati vedno ponavljajoče preganjanje, ki ga povzročajo dan za dnevom mladoturki. Papež je nato po carigrajskem apostolskem legatu naznanil turški vladi,,' da če se bo preganjanje katoliških Albancev vedno ponavljalo, ne bo dovolil ustanovitve nunciature v Carigradu.
Mliadoturkom je mnogo na tem, da bi se v Carigradu ustanovila apostolska nunciatura, zatorej bo papeževa pretnja gotovo ugodno'vplivala J na' razvoj razmer v Albaniji in sicer v prilog katolikom.
Tudi apostolski legat monsigpor Sardi je te dni pri porti posredoval, da se jprelune preganjanje katoliškega ljudstva v Albaniji.
* * *
V	zadnjih dneh je črnogorski vojni minister, vsled poročila, ki ga je dobil turški poslanik, namreč, da se Crnogorci udeležujejo bojev proti Turkom, odredil strogo preiskavo, da bi se dognalo, če bodo vsi prišli k apelu. Z dotičnimi, ki bodo manjkali, se bo ravnalo kot z begunci.
Kralj in vlada imata željo, da bi se varoval mir in nevtraliteta, kakor sta tudi obljubila.
Dne 10; t. m. je došla v Solun neka italijanska ladij a, ki je imela na krovu dosti Črnogorcev, katere je črnogorska vojaška oblast pozvala, vrniti se v domovino.
* *
„Neues Wiener Tagblatt“ poroča iz Carigrada, đa^ zapuščajo Crnogorci, ki so naseljeni! v Tfurčiji, deželo. To gibanje je zelo vznemirilo carigradske vladne kroge.
Najnovejša poročila pravijo, da so se Albanci umaknili v visoka gorovja, kjer se bodo nadaljevali boji. Za turško armado je tak boj zelo nepripraven, ker je aprovizacija vojaštva zelo otežkočena. Turki so zasedli celo mejo zahodno od Tuze s pehoto in topovi in hočejo na ta način onemogočiti Albancem, da bi ubežali v Crnogoro. Po .celodnevni kanonadi se je Turkom posrečilo prepoditi Albance, ki so se v teh bojih posluževali ročnih granat, od črnogorske meje. Navzlic temu je pa veliko Albancev zbežalo v Crnogoro. Ker Albanci nimajo najpriprostejših sredstev za oskrbovanje ranjencev, prenašajo rajnjence v Crnogoro.
Carigradski „Tanin“ poroča, da so vstašj zopet obkolili mesti Tuzi in Kastrati. Brzojavna zveza s Tuzi je prerušena, kar dokazuje, da V poslednjih bojih' turško vojaštvo ni imelo toliko; vspehov.
Politični pregled.
O Crnigori
sta T. Božovič in J. DzvoviČ izdala ravnokar knjigo. Avtorja dokazujeta, J da je Crnagora revna po krivdi njenih vlad in sta prepričana, da bi lahko preživljala mnogo več prebivalstva,, ako bi bila modro upravljana. V vsej deželi je danes samo 13 zdravnikov, 6 le-karen in samo ena bolnišnica. Crnagora ima samo eno nižjo in višjo gimnazijo, eno bogoslovsko Šolo in samo 100 ljudskih šol. IV vsej deželi ni niti enega literata, pač pa mnogo ječarjev in političnih kaznjencev. Vsa zakonodajna moč je v rokih vladarja in pa njegovih slug. V deželi je malo pest. nobenih železnic, nobene plovbe. Avtorja opirata svoje trditve na Številke. Ostro kritikujeta zunanjo politiko in vidita rešitev v zedinjenju s Srbijo, Razun tega predlagata razne reforme za Crnogoro.
•j* dr. Neumann.
Včeraj dne 11. t. m. je umrl v zagrebškem sanatoriju predsednik deželnega zbora, dr. Karol Neumann v 55, letu starosti. 'Zdravniška umetnost ga ni
gajanj, poroča dunajski poročevalec židovski „Frankfurter Zeitjung“ sledeče:
„Poskus, dovesti pogajanja do konečnega vspe-ha, se je moral opustiti, (ker je zadel na nepremagljiv odpor svobodomiselnih! volileev. Mnogoštevilni svobodomiselni yolilei so se že davno navadili, smatrati socialno demokracijo kot edino pravo zastopnico svobodomiselstva in to vsled malomarnosti in lenobe nemško-svobodomiselnih strank. Zato pa tudi niso pristopni za nič takega, kar bi bilo naperjeno proti socialni demokraciji. Nezadovoljnost volileev se bo pokazala pri zbiranju volilnih skladov. Dosti jih je, ki so precejšne svote žrtvovali svojemu prepričanju, ki pa za kompromisno politiko nimajo niti vinarja.“
K temu poročilu pristavlja „pijeva korespondenca“ :
.j Judje ne dajo za nemškomeščanske skupne volitve denarja; tudi se ne dajo pridobiti za sporazum, ki je naperjen proti socialni demojkfraciji, ki je njihova glavna zaščitniča. In iz tega ne jprincipijelnega, temveč volilno tehničnega vzroka se niso mogli nemški svobodomiselci zediniti s krščanskimi socialci glede skupnega nastopa pri volitvah. O svoboda, o svobodomiselnost, kje si! ?“.
Slovenski kandidati v T r s t u so:
za 1. okraj profesor Matko Mandič, za 2. okraj dr. Otokar Ryibar, za 3, okraj dr. Josip Wilfa» in m 4. okraj Ivan Skrjanc, prožni mojster.
Rebek 'kandidira.
Na zaupnem shodu obeh spodnještajerskih slovenskih strank dne 13. t. m. na Bregu pri Celju se ,je postavil za skupnega kandidata spodnještajerskih mest in trgov gospod Iyan Rebek, ključavničar v Celju. Narodna dolžnost vseh volileev v teh krajih je, da agitirajo za to izvolitev. V tej skupini kandidira kot nemški nacionalec Marckhl, kot { socialdemokrat Horvatek, kot nemški opozicionalec učitelj Aistrich.
Ubogi M a 1 i k.
Z ozirom na kandidaturo nadgeometra, Rauter-ja v 10. volilnem okraju se je vršilo v sredo dne 12. t. m. v Ptuju posvetovajnje glede kandidata. 'Udeleženci so se vsi izrekli za Rauterja in so vsi odklonili Malikovo zopetno kandidaturo.
Isto se je pripetilo Maliku v mestu fDeutsch-landsberg.
Tudi v Z'gornji Radgoni je preganjala Malika šmentana) smola. Dne 12. t. m. je imel tam / volilni shod, na katerega je prišlo celili — devet mož volileev. Govoril je kakor vedno, spravljal najbolj nasprotujoče se stvari v zvezo in zabavljal! čez ves svet, samo ne .čez sebe. Že ves govor je bil ponesrečen, a s tem nesreč Še ni bilo konca. K besedi se je oglasil učitelj Lakitsch, ki jih je povedal Maliku toliko, da mu bodo gotovo še dolgo zvenele po ušesih. Konec ivseh koncev je bil, da je bila Malikova kandidatura sprejeta z devetimi glasovi. Treba bo obupati!
Vstaja v Albaniji.
Turške čete so zopet zavzele mesto Tuzi ter vstaše občutno porazile.
Poroča se, da je bataljon turških vojakov na potu v Tuzo prišel v zasedo. Sto mož je bilo ubitih, dosti pa težko ranjenih. Poročilo Še ni potrjeno.
„Da, jaz te imam zelo, zelo rad“, je rekel Fran, „a tega ne vem, je li tvoja! ljubezen tudi tako zvesta in odkritosrčna.“
JJe, {Fran. Jaz imam tebe in jedino le tebe v svojem srcu.“
„(Ciganka mi je pa rekla nekaj drugega“, pripomnil je Fran.
,jAli verjameš ciganki več kakor meni? No, pa kaj ti je rekla?“
„Da imam nesrečo v svoji ljubezni, da sem goljufan, da bom, izdan, ida umrjem vsled ljubezni!“
„Neumnosti, — budalosti“, dejala je Rozarka.
JO ne, nekaj je na tem“, /odvrnil ji je Fran. „Vprašal sem jo, komu se moram umakniti, i zakadi koga me. bode moja izvoljenka zapustila, a ciganka je resno rekih: radi zlata in srebra. Tio me je užalilo. Spomnil sem se takoj, da drhtiš po denarjih/, in bojim se fca|r najhujšega. •— Rozarka,, me li v resnici ljubiš?“
„Ljubim te, iz srca te ljubim“, zatrjevala, je sedaj Rozarka.
„Potem se oženiva“, menil je Fran. „Jaz povem gospodarju, in po žetvi naj bode svatba.“
JIaz sem revna“, ugovarjala je Rozarkaj.
.„To vem. Tudi jaz sem siromak. Delala bova, v ljubezni živela in Bog da nama blagoslov. Zdravja si prosiva, srečo in mir pa najdeva v ljubezni. Vse mi je znano o tvojem očetu, ‘a za to se jaz ne brigam. Ti za to ne moreš. Jaz te imam nad vse rad.“
„In jaz tebe“, zaklicala je Rozarka.
JKo bi me ti pustila, umrl bi, j kakor je prerokovala ciganka.“
»No, to je govorjenje. Jaz sploh ne verjamem ničesar, kar je pripovedovala ciganka. Jaz te imam rada in to naj ti bode dovolj.“
«Rada nad vse?“ vprašal je dalje.
»NId vse!“ trdila je ona in položil» glavo m ajefpnro zvesto srce.
»Me li ljubiS bolj kakor denarje F* priložil je
Generalissimus Mahmud Šefket paša je odpotoval v Macedonijo in Albanijo. Major Enver Bei je odšel že dan poprej.
Poročila iz Albanije se glase i vedno bolj pesimistično. Odločilne dogodke pa pričakujejo Še le potem;, ko bo prevzel vrhovno poveljstvo armade Tor-
gut paša,
Avstrija in albanske homatije.
„(Vaterland“ piše o zadnjih krvavih dogodkih v Albaniji:
„Avstrija zasleduje brezdvomno; z zanimanjem dogodke v Albaniji. Avstrija je izgubila svojo pozicijo na Balkanu in Italija zavzema počasi, a z vso gotovostjo vse one pozicije,: katere je zavzemala Avstrija. Italijanska zunanja politika vidi v razširjanju sfere italijanskih interesov v Albaniji edino sredstvo za uresničenje narodnega prograjmav ki se glasi: Adrija je italijansko morje! Luka Valona ob albanski obali je izhodišče za novo italijansko politiko. Ona luka ni le velike strategične, temveč tudi največje trgovske vjžnosti kakor luka, ki je ravno nasproti mesta Brindisi in bi Jadransko morje tako postalo zaprto morje.
Politični pregled.
Sporazum v Istri.
V	sredo dne 12. aprila so se sestali v Pazinu slovanski posljnci istrskega deželnega zbora, istočasno pa so se sestali v TCstm italijanski poslanci. Na obieh posvetovanjih so poročali poslanci o vspehih pogajanj, ki so se vršila/ pretekli tedenj na Dunaju glede delamožnosti istrskega deželnega'zbora, in glede ureditve narodnostnih razmer v Istri.
Oba narodnostna zbora sta soglašala z dunajskim sklepom. O tem so takoj obvestili cesarskega namestnika, princa Hohenlohe. Sodi se, d« bo istrski deželni zbor vsled tega kmalu sklican.
Ogrska, socialdemokratična stranka
ima o veliki noči v Budimpešti, svoj strankin zbor. Pri zadnjih volitvah je stranka v: več kakor 100 okrajih postavila svoje kandidate. Socialdemokratična stranka ima v deželi 310 organizacij, ki so priredile tekom leta nad 3000 shodov in predavanj. V Budimpešti so strankine organizacije vodile boj proti stanovanjskemu pderuštvu, ki se je razširil jpo petih mestnih okrajih. V 180 izmed 223 hiš, v katerih je bilo gibanje najemnikov organizirano, so se dosegle pogodbe, s katerimi so se deloma znižale najemnine, deloma pa se je preprečilo nameravano podreßenie. Pri tem gibanju je bilo 11,286 najemnikov neposredno prizadetih.
Strankino založništvo je lani izdalo knjig in brošur v skupni nakladi 420.000 iztisov. Letakov / se je razdelilo 1,200.000. Splošna konsumna zadruga je imela za en milijon kron prometa, to je za 40 odstotkov več, kakor leto poprej. Dohodkov je stranka imela 627.0Ö0 K, izdatkov pa 624.000 K.
Dr. Schürer v. Waldheim,
ki je izvrsten zdravnik, je poslal v javnost oklic, v katerem poziva vse dobro misleče, da ustanove državno stranko, ki bo imela namen, odstraniti Vse narodnostne spore. Zahteva, da mora nastati nov čas,
on s prisiljenim smehom, iz lcalterega se je glasil pritajen strah.
Na to ni ona odgovorila, a usta mu zaprla s poljubom.
Sla sta roko v roci po polji, jaz pa sem zlezel raz lipo, vedoč za veliko skrivnost.
Dfcdgo pa to ni tajno ostale. Fran je govoril z očetom, in ta jima je dovolil, da bi se vzela, in jima obljubil, da jima da v najem kočo v Hlumku, katero je prevzel za neki dolg.
Vsi na vasi so ženinu in nevesti čestitali, vsi se tega radovali, in Franova mati dala jima je svoj blagoslov, le Beto in mojo mater je to vznemirjevalo, in Beta je rekla žalostno:
„Tia svatba ne bode v srečo. Rod ljubezni se nima nikdar ženiti v rod, ki hlepi za denarjem. To ne bo prineslo nobene sreče. Bog pomagaj njemu in —
nji! “	.
Do žetve je bilo vse krasno,, zaročenca živela sta kakor v nebu. A po žetvi prišla je nesreča, prav
za prav pripeljala se je.	.. .
Bili smo takrat na polju, ravno na veliki njivi. Kdor je na enem koncu, to veste, ne sliši in ne vidi na drugega.
Rozarka je vezala snope na enem koncu, a jaz sem pomagal nalagati žito na, vrv, Fran je na drugem koncu nakladal snope na voz.
Tu se je peljala kočija mimo nas. Že od daleč
jo je bilo videti.
„Tam-le gre oskrbnik“, rekla je Barča in si potegnila ruto globoko na. oči.
V	tistih časih je bil ta-le oskrbnik mogočen gospod in vsakdo se je pred njim priklonil, da bi si bil skoro zlomil hrbet. On se pa ni na nikogar ozrl, mti se zahvalil za pozdrav, in Sel ali jezdil mimo ljudi, kakor bi bile to podobe iz kamne.
Le na mlada dekletaj je gledal; in tn je zijal bolj, kakor je bilo treba, zijal mnogo daljje, kakor j« bilo to spodobno in dovoljeno. V takratnih časih robot» j» bil tak-1® gospodič tufii gospod dekltt.
v katerem se bo dovršil ^porazum v jezikovno mešanih deželah, bodo dobile razne narodnosti svojo avtonomijo in bo prišel v veljavo državni varstveni zakon. Pa pri Nemcih bo našel ta oklic gotovo gluha ušesa!
Obisk srbskega kralja Petra na Dunaju.
Kakor je že sedaj popolnoma gotovo, pride kralj Peter /v kratkem na Dunaj in bo od cesarja Franca Josipa sprejet v avdijencu V Belgradu se tudi govori, da bo kralj Peter, najbrže meseca maja obiskal francoskega predsednika Fallieresa.
Francoski vinogradniki proti tovarnarjem j	šampanjca.
V	seji senata dne 11. t. m. je ministrski predsednik podal izjavo, da je vprašanje krajevne omejitve vinskih okrajev predložil državnemu svetu, ki svobodno razsodi o tem. To in od senata vsprejeti dnevni red sta povzročila živahno razburjenje v hodnikih zbornice, zlasti med zastopniki omejenega vinogradniškega ozemlja Šampanje,
Vsled vesti, da je senat načelno sklenil odpraviti krajevno omejitev, so se trume vinogradnikov iz vseh vasi Marnske doline, okoli 2000, podale proti Hautevillu in Dizy-ju. V Dizy-ju so razbili vrata neke kleti in napravili velika opustošenja. Vinogradniki so se potem podali v Epernay. V kleteh je bilo 230 tisoč steklenic šampanjca. Demonstrantje so napravili na ulicah tri barikade iz materijala, vzetega iz kleti. Ulice so polne, razbitih steklenic in drugih razbitih predmetov. En:*ki prizori so se odigravali v Damary-ju, kjer so demonsirantje oplenili hišo nekega fabri-kanta Šampanjca.
Iz D,amery-ja so vinogradniki šli v Ay, po ulicah tega kraja so peli internacionalo. -Tudi tukaj so napadli hišo nekega trgovca z vinom. Eskadron dragoncev je potisnil demonstrante nazaj, ki so potem odšli v Epernay.
Občinski sveti v Damery-ju in sosednih krajih so odstopili. Na županski hiši v Damery-ju so razobesili rudečo zastavo.
V	Venteuilu je bila po noči razdejana neka klet. Zjutraj so v nekem vinogradu spuščali rakete, da bi sklicali skupaj vinogradnike, ki so — njih nad 1000 mož —■ odšli proti Epema.yrju. Na li,ce mesta so bile odposlane čete.
Dva eskadrona dragoncev sta v Ay-ju zabranila trumi vinogradnikov, ki so prišli iz okolice Dizy-ja, Venteuila in Hautevillersa, da bi udrli v neko mesto, ki leži ob cesti v Epernay. Manifestantje se niso hoteli raziti in so se vrgli pred konje dragoncev. — Mnogi od teh vinogradnikov so prišli po ovinkih v mesto.
Najnovejša poročila vedo povedati, da se zdi, da delajo uporni viničarji po sporazumnem načrtu. V Pierry in D.jtnery so že vse pokončali. V Eperay-ju so oplenili dve šampanjski trgovski hiši. Kavalerija je komaj obvarovala druge hiše. V Ay-ju so neko Šampanjsko firmo popolnoma demolirali, dve so oplenili, tri pg zažgali.
Število čet se je izkazalo /kot nezadostno. Uporniki uničujejo vse kar jim pride pod roko. (Trgovske knjige in pohištvo mečejo na ulico.
V	Vinay-ju so viničarji neko vinsko klet popolnoma oplenili. Vojaštvo je moralo razdreti neko barikado, predno je moglo razgnati demonstrante.
O oskrbniku je bilo znano, da je bil smel in pa predrzen; zato je vsak fant svoje dekle pred njim skrival; poštena dekleta potegnila so si ruto na oči in se sklonile k delu, da se jim, je vitka krasna postava prav škrcila, kakor je to Barča naredila,ne pa' Rozarka.
Ko je zagledala kočijo, je vstala in rekla:
„Pelje se z njim gospa! To je vožnja! Le omleto pred smrtjo hotela bi biti taka gospa in se voziti v kočiji!“
Barča pa se je zasmejala in rekla :
„Niti en dan bi ne hotela z oskrbnikovo gospo zamenjati.“
Druge delavke začele soi peti staro pesem o njem in ena izmed njih je rekla Rozarki:
„/Od dela se nobeden ne vsede v kočijo!“
-x. Rozarka ni odgovorila, a delala je le površno. Dci so ji obvisele na kočiji, ki je v nesrečo slučajno obstala pri našem polju. Kočiji nasproti je vozil z žitom naloženi^ grajski voz, U, ker je bila cesta ozka, stopil je konj s kočijo na naše polje.
Rozarka se je zravnala in zrla na kočijo z upd-timi očmi. Njene oči so se vjele z njegovimi, 'a tu padla ji je — ali slučajno, ali namenoma, tega ne vjem — ruta raz glavo, njeni zlati lasje so se zasvetili, a oči zažarele, kakor bi švigale iskre iz njih . . .
Kočija se je kmalu odpeljala, a Rozarka je še vedno stala in gledala za njo.
Fran tega ni zapazil, le jaz sem videl celi dogodek. Vsi so se v ponižnosti priklanjali k tlom, a jaz lepi, kmečki, ponosni fant sem se vzravnal kakor Rozarka.
Od tega rine ni bila mati z Rozarko več zadovoljna. Ni bila več tako pridna in pogosto se je zgubila od doma. Oče se je smejal, naj vendar kaj takega privošči nevesti, a nagrbančil čelo, ko mu je Beta nekega dne potožila, (la Rozarka. zaihaja k hišni v Kotorski
(Dalje prih.)
Za svetovni mir.
V Parizu se razvija živahna agitacija med francoskim delavstvom, da se poda ogromno število (delavcev v Berolin na velikanski] socialistični zbor, ki se bo tamkaj vršil v prilog svetovnemu miru.
Amerikanska eskadra v evropskih vodali.
Mornariški oddelek je objavil program za kri-ž aren j e eskadre v Vztočnem morju. Po tem programu obišče ta eskadra nemška pristanišča, med temi Kiel, potem danska, švedska in ruska mesta), dočim bo divizija križarjev atlantske flote križarila meseca oktobra (er novembra, in decembra v SredozemsKem morju.
Kitajske mase
postajajo od dne do dne bolj sovražne proti Evropejcem, zlasti proti Rusom. Vsi uradi, posebno višji, že proglašajo, da stoji Kitajska na pragu vojne. Vojni minister izvaja z veliko hitrostjo vojaške reforme.
Poročevalec „Golosa Moskvy“ brzojavlja iz Charbina, da Rusija ni dobro poučena o vojni moči Kitajske. Kitajska, nima. 150.000 mož redne vojske, temveč 325.000 mož in 1032 topov najnovejšega sistema, vlitih v Kruppovi tovarni. Kitajska armada ima 308 polkov pehote, 62 eskadronov jezdecev in 172 baterij topničarstva. Razven tega ima še domobrance, takozvane „sunfandun“, ki šteje 150.000 mož in 15.000 častnikov. Kitajska armada v Mandžuriji ima uniforme, kakor Japonci, in brzostrelne puške.
Kitajska se pa še vedno oba rož uje. Po načrtu vojnega ministra bo imela Kitajska leta 1013 52 divizij po 17.000 mož, to je 884.000 mož, ki bodo popolnoma evropsko izšolani. Denar je posodila Amerika.
Japonfeko časopisje svari kitajsko vlado pred Združenimi državami. Naziva jih neodkrite zaveznike. Nasproti temu pa svetuje, naj se Kitajska z Rusijo poravna in naj vstopi v /vezo z Rusijo in Japonsko, kajti interesi teh treh držav so zelo enaki in se morejo le solijlarno braniti. Japonski listi poučujejo Kitajce, da. Rusija ne dela krivice Kitajski in da ne zahteva, ničesar nepravičnega.
Lakota na Kitajskem
postaja po raznih poročilih vedno hujša. Pravijo, da kuga ni bila nič proti tej grozoti. Po deželi je vse polno roparskih čet, ki plenijo in morijo. Guverner je dal sežgati 200 roparjev pri živem telesu. Toda, tudi tis strašni eksempel drugih ne ostraši. iBeda je res prevelika. Možje ponujajo svoje žene. stariši otroke za hleb kruha, ali nihče ne da te cene, niti trgovci s sužnji.
Raznoterosti.
Prihodnja številka izide radi praznikov v sredo dne 19. t. m.
Duhovniška vest. Župnijo Vojnik pri Celju je dobil častiti gospod Jožef Potovšek, župnik v Artičah pri Brežicah.
Poroka. Že v zadnji številki smo javili. Ida se poroči hčerka Marija vrloznanegaj načelnika okrajnega zastopa Šoštanjskega, c. in kr. komornika Karola pl. Adamovich de Csepin v Velenju z o. in kr. komornikom in nadporočnikom 5. dragonskega polka, grofom Hervardom Auerspergom v Slovenski Bistrici. Cerkvena poroka bo v sredo dne 19. aprila, 1911, ob y»ll. uri predpoldne v grajski kapeli v Velenju. Na prošnjo nevestinih starišev bodo izvršili poroko ekscelenca premilostijivi naflpastir, ki dojdejo v ta namen v Velenje v torek dne 18. aprila, popoldne.
Cesarjeva velika noč. Cesar se je v sredo dne
12.	i. m. z dvornim vlakom odpeljal v Wa-l^see, kjer bo pri nadvojvodu Francu Saivatorju preživel velikonočne praznike. Vrnil se bo najbrže dne 17, ali 18. aprila.
Visoka odlikovanja. Cesar je odlikoval admirala grofa Montecuccolija, carja bolgarskega Ferdinanda, princa Alojzija Liechtensteina, višjega dvornega maršala grofa Gudenosa, grofa Cermina in grofa Buri n oy j a z redom zlatega runa. Odlikovanje 'bolgarskega carja pomenja velik udarec za politiko grofa Aeh-renthala, 'ki se je na vse načine trudil, da bi preprečil zboljšanje odnošajev med avstrijskim in bolgarskim dvorom.
Hribar v političnem penzijonu. V liberalni kandidatni listi1 za ljubljanske občinske volitve ni več prejšnjega žppana Hribarja. Baje se je izrazil, da se iz zdravstvenih ozirov noče več udeleževati političnega! življenja, iz tega vzroka tudi ne bo kandidiral več za državni zbor. ;Je pameten, bo lažja) v miru snoval načrte za vseslovansko banko, kjer bo Še lepšo plačo vlekel, kakor pa od nehvaležnih Ljubljančanov in si sladil grenke urice življenja iz srebrnega ruskega pokala. Sic transit gloria mun'di!
Liberalno gospodarsko delo. Pod naslovom: Ali je Kunej še revizor pri celjski zvezi — prinaša love n ec“ od dne 13. t. m. sledečo, nad vse značilno notico: „Kakih sredstev se poslužujejo liberalci, da pri svojih zvezah obdržijo zadruge, kpfee sledeči slučaj: Neka. koroška posojilnica je sklenila izstopiti iz celjske liberalne Zadružne zveze. Kot odgovor na svojo odpoved je dobila od revizorja celjske zveze, Antona Kuneja, dopis, v katerem ta preti, da bo načelstvo naznanil sodišču, da bodo posamezni Člani načelstva zaprti zaradi ponarejanja bilanc itd., ako ostane zadruga pri svoji odpovedi. Isti revizor je nekaj časa
pred to grožnjo revidiral dotično posojilnico, a napravil je na sodišče poročilo, da je našel vse v najlepšem redu. Ali je revizor sodišče nalagal, ali pa je neopravičeno grozil načelstvu. Eno, kakor drugo je kažnjivo in bi moral biti Kunej zaradi tega izbrisan iz imenika revizorjev. Vprašamo Zadružno zvezo v Celju, če je zaradi tega uvedla proti Kuneju disciplinarno postopanje in kaj je ukrenila ? Slučaj ji je n,ap-reč dobro znan.“ Komentirati teli vrstic menda, ni potreba. So že same preveč glasna obsodba liberalnega gospodarskega dela. In ti ljudje naj bi imeli tudi politično vodstvo v rokah? NikdarI
Nesrečnež, „Ne znam puta, ne znam staze“, to znano Prerado viče vo pesem si lahko sentimentalno zažvižga senatni predsednik Ploj, ce se sme verjeti njegovi .„jSlogi.“ Tia liberalni list, ki nas sicer grize v vsaki Številki, akoravno hoče veljati za poosebljenega) varuha morale, piše namreč, da še wni znano, ali bo in kje bo kandidiral naš zaslužni dr. Ploj. Po zatrdilu tega lista ponujajo dr, Ploju kandidaturo v skoro vseh spodnještajerskih okrajih. To je vendar naj večja nesreča za ubogega Ploja). G d vseh krajev se mu ponujajo mandati, a on ne ve, za katerega bi pograbili Samo da se mu ne bo godilo kakor grškemu Tlantalu, kateremu se je vedno odtegnilo grozdje, ko si ga je hotel utrgati.
Od načelstva Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju smo dobili sledeče obvestilo: Z ozirom na notico, priobčeno v nekaterih listih, ki se tiče zveze podpisanega zavoda do osebe štajerskega namestnika Njega ekscelence grofa Clary ja, konštatiramo v prilog resnici, da podpisana zadruga nikdar ni bila in ni v katerikoli, bodisi posredni, bodisi neposredni poslovni ali drugi zvezi z osebo štajerskega namestnika, Njega ekscelence grofa Clary in Aldringen. — Načelstvo Ljudske posojilnice in hranilnice v Celju.
VI.	splošni češko-slovapski katoliški shod so bo vršil letos od dne 12, do 15. avgusta v Olomucu. Na programu je v prvi vrsti organizacija boja proti j,Svobodni Misli“ in „Svobodni šoli“/ ter organzacija krščanske mladine. Predsednik pripravlja,vnega. odbora je češki katoliško-narodni državni poslanec dr. Hruban.
II.	avstrijski protialkoholni shod bo letos, o bin-koštih v Gradcu. Glavni predmet razprav bo: Alkohol in mladina. Opozarjamo že sedaj: ( Skrbimo, da bomo Slovenci pri tem shodu častno zastopani! Gradec ni tako daleč od nas, o binkošti h se že itak rado naredi kak izlet. Torej združimo prijetnlo s koristnim!
Kmetice, gospodinje! Opozarjam vas na palmo, kojo izdeluje in pripravlja gospod Ivan Veixl na sen-skem trgu v Mairiboru. V teku cjasa sem se prepričala., da ta izdelek palma bujno vpliva na kokoši, ; Bolehave kokoši v kratkem ozdravijo, ako se ravna natančno po navodilu. Ce se pa palma, polaga zdravim kokošim, ne zbolijo in raje nesejo.
Ivana Hleb na, Smolniku.
Boj za Ferrerjevo dedščino.
„New-York Herald“, list, ki je glede Ferrerja gotovo nepristranski, piše sledeče:
Ako opazujemo špansko ministrsko krizo in njeno rešitev, vidimo, da se gotova (vprašanja, ki so bila vzrok omenjene krize, sploh v javnosti niso obravnavala. Cilj Španskih revizionistov ni, dokazati Ferrerjevo nedolžnost, kajti to je nemogoče, kakor list kategorično pristavlja, temveč gre se jim zato, da prepusti vlada konfiscirano Ferrerjevo premoženje njegovim dedičem Petetu in Villafrancu.
Govori se, da se v dobro informiranih krogih zatrjuje, 'da je Canalejeva vlada pripravljena, dati Ferrerjevo premoženje nazaj. Samo nekatere postavne težkoče obtežujejo izvršitev tega načrta.
Saimo eno je, po mislih Ferrerjevih učencev, namreč, da se mora premoženje rešiti. Loža hoče imeti tisti milijon, da bo lahkb tem intenzivneje delala na razširjenje protiverskih idej. To dejstvo razdere popolnoma tisto grmaflo laži, s katerim^ hočejo svobodomiselci dokazati Ferrerjevo nedolžnost
Štajersko.
Mariborske novice.
Kesel kandidira. V sredo dne 12. t. m. zvečer se je vršil v .JKreuzliofu“ shod., na katerem je bila sprejeta in proglašena kandidatura bivšega mariborskega državnega poslanca socialdemokrata Resela. Shod je bil od strani delavstva dobro obdfekan. Glavni govor je imel Resel. Na dolblo in široko je branil soeialdemokratično stranko, zabavljal čez meščanske stranke in njihove narodnostne boje, slikal svoje po njegovem mnenju plodonosno delovanje in konečno povedal, da kandidira, če hočejo delavci zastaviti vse moči, da bo zmagal. Govor, ki je bil mestoma zelo dolgočasen, |so delavci hladno poslušali! in tudi ob koncu, 'ko se je šlo za kandidaturo, se niso nič kaj ogreli. Razpoloženje je bilo mrzlq in če sodimo po njem, so socialdemokratičjni upi, Ida dbdrže mariborski mandat, minimalni. Kako stališče bo zavzemal v narodnostnih vprašanjih Resel ni povedal. Tudi ni nič obsodil postopanja svojih sodrugov v: zadevi glede slovenskih paralelk v Studencih, Po našem mnenju bi bil moral jasno povedati, da so takrat socialdemokrati, ki v svojem programu priznavajo vsake-
mu narodu popolno enakopravnost, nastopili skrajno nelojalno in povsem v nemŠkonacionalnem duhu, ter zagotoviti, da se to ne ponovi. Pri tej zadevi so se pokazali i socialdemokrati za ravno tako hude naše narodne nasprotnike, kakor najcionalci, in če v tem oziru ne pride / do korenite remedure,, potem je nam Slojvencem popolnoma vseeno, a{li so na, vrhu socialdemokrati ali pa nacionalni n narodne strpnosti in pravičnosti ne najdemo nikjer. Zla kandidatom je govoril södrug iTläubler, ki kandidiraj v okraju Judenburg. Pravil je, da je vlada razpustila državni zbor za to, da bi okrepila večinske stranke, ki bodo potem v pričetku nove legislativne dobe radevlolje. ‘dovolile nova bremftna, in je pozival k živahni agitaciji za Resela. Konečno se je sklenilo delati na to, dy bo prost 1. majnik in pa 13. junij, dan volitev. Vtis vsega zborovanja ni 'bil nič posebno; pogumvzbujajoč.
V ideti je bilo, da se socialdemokrati zavedajo težkega bojat, ki jih čaka in iz katerega, bržčas ne bodo izšli več kot zmagov-alci. Nazadovanje so pai zakrivili sami s svojo nedelavnostjo in komodnostjo ter z briski-ranjem Slovencev.
Roparski napad. Vrtnar Ernst Gangl je dne 4. t. m. pil z 281etnim dninarjem Hafnerjem iz Ragozni-ce \n \ letnim hlapcem Korenom v Lajteršpergu. Ko je Gangl okoli 11. ure dopoldan zaplustil Lopičevo gostilno, staj mu sledila sopivca. Nedaleč od pesniške poslfaje sta ga pa dohitela, ga vrgla na tla in ga o-ropala. Dosedaj jih še niso dobili. Sodnija zasleduje Hafnerja tudi radi zločina proti nravnosti.
Argentinsko meso v Mariboru. Danes prodajajo nekateri mesarji na mariborskem trgu zopet meso iz Argentinije. Občinstvo demonstrativno noče kupovati več tega mesa, čeprav se prodaja isto za 10 do 20 yin. ceneje, kot naše domače meso. Prvotna privlačna moč od prekmorskega mesa je popolnoma iz-, ginila, ker se to meso glede kakovosti nikakor ne da primerjati mesu naše domače živine. Dobiček imajo pri vsej akciji edino-le judovske družbe, ki kupujejo za nizko ceno živino v Argentiniji.
Mariborska nemška „Cemeinde-Sparcasa“ je imela leta 1910 nad 150.000 K čistega dobička, od katerega je dal upravni odbor 10,000 K za nemškega otroka, 5000 K za Südmarko, 500 K za Sulferajn, 2 tisoč kron za Rosegger jev sklad; v isti meri so bila deležna tega dobička še razna druga nemška napadalna društva. Prometa je imel ta nemški zavod o-kroglo 26 milijonov kron lansko leto. Smelo lahko trdimo, da je v tem gotovo polovica slovenskega denarja, ker marsikateri Slovenec Še vedno misli, da je njegov denar v nemškem zavodu bolj varno naložen in da dobi ceneje posojilo. Naši narodni nasprotniki se nam smejijo v pest in vporabljajo naš denar v to. da nam zadajajo udarec za udarcem.
V torek, dne 11. t. m. se je vršilo v mariborskem kazinu zborovanje nemškega društva za Maribor in okolico. Obravnavalo se je najbolj državnozborske volitve. Govoril je dr. Schinner, ki je stavil sledečo resolucijo: Nemško društvo za Maribor in o-kolico se zavzema za Wastianovo kandidaturo iti vzame z zadoščenjem na znanje, da se je dosegel sporazum. — V odbor so bili voljeni naslednji: načelnik dr, Ralph Valentin (!), Krištof Futter, Viktor Gregor i, Karl Haber, Norbert Jahn, Rudolf Riffmann. Rajmund Lirzer, Karl Mayer, Franc Neger, dr. Oskar Orosel, dr. Josip Schinner, Henrik Wastian in Tomaž Berničnik, — Preclnö je sprejel dr. Valentin načelstvo, je izjavil, da je sprejme samo pod tem pogojem, Če bo društvo res kaj delalo in tako postalo, kar bi moralo že davno biti, namreč prvo vseli političnih društev v Mariboru.
Celjske novice.
Celje. V tukajšnjih liberalnih krogih* se vkljub nasprotnim vestem zatrjuje, da Roblek na noben način ne sprejme več kandidature. Saj je bil tudi zadnjikrat le prisiljen, kar je pokazal s tem, da na Dunaju ni hotel nič delovati. Ce se prav spominjamo, govoril je zgoraj samo enkrat, in Še takrat so hudobni listi pisali, da je le bral, kar so mu tukajšnji matadorji napisali in dovolili prečitati. Vloge hlapca za celjske liberalce in liberalčke pa Roblek noče več igrati. Razven tega pa tudi on vidi, da se je treba zaradi zvez nekaterih liberalnih posojilnic v Savinjski dolini z ljubljansko Glavno in celjsko Zadružno zvezo bati izbruha ljudske nevolje. Akcije združenih pivovarn tudi ne gredo več kvišku. Učiteljstvo ne bo Šlo več v boj proti kmečki stranki, kajti s tem izgubi sploh vsako upanje, da. bi se kedaj udejstvile njega želje v deželnem zboru. Ni potemtakem nemodro če se Roblek kot previden mož želi kmalu odtegniti javnosti. S stranko, ki je na vseh koncih in krajih falitna, ne mara nihče več skupnosti.
Doseženo je. V Celju imamo zopet eno veletrgovino več. To je I Pfeifer et Co. - milarna, parfumerija, svečarna itd. Vsemu občinstvu, zlasti trgovcem, priporočamo to tvrdko, ker je g. Ivan Pfeifer vrl Slovenec, ki ima svojo tovarno v celjski okolici (prodajalno pa v Celju, nasproti hotela „Pri betom volu“) in je slovenski volilec za okoliško občino. Zdaj je res, kakor pravi naš inserat A. Kolenca, da je prazen izgovor, da se mora, blago iskati pri tujcih, ker imamo svojih trgovin in obrti v Celju dovolj. O-pozarjamo p. n, bralce, da se ozirajo na Inserate v našem listu in držijo strogo disciplino!
Protestanti so imeli zadnjo nedeljo oOletnieo, odkar jim je dal naš cesar enakopravnost s katoličani v Avstriji. Pastor May in knjigarnar Adler sta vabila k tej slavnosti vse mogoče urade. Tudi protestant-sko-klerikalna „Vahtarca“ se je trudila, zvajaiti ven-
dar enkrat precej ljudi v luteransko cerkev. Pa ni šlo veliko katoličanov k tej reči, protestanti sami niso bili polnoštevilni.. Med pobožnimi protestanti je pa bil župan dr. Jabornegg, mestni protestantski poslovodja dr. Ambrožič, znani protestanti Stiger, Zangger, Sager* itd. Našteti jih ni treba, ker so se dali vsi po „službi božji“ fotografirati, da si jih lahko vsak ogleda. S to fotografijo mislijo agitirati pri volitvah za o-koliško občino, da bodo Slovenci vedeli, kdo bi rad paše val katoliškim okoličanom Slovencem.
Sv. misijon v župnijski cerkvi je bil vrlo dobro obiskan. Obhajanih je bilo okoli 7000. Obnesla se je tudi sprememba, da je bila najmesto predpoldan e-na pridiga zvečer, h kateri je prišlo veliko ljudi, ki drugače ne morejo priti v cerkev. Ganljiva je bila služba božja za delavce, ki se je vršila v nedeljo ob y=2. uri zjutraj. Prejšnji dan po debi so prišli zvečer k pridigi in sv, spovedi, ponoči so bili ob dveh obhajani, ob 'A4, uri so bili že zopet na delu. Da, eden je prišel naravnost ob 'A2. uri zjutraj iz tovarne, se spovedal, prejel med sv. mašo sv. obhajilo ter šel ob 'A4, uri zopet na delo. Sploh je prišlo na župnijski tirad veliko pritožb, da nekatere tovarne v Celju in o-kolici ne dajo delavcem nedeljskega počitka. Opozarjamo te tovarne in tudi politične oblasti na, obrtni zakon o nedeljskem počitku in zahtevamo, da se ta natanko izpolnjuje. Človek ni črna žival, da bi moral delati noč in dan, če se kakemu delodajalcu to spolju-bi. Ce se to ne izpremeni, smo primorani, da naznanimo dotične tovarne politični oblasti, da jih kaznuje po obrtnem zakonu.
Liberalne nesramnosti so že brezmejne. V zadnjem času so prišli liberalci celo ob pamet. V „„Slov. Narodu“ lažejo o namestniku grofu Claryju, lažejo o glavarju baronu Miillerju, lažejo o okr, komisarju dr. Rateju, lažejo o svetniku dr. Kotniku. O zadnjem gospodu namreč piše zopet isti famozni iznajditelj laži, „Slov. Narod“, da kandidira v celjsko-vranskem okraju „za klerikalce sodnik dr. Kotnik“. Ne vemo, katerega političnega mišljenja je g. dež. sodni svetnik dr. Kotnik, ker se v politiko ni dosedaj vmešaval. «Zato je tem večja sramota, da ga t,„Slov. Narod“ s to lažjo smeši pred javnostjo z zaničljivim za „klerikalce sodnik1 Kotnik“, Tako časnikarsko barabstvo se samo po sebi obsoja.
Celje. Dne H. januarja je prišla pri posestniku Alojziju uslužbena dekilb, Neža Kvas k zidarju M. Senegačniku v Novieerkvi. V njegovem stanovanju je ležala bolna do konca, januarja. Ko so pa dne .1. februarja prepeljali Kvas v celjsko bolnišnico, je dala Senegačniku hraniti vložno knjižico z vlogo 123 kron. To svoto si je prihranila od svojega pičlega, zaslužka. Ko je pa pred nekaj dnevi prišla i iz bolnišnice nazaj domov, je zahtevala, od Senegačnika hranilno knjižico. Toda. ta je med tem časom vzdignil 122 K i Ti veselo živel. Oviadilo se ga je sodniji.
Ptujske novice.
Oče Ornig. Kakor je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo. Užaljeni oče Ornig se je potolažil in bo zopet sprejel Čast ptujskega župana, Kajkor se zdi, je bila, vsa afera naročena. Nekomu se je zahotelo po slavospevih in zaupnicah in zato se je moralo vso zadevo inscenirati. Sicer konec sedaj ni bil tako ko-mično-ganljiv, kakor prejfšnjekrati. Ni bilo citati ni-kakih panegirikov in izrekalo se ni nikakih zaiupnic, toda gotovi „ponosni“ značaji se tudi brez teh potolar žijo. Seveda, Če ni pompoznih zaupnic, mora iti pa brez njih.
Nazadovanje živinske kuge na Štajerskem. Kakor se poroča iz uradnega vira, je sedaj tudi politični okraj Ptuj prost živinske kuge.
Na Bregu pri Ptuju je pil’a ženai ondotnega stražnika Lasbacherja v samomorilnem namenu octo-vo kislino. Dobila je tako težke notranje poškodbe, da je še isti dan umrla.
Ptuj. Najboljši in najsigurnejši kmečki denarni zavod je v ptujskem okraju Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju (minoritski samostan). Tla, še komaj nad pol leta obstoječi denarni zavod, se je že tako povspel in razvil, da se lahko že sedaj meri z večjimi denarnimi zavodi» Ima ugodnosti za vlagatelje, kakor se malokje nahajajo. Hranilne vloge se obrestujejo polmesečno, to je, vloge, vložene v času od 1. do 15, v mesecu, se začnejo obrestovati 16. istega meseca; vloge, vložene v 'času od 15. do zadnjega v mesecu, pa s 1. prihodnjega meseca. Ce se obresti ne vzdignejo, se koncem vsakega polletja, to je 30, junija in 31. decembra pripišejo glavnici, ter se obrestujejo naprej po 454%. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje posojilnica sama, ne da bi se pri tem vlagateljem kaj odtegnilo od njihovih vlog. Kmečka Čast in korist zahtevate, da se vsi kmetje v denarnih zadevah poslužujejo edino tega svojega denarnega zavoda ter mu pomagajo s tem Še do višje stopinje pro-evita.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Liberalci, ki se imenujejo pri nas sedaj naenkrat agrarci, bodo na velikonočni pondel-jek postavili pri Sv. Križu na Murskem polju svojega. kandidata. Mi pa, imamo dokaze, da se izvršuje cela akcija sporazumno s celjskimi in slogaškimi liberalci, in voditelji struje so neodkritosreni, ako tega nočejo ljudstvu povedati. Gre se proti katoliško-nar rodni kmečki stranki in za liberalizem, katerega ponuja sedaj učiteljstvo ljudstvu pod novim kuvertom z napisom agrarizem. Resnica je in ostane, da so vodi-telji tega novega gibanja stalivedno v protikatoliškem taboru, ali vsaj nikdar v katoliškem. Ljudstvu sedaj
ne povedo, za kaj se gre. Naša Kmečka zveza je agrarna stranka v polnem pomenu besede. Obenem pa vsi vemo, da zasleduje v politiki katoliške in narodne principe. Dandanes ne more nobena stranka trditi, da je samo gospodarska, kajti tudi gospodarski program je drugačen pri liberalcih, drugačen pri katoliških strankah in drugačen pri socialistih. Katoliško zavedni možje iz ljutomerske fare ostanemo zvesti svoji stranki in se ne bomo dali voditi za nos od ljudi, ki so po večini pripadniki liberalnega učiteljstva.
Ljutomer. V noči na 30, pr. m, je poskušalo kakili 7 mož vlomiti v več hiš v ljutomerski okolici. V Cvenu so poskušali tatovi pri poštnem uradu, v Lu-kav.cih pa pri več posestnikih, pa so bili še pravočasno prepodeni. V Iljaševcih so pa ukradli nekemu posestniku za približno 1000 K svinjskega mesa in so brez sledu izginili. Taki slučaji se v ljutomerskem in radgonskem okraju pogosto ponavljajo. Sicer se varnostni organi zelo trudijo, priti zločincem na sled, ali dosedaj je bilo še vse brezuspešno.
Trboveljske novice.
Goljuf. Nekega Coitana Kipriana iz Mlaeedoni-je so v Tlrbovljah na ovadbo stavbenega podjetnika Šuligoja radi goljufije in poneverbe zaprli. Šel je namreč po naročilu firme v svojo domovino, »da bi tam najel delavcev. V ta namen je dobil tudi od tvrdke večjo svoto denarja, da bi plačal najetim delavcem vožnjo. Kiprian si je pustil od delajvcev potrditi predujem, vendar je pozneje delavcem odtegnil precejšnje odstotke za lastni žep.
Trbovlje. -Tukaj se je naselil nov živinozdrav-nik, gospod dr. J. Zupančič. Mislimo, da bo dobro izhajal..
Drugi kraji.
Svečina. Naš slavni Guiseppe Pascolo je le z največjo težavo zlezel zopet na županski stolec v občini Slatinski dol. Kakor pri volitvi odbora, tako se mu je tudi pri županski volitvi postavila močna opozicija v bran, in le z malo večino je bil Pascolo zopet izvoljen. To pae ni čudno; mirno svečinsko ljudstvo, k.i je živelo dosedaj vedno v miru, ne mara več za tistega, ki je prišel sem z laškega juga in je zasejal ljubko nemira v naš kraj.. Stari možje pravijo, kako mirno življenje je bilo poprej v Svečini, ko ni bilo Südmarke in vročekrvnih laško-nemških petelinov.
Pragersko. Pri nas so pred kratkim cigani kupili pri mesarju Požavku mesa in pijače in soi dali mesto denarja zastavne liste. Tildi pri krčmiarju Raz-feoršeku so napravili isti manever. Ko sta oba natančneje pregledala dotične liste», sta spoznala, da so ponarejeni. Med tem so cigani že odšli, toda roba pravice jih je vendar zasačila. Bili so že tudi v policijskem listu na „programu“ radi tatvine.
Šmarje pri Jelšah. O nedeljskem shodu smo prejeli še nasledje poročilo: Na občni zbor političnega društvi se je zbralo v Habjanovo dvorano blizu 400 poslušalcev iz celega okraja. 'Naše; zajvedno in politično zrelo ljudstvo je poslušalo svojega ljubljenega poslanca gospoda dr. Korošca z veliko pozornostjo in vednim glasnim pritrjevanjem. Sijajno je ovrgel govornik nasprotnikov nesramno sumničenje, da bi naši poslanci ničesar ne storili. Mislilo se ga je vprašati: Kaj ste storili za nas? Pa vsem nasprotnikom je ob njegovih jasnih prepričevalnih besedah izginil pogum. S svojo odločnostjo, ki je lastna le resnici, jim je sapo zaprl. Dokazal je Idr. Korošec, da je bilo dobro premišljeno delovanje in postopanje naših poslancev v posameznih slučajih — katere je tudi naštel — edino pravilno ter bi bile» vsako drugačno pogubno za slovanskega kmeta. Zi dosedaj nepoznano možatostjo so odbili ; vse pogubne napade na slovensko verno ljudstvo. Sklenil je z Gregorčičem: ,„Mi, vaši poslanci, bodemo tudi v bodoče, kakor smo vedno, branili majhen čolnič na razburkanem morju, v katerem Čolniču je naše ljubo slovensko ljudstvo, Bog čuvaj ta čolnič! Bog čuvaj naš narod!“ Poslanec g. Vrečko je svojim kmečkim tovarišem prav jasno razložil. iba!ko je bilo pri zagrizenih] in krivičnih naših nasprotnikih v Gradcu nemogoče z lepa kaj doseči. Zato so odločno stopili v obstrukcijo, „!Mi nočemo samo drobtinic, mi hočemo enake kose hleba vseh naših pravic, ki nam gredo, od deželne mize!“ Prisrčne in navdušene ovacije so donele • obema gospodoma poslancema v zahvalo v znak ljubezni in vsega zaupanja. Sprejeli sta se resoluciji:	1. Našim poslamcem
izrekamo hvalo in celo zaupanje. 2. Mi odobravamo obstrukcijo v deželnem zboru. Nhsprotniki so bili v-pričo tako odkritosrčne navdušenosti in tako krasno uspelegai shoda kar poparjeni in so se dovolj dostojno obnašali razun par godrnjačev in nekaj nezrelih fantičev. Gospod predsednik Gomilšek je v ognjevitih besedah še bodril za naše politične dolžnosti in pravice, opozarjal na bližajoče se državnozborske volitve, kjer mora Kmečka, zveza sijajno zmagati, ter zaključil nad dve uri trajajoči, izvanredno uspeli shod. Pri resolucijah se ni drznila dvigniti nobena nasprotna rokai. Od tega shoda opravičeno pričakujemo najboljših sadov.
Bizelsko. Požar. Zakonska Premelč sta pustila otroke brez nadzorstva same doma. Otroci so se igrali in pri tem so prišle enemu v roke vžigalice in s tem je že bila tudi nesreča gotova. lOkoli 3. ure popoldan je že gorelo gospodarsko poslopje. K sreči so Še sosedje v pravem Času opazili ogenj 'ter ga omejili. Pogorelo je samo gospodarsko poslopje.
Kostrivnica. Čeden stric je Mihael Gajšek iz Kostrivnice. Svojo nečakinjo je talko pretepel, da so ji morali v bolnišnici odrezati roko.
Dobova. Posestnik Andrej Zupančič i v Ločah pri Dobovi je vroč pristaš ptujskega „JŠtajerca.“ Sam si ne plačuje tega smrdljivca,, ki ga naročata očka Matheis in „Špark;4sa“ v Brežicah po več sto iztisov in ga delita brezplačno med nevedne ljudi. Snopsar-sko glasilo „jStajerc“ je v zadnji dobi zelo hudo vzelo na m ko slovenske denarne Zavode, češ, j da vsi propadejo, da ni varno zalagati v nje svojega denarja, da bodo vsi zadružniki trpeli neizmerno škodo in kar je še več enakih budalosti. (Najbolj se zaletava v starejše zajdruge: posojilnice v Ptuju, v Ormožu, v Celju in (v Brežicah s prozornim namenom, da spravi te zavode ob zaupanje med ljudstvom. Cimprej doseže ta namen, timprej se bo stekal zopet slovenski denar v večno prazna predaha nemških šparkas ( in> nemsiu-tarskih posojilnic- Slovenci naj si pletpjo torej sami bič, s katerim jih bodo bičali spodnještajerski renegati do krvi. Hvala Bogu, tako daleč pa še vendar nismo. (Slovensko ljudstvo pozna te zvite nakane in jih prezira s popolnim zaničevanjem. Tu pa tam se vsede pa le marsikateri kalin na te lopovsko pripravljene limanice in tako se je tudi pripetilo našemu sosedu Zupančiču, Neko nedeljo je najmreČ na dolgo in široko razlagal Dobovčanom, da brežiška posojilnica ni več varna, in da ljudje nikar več najne nalagajo svojega denarja v tem zavodu, če ga nočejo izgubiti. Brežiška posojilnica je popolnoma, pravilno ravnala, ko je nudila možakarju priliko, naj dokaže svoje trditve pred kazenskim sodnikom. Pri obravnavi dne 28. marca, 1911 prišel je obrekovalec res z dokazom na dan. Položil je namreč Idve številki ^Štajerca“ pred sodnika in se samozavestno odrezal: ^jTfukaj-le, čitajte, saj je vse to, kar sem jaz trdil, črno na delo natiskano i— torej mora biti res!“ Sodnik pa le ni verjel tem dokazom resnice, pač pa je priznal za prvo kazen Zupančiču 60 svetlih kronic, oziroma O dni zapora, in ga povrh obsodil v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Iz te dogodbe sledi za pametne kmete jasen nauk: ogibajte se ljudi, ki vam vsiljujejo „Štajerca“, ogibajte se lista. M je pisan z gnojnico in spada torej na gnoj! Kdorkoli pa vkljub temu le Še hrepeni po denarni globi, ali pa po ,,jkajhi“, naj še dalje zahaja k Matheisu ali pa v Štparkaso, koder mu je ptujski „Stajerc“ brezplačno na razpolago. Morebiti ga tudi enkrat pamet sreča, kakor je srečala pamet dne 28. marca, 1911 našega Zhpančiča, ki je po končani razpravi domov gredoč si zapel pesmico: „Da, da! Tako se godi, komur .„jStajerc“ diši, da naglo in lahko na ,.desko“ zdrči!“
Konjice. V torek dne 11. t. m. je pripeljal iz Stranic pri Konjicah posestnikov sin Janez Marinšek voz desek na celjski kolodvor. Pri odlaganju je hotel uporabiti nek tam ležeč kol, kor mu je pa železniški uslužbenec Zaherl zabranil. Radi tega sta se začela, prepirati in tekom, prepira je dal Zaherl Ma-rinš.eku nekaj zaušnic. To je pa slednjega tako razburilo, da je potegnil žepni nož in mu ž njim z^dal težko rano v prsa, Zaherla so odnesli v bolnišnico, MarinŠeka pa. odvedli na okrožno sodišče.
Petrovče. Dne 8. t. m. se je igral rudarjev sin Franc Zupanc v Libojah pri Petrovčah v domači hiši z dinamitno kapico. Kapica, je eksplodirala in je odtrgala dečku več prstov na roki, ga ranila tudi na obrazu in na prsih, med tem ko se njegovemu petletnemu bratu, ki je bil istotakjo navzoč, ni prav nič zgodilo.
Žalec. Vse se izprašuje, kdo bo kandidiral, kdo bo zmagal, kako bo. Liberalna stranka gre s težkim srcem v volilni boj. Njeni poslanci v državnem zboru so bili ničle, o katerih se nikdar ni nič slišalo. Molčali so vsa Štiri leta, kakor da bi se sramovali svojega liberalnega izvora. Storili niso nič, govorili nič, liberalna stranka je bila, izredno slabo zastopana. Še težje pa postaja liberalcem srce, če se ozirajo na položaj v domovini. Politično so razbiti, gospodarsko uničeni. Na vseh straneh bankrotni in v znamenju kanta, stopajo v volilni boj. Liberalna stranka bo morala kmečko stranko naravnost prositi, naj iz usmiljenja molči o gospodarskem stanju nekaterih zavodov, kajti sicer pride do novih polomov in konkm-zov. V liberalno stranko se je pririnilo toliko nepoštenih elementov, da je marsikaterega, sicer poštenega človeka že sram te družbe, v kateri se nahajajo kridarji, oderuhi in navadni vsakdanji sleparji. Slovenska kmečka zveza pod okriljem Vseslovenske ljudske stranke ima sedaj celo drugo pozicijo. Polne vrste volilcev se vesele, da, je prišel sedaj Čas, vrniti liberalcem njihove laži in klevete, njihove goljufije in sleparstva. Preši njen a, zaupanja v zmago, čaka naša stranka z veseljem volilnega boja,
Šoštanj. Mlinar J. Glušič je posM svojega 13-letnega sina Avgusta v podstrešje) z nekim naročilom. Fant je pa vzel tudi ključ od očetove škrinje, katero je odprl. Našel je v njej pištolo in jo nabasal. Pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da se je pištola sprožila. Ko so čuli ljudje strel, so prihiteli gledat in so našli fanta z izstreljenim očesom. Dečko je u-mrl, ne 'da bi se zavedel.
Št. Pavel pri Preboldu. Naša občina postane skoraj po zaslugah liberalnega dopisnika enai svetovno znanih postojank slovenskega Stajerja. Teden zn tednom hvali v „Narodnem Listu“' tukajšnje Sokole, njih delovanje, njih napredek, kot bi bili res najimenitnejša stvar na svetu, nasprotno pa graja vse, kar ne trobi v njihov „tudi ’krščanski“ rog. V zadnjem dopisu, ki je po obliki eden najnesramlnejših, napada-
med drugimi zopet nagega nekdanjega vseobče priljubljenega kaplana gospoda J. Ilca. Na prvi pogled se pozna, dopisniku njegova otročja mlečozoba nezmožnost, ali pa starostna duševna onemoglost. Bilo bi dobro, da bi puščavnik izpod gore prišel pogledat v to gnezdo. Pač pomilovanja vredni tukajšnji Sokoli, ki imajo med seboj dopisnika, nad čegar dopisi se zgraža vsa fara. Na svidenje še večkrat!
V Podvinu pri Sevnici je hotel Mihael Koželj dati duška svojemu veselju, da je streljal na gostiji iz stare, dvocevne pištole. Pištola je bila pa stara in le slabo popravljena, zato jo je pa pri prvem strelu razneslo, in Koželj je dobil na roki jako nevarne poškodbe. Zdravniki so izjavili, da bo roka tudi v slučaju, da je ne bo treba odrezati, nerabna za delo,
Brežice. Zaprli so Jožefa. Trampuša, ker je iz ničevega vzroka grozil svojemu svaku Kajsu in njegovi hčeri Neži, da ju bode ustrelil in jima hišo zažgal. Trampuš je znan kot nasilen človek.
Rajhenburg. Poroča se naslednje: Iz semnja v Krškem je gnal Metni Janez Abram kravo proti domu. V Rajhenburgu se je pa žival splavila in je začela dirjati. Fant je imel vrv okoli desne roke ovito, in ker je bilo mrzlo, je držal obe roki v žepu. Zato se ni mogel dovolj naglo oprostiti in ga je krava vlekla za s_1bo po cesti. Orožniku Krepelu se je posrečilo, cla je kravo zadržal in tako rešil fanta iz neprijetnega. položaja, ki bi lahko postal za njega usode-polen. Imel je precejšnje rane na glavi in pa na rokah.
Videm ob Savi. Znano je že po kranjski in štajerski deželi in tudi drugod, da je v Krškem ob Savi umrla dne 16. marca 1911 in bila pokopana dne 18. marca gospa Josipina Hočevar. Ta gospa je imela srce za Boga in za svojega bližnjega. 'Milijone ji je Bog podelil, in ona jih ni porabila v potrlo, ampak prvič v pospeševanje časti božje. [To pričajo mnogoštevilne nove in popravljene cerkve na. Kranjskem in Štajerskem, potem skrivni darovi za notranjo opravo cerkev, za zvonove, orgije itd. Drugič pa je gospa Hočevar imela tudi usmiljenje in ljubezen do bližnjega- O tem govorijo mnoge šole in zavodi za mladino, ki jih je obdarovala), posebno krška bolnišnica in še druge sirotišnice za revne in bolne. Ziato je. pa bil tudi sprevod rajne gospe velikansk. [Od hiše žalosti je krsto peljalo šest konj z ,vso drugo pripravo, katera je bila naročena oj:l hvaležnih prijateljev in sorodnikov rajne blage gospe. Prebivalci mestfi Krško so tudi svoji dobrotnici iz velike hvaležnosti vse storili, kar je le bilo v njihovih močeh. [Veličasten pogreb je povzdignila vsa še živeča rodbina; udeležilo se ga je na tisoče kmečkega ljudstva in pa okoli BO duhovnikov od desnega in levega brega Save, to je iz Kranjskega in Štajerskega. Voditelj' kondu&ta je bil premilostijivi gospod prošt iz Rudolfovega dr. Sebastijan Elbert, slovesno mrtvaško sveto mašo je pel milostljivi gospod častni kanonik' in dekan; iz Rado-Ijiee Janez Novak, poslovilno pridigo je imel gospod dekan leskovški Frane Schweiger. — Ostala bo rajna blaga gospa v nepozabljivem spominu v svojih dobrih delih, v sporočilih in legatih. Ljubi Bog ji bodi plačnik za vse, kar je storila za njegovo čast: in za blagor svojega bližnjega. — Hvaležni Videmčani.
Kočevje. Najstarejša žena na Kranjskem. Listi pišejo: Malokomu bo znano* da živi najstarejša žena na Kranjskem v kočevskem okraju. Piše se Marija Wiederwohl in je bila rojena letaš 180(5, je torej stara celih 106 let. Bila je petkrat omožena, zadnjikrat pred 4 leti, in sicer s sedaj 71 let starim Wiederwohlom. Žena izvršuje danes gostilničarsko obrt ijn je še vedno trdna in zdrava, tako da bo učakala še marsikatero pomlad.
Ljubljana. Učiteljska protialkoholna zveza ima svoje prvo zborovanje danes na veliko sredo dne 12. aprila, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Razpored: Delo med učiteljstvom, Jožef Novsak, Idrija; Delo v šoli, Rudolf Horvat, Zagorje na Notranjskem; Učna snov, Fr. Petrič, Naklo:	Delo izven šole, Ivan Grad, Košana; Sloven-
ska protialkoholna literatura, Julij Slapšak, Vodice.
Ljubljana. Iz kranjskega deželnega odbora. Dr. Josip Podobnik in Ivan Lazar sta imenovana zadružnim praktikantom. Iz 'deželne službe je izstopil inže-ner A. Hočevar. V pokoj je šel na lastno prošnjo primarij deželne bolnice dr. Eavard Šlajmer. Prof. Der-mastija je imenovan učiteljem geografije na slovenski trgovski šoli. K-rščamsko-socialni zvezi v Ljubljani se je Dodelilo 800 K za napravo gospodarske šole za delavke.
Primorsko.
Pulj. Naši iredentisti so poslali ob priliki 50-letnice zedinjenja Italije brzojavno čestitko judovskemu Natanu v Rim. V čestitki so imenovali Pulj, ki je edina avstrijska vojna luka, hčer Rima (figlia de Roma). Brzojavka pa se ni poslala naprej, marveč je bila v poštnem uradu v Trstu inhibirana. S tem, da <#> si puljski iredentisti drznili odposlati brzojavko s teko vsebino, v kateri se drznejo imenovati avstrijsko mesto Pulj. v katerem živi na tisoče Slovanov, hčer Rima, so zopet pokazali celi Avstriji, ; s kakimi za «težavo nevarnimi elementi imamu opraviti pri nae na J**»
Narodno-obrambno delo.
Za „Slovensko Stražo.“ J Neprijateljska: tuja konkurenca bi silno rada izpodkopala tla naši priljubljeni Kolinski kavini primejsi v korist obmejnim Slovencem in dela s sladkimi besedami, 'ki pa nimajo nobene vsebine na to, da bi jo naše gospodinje opustile. Pa, hvala Bogu, naše gospodinje so dandanes že toliko zavedne in samostojne,J da jih ni mogoče preslepiti. One že prav dobro vedo, da jo Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem od vseh najboljša in pristno domačo blago, vedo tudi, da z nakupovanjem te Ravine primesi podpirajo delo „.’Slovenske Straže“ za obmejne Slovence. In zato bo trud nasprotnikov Kolinske kavine primesi v, korist obmejnim Slovencem ostal pri naših gospodinjah brezvspe-Šen. Slej kot prej bodo kupovale samo pristno Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in bodo prav posebno pazile tudi na to,, da bo vsaka škatljica opremljena s pečatom naše „Slovenske Stralže.“
Za „Slov. Stražo“ je daroval g. Janez Kolman, ' posestnikov sin iz Slivnice, približno 4000 obrabljenih znamk. Vrlemu nabiratelju srčna hvala!
Za nemško šolo v Pesnici so nadalje darovali: Berta pl. T,yau, Pobrežje, 50 K; Franc MikiŠ, Gradiška, 20 K; Josip Vezjak, Maribor, 30 K; A. Ferk, Gradiška, 4 K; Ch, Unterkofler, Maribor, 10 K; Ernest Eylert, Maribor, 10 K; Franc Bernhard in sin, Maribor, 30 K; dr. »K. Thalmann, Maribor, 20 K; dr, M. König, Maribor, 10 K, in župan dr. Schnöderer 30 K; M. Zweackel, Maribor, 50 K; L. Kralik,, Maribor, 50 K; notar dr. Hanss, Maribor, 20 K; A. Jellek, Maribor, 30 K; dr. Tih. Bergmann, Maribor,
5 K; Jurij Seliibeck, Pesnica, 5 K:	Ludm. Schatz,
Št. lij, 4 K.
Narodno gospodarstvo.
Odredba glede rezanja živine. Osebe, ki hočejo izvrševati rezanje živine kot obrt, morajo imeti za to dovoljenje od pristojne politične oblasti prve instance (okrajnega glavarstva). To dovoljenje pa velja v prvi vrsti le za okraj, ki spada v področje one oblasti, katero je to dovoljenje dala; vendar pa se razširi ta pravica lahko tudi na okraje, ki spadajo v področje drugih političnih okrajnih oblasti, ako te v to privolijo. Osebe, 'ki živino režejo ali skapljajo, morajo imeti dovolilno listino (licenco) vedno s seboj. Vsak re-zar si mora nabaviti vse v to svrho potrebne priprave in orodje, katero ima držati vedno v dobrem stanu. Prav tako si mora nabaviti primernq množino razkužil. Vse v to pvrho potrebne priprave in orodje, 'kakor tudi razkužila mora imeti skopljač vselej s seboj, ko reže. Vse rezarje imajo nadzorovati' uradni živinozdravniki. Preden se loti rezar živino v kateremkoli kraju ali občini skapljati, se mora javiti pri županu ali njegovem namestniku in se izkazati z dovolilno listino. Glede izvajanja le obrti so se izdali posebni poostreni predpisi. O času, ko razsajajo kužne živinske bolezni, politična oblast lahko prepove skupljanje živine, držeča se pri tem določil zakona glede živinske kuge. V takih kr,a|ih pa, kjer razsaja kuga v gobcu in .na parkljih, 1 prašičja kuga ali pa rudečica, smrkelj itd., k'akor tudi bolnih živali sploh ni smeti skapljati, a tudi rezarjem je strogo prepovedano, vstopiti v okužena dvorišča in hleve. Da se te odredbe natančno izpolnjujejo, za to morajo poskrbeti živinozdravniški organi, občinski predstojniki in c. kr. orožništvo.
Uvoz umetnega gnoja v Avstrijo leta 1910, Iz Nemčije se je v letu 1910 uvozilo vil našo) državo 1,457.030 meterskih stotov Tomaževe žlindre, kalijeve soli 667.199 meterskih stotov, drugih umetnih gnojil 14.980 meterskih stotov, kostne moke 109.710 meterskih stotov. Iz Chile se je uvozilo k nam 817.813 met. stotov Čilskega solitra.
Književnost in umetnost.
Esperanto. „iVeč jezikov znaš, več veljaš", — pravi pregovor. Najboljši je torej tisti, ki zna vse jezike, ali kar je isto, svetovni jezik, ki se govori po vsem svietu. To pa je možno dojseci edino s pomočjo esperantske slotvnice, ki jo dobite za 1.30 K edino pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju, Štajersko, in po kateri se naučite svetovn. jezik Esperanto v par tednih. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam!
Poštno izrazoslovje. Izšla je ročna knjižica: i„Nemško-slovensko poštno izkazoslovje“, katero je sestavil in založil poštni uradnik J. Siebenreich. Knjižica ima gotovo precejšnjo važnost, kajti Slovenci smo na polju terminologije še reveži. [Ta knjižica bo marsikateremu dobro došla, posebnoj pa slovenskim poštnim uradnikom. Zato pa tudi to knjižico toplo priporočamo, posebno ker je cena. majhna, natmreč 1 K 50 v.
Razgled po svetu.
Stavka pekov. Iz Rima se poroča, da v Novari nimajo kruha. Vsi peki stavkajo. Ker peki iz sosed-Sčine vsled solidaritete nočejo pošiljati kruha r No-vaoro, je tam postal položaj kritičen.
Nesreča na morju. Iz New-Yorks s» poroča* 8« s» j* nek obrežni parnik ▼ bližini britak« Kolumbiji
potopil z 20 osebami. Samo 4 potniki in 7 mož od posadke se je mog!o rešiti.
Popis vesoljnega potopa v: asirskem jeziku. V Victoria-inSititutu v Londonu je predaval profesor Hilprecht o vesoljnem potopu. Hilprecht je našel tabli s klinsko pisavo, na katerih je bil vdolben popis vesoljnega potopa. Tia opis se popolnoma strinja z onim v svetem pismu. Tabli sta bili pjisani leta 2137 pred Kristusovim rojstvom. Dosti besed je popolnoma enakih z onimi v svetem pismu. ITudi nasvet, da se naj zgradi barka, ki naj bo podobna hiši, v katero se naj sprejme živali zraka, polja in gozdov, je na tej tabli napisan. To odkritje je vzbudilo velikansko zanimanje.
Junaški čin aretiranca. Iz Sydneyja- v Avstraliji se poroča, da so prijeli štiri domačine, ki so Dili osumljeni, da so vlomili pri nekem larmerju z namenom, ukrasti jestvine. Neki policist na konju je dobil nalog, jih peljati v 370 km oddeljeni sedež policijskega sodnika. Vsi štirje so bili uklonjeni in so morali, ko so prišli na breg reke Roger, isto preplavati. Za njimi je jezdil policist v vodo. 'Sredi reke so ga pa zagrabili deroči valovi in so ga odnesli s konja. In slednji ga je Še udaril s kopitom takp, da je padel v nezavest. Na vsak način bi bil utonil, ako bi takrat ne skočil v reko eden aretovakicev vzlic verigam, ki jih je imel n,a rokah, in ga ne bi, vzlic temu, da je bil sam v nevarnosti, da bi se utopil, spravil na suho. Kot plačilo za to junaštvo mu je sodnik milostno odpustil kazen.
Konec roparskega morilca Kowalta. Štirikratni morilec Kowolt je v noči od sobote na nedeljo ubežal orožnikom in je na begu ustrelil enega, orožnika. Po noči je prišel' v družbi nekega Walerusa, katerega so že tudi dolgo Časa iskali, prosit k rudarju Penzeiu za prenočišče, katero jima je slednji tudi dal. Po noči so pa, začeli piti in ko je Kowolt postal že precej pijan, je razlagal natančno, kako je tiste štiri umore izvršil. Ko sta šla s tovarišem spat, je pa hitel Penzel k uradnemu predstojniku, in mu ,celo stvar naznanil. Slednji je takoj odposlal osem orožnikov na lice mesta. Ti so obkolili hišo, eden je pa šel po stopujieah k sobo, kjer staj spala zločinca. V sobi ga je sprejel Walerus z revolverjem, toda orožnik je bil naglejši in ga je s strelom ranil. Med tem je pa začel Kowolt iz okna celo kanonado na orožnike,, 'kateri so se tudi branili s streli. Skupno je padlo 50—60 strelov. Končno je utihnilo streljanje pri oknu. Ko so Šli gledat v sobo, sta ležala obadva zločinca mrtva v lastni krvi sredi sobe.
Premetena sleparija. Lahko bi rekli, da je Pariz mesto sleparij. Nikjer njas svetu menda se jih ne zgodi toliko in tako premetenih, kakor ravno v Parizu. Zadnjič se je v Parizu dogodila nova, premetena sleparija, ki je zbudila veliko pozornost. Ki nekemu draguljarju je prišel elegantno oblečen gospod in ga je pozval, naj gre z zbirko izbranih dragih kamnov k linančnemu ministru, ki hoče kupiti t več stvari. Draguljar je vzel seboj dragih' kamnov za 33.000 Fr. in je šel z neznancem v finančno ministrstvo. (Tam ga je neznanec peljal po raznih sobah in se nazadnje ustavil v nekem kabinetu. Tlam je vzel draguljarju drage kamne, češ, da gre z njimi k finančnemu ministru. Draguljar je čakal in čakal, pa zaman. Neznanca ni bilo več nazaj, in z njim so izginili- tudi dragi ka,mni.
Roparski napad na zlatokop. Iz Budapešte se poroča, da so dne 6. aprila pozno popoldan, ko se že ni več delalo, vdrli roparji v beresvički zlatokop, ki je najbogatejši med vsemi eraričnimi. iVi rudniku so bili samo nočni Čuvaji, katere so pa roparji z malimi dinamitnimi bombami prisilili, da so bežali v nek stranski predor, kjer jih je eden roparjev z bombo v roki tako dolgo stražil, da so drugi vso zlato rudo spravili na varno. To je trpelo do polnoči. Takojšnja preiskava je dognala, da so ukradli zlate rude z ; več stotisoč kron. Zdi se, da so bili pri ropu udeleženi odpuščeni delavci, ker so bile roparjem lokalne razmere popolnoma znane.
Preprečen atentat. Iz Pariza se z dne 7. t. m. poroča: Po Čuječnosti nekega služabnika je bila zabranjena velika katastrofa v versaillski palači. Zraven vhoda v kongresno dvorano je našel omenjeni služabnik peklenski stroj, katerega netilo je že bilo zažgano. Brez tuje pomoči je služabnik uničil stroj, V neposredni bližini grada so zapazili tri sumljive individue, - vendar se ni posrečilo,, da bi jih prijeli. Bombo so preiskali in našli, da je bila napolnjena zr tvarino, ki je najhujšega učinka pri eventuelni eksploziji.
F,
Cerkve»! in sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
/TIARIBOR, Kasinogasse štev. 2«
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
^ Postrežba točna! ::	:: Ceno niskoj

mogla rešiti. Imel je tuberkulozo prebavil. Ranjki je bil voditelj slavonskih' Hrvatov.
He krulili kontingent.
„Wiener Zeitung“ od dne 10. aprila razglaša s pomočjo par. 14 odrejeno naredbo, s katero se dovoljuje za leto 1911 rekrutni kontingent in sicer v celem 103.100 mož, od katerih odpade na avstrijske dežele 59.042 mož. Rekrutni kontingent zja) domobranstvo znaša 19.240 mož.
Tajna zveza ukrajinskih dijakov v Galiciji.
Iz Lvofva se poroča, da so oblastvene preiskave dognale, da obstaja v Lvovu tajen osrednji odbor u-krajinskih' dijakov, i ki ima nalogo,/ delati i revolucionarno propagando v deželi. Odboru pripadajo visoko-Šolci, gimnazijci, realci in slušatelji učiteljišč. Ta osrednji odbor je preskrboval lilij alke v vzhodnoga-liških mestih z revolucionarno literaturo; s pomočjo potovalnih knjižnic. V zadnjih dneh so se poslali članom te tajne zveze, ki nosi ime Siczynski, pozivi, da napravijo dne 12. aprila na čast Siczyntskemu, ki sedi sedaj v Stanislavi, obsojen na 201etno ječo, sprevode in demonstracije.
V	soboto in nedeljo je policija! v) stanovanjih mnogih ukrajinskih dijakov, pri; ruskem] revolucionarju Goraljuku, pri ruskem podaniku, slušatelju filozofije Sergiju Kolosowu in njegovi ženi. izvršila hišno preiskavo. Našlo se je dosti kompromitujočih pisem.
Med Špansko in portugalsko vlado
se je v zadnjem času pojavilo neko napelje, ker portugalska vi ajd a ni mogla doseči, da bi španska vlada prepovedala razširjevanje tiskovin, ki delajo propagando za bivšega kralja Manuela in ki se razširjajo od španske meje. Španska vlada ni hotela nastopiti proti povzročiteljem tega gibanja, kakor je to zahtevala portugalska vlada.
Manevri vojne mornarice.
V	vojaških krogih zatrjujejo, da se bodo letos vršile vaje vojne mornarice s peto gorsko brigado v južni Dalmaciji. Poveljnika pri teh vajah bosta prestolonaslednika nadvojvoda Fran Ferdinand in pa načelnik generalnega štaba Konrad plemeniti Hötzen-dorf.
Demonstracije na Portugalskem.
O položaju na Portugalskem poroča i „lAgence Havas“ iz Lisajbone:
Kakih sto nastavljencev ipj delavcev iz mornariškega arzenala je zadnji petek demonstriralo pred mornariškim ministrstvom proti mornariškemu ministru. Policija, republikanska garda in pa moštvo križance „Almirante Reis“ je naprajvilo red. Več demonstrantov je zbežalo na krov ladije ;,,.Sao Gabriel“, koder so jih aretirali.
Navzlic temu, da je vlada, takoj zadušila. to demonstracijo, se vendar boje novih nemirov. Anti-republikanci so zopet začeli razvijati živahno- propagando, ker je iustični minister izjavil, da ho zakon o ločitvi .cerkve oji države že prihodnji teden uveljavljen. Pričakovali so, rda bo vlada ta zakon državni zbornici predložila, ki bo koncem meseca aprila izvoljena, in da bo ta predlogo odklonila. V nekaterih o-Icrajih je ljudstvo tako razburjeno, da se vlada boji, da se monarhistom morda ne posreči povzročiti splošne vstaje. Vsled tega je vlada odposlala križaricu, „Adamoster“ pred Oporto. Vsi polki, ki so garnizira-ni v severnem delu, so pripravljeni. Špansko mejo ostro stražijo.
Raznoterosti.
Iz šole. Razpisano je mesto definitivnega _ ali provizoričnega učitelja na petrazredni ljujiski šoli na Vidmu ob Savi. Prošnje do dne. 29. aprila na tamošnji krajni šolski svet. — Na nemški šoli v Vitanju pri Celju se razpisuje mesto nadučitelja. Sola je dvoraz-rednica. 'Mesto definitivno. Prošnje do dne 1. majja na krajni šolski svet v Vitanju.
Iz politične službe. Namestniški koncipist dr. Alfons pl. Tanta Polczynski je prestavljen iz Maribora k namestniji v Gradec. Prestavljen je okrajni komisar dr. Viktor Neuwirth iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Maribor, namestniški konceptni praktikant Egon Schrey pl. Redlwerth je prestavljen od mariborskega k ptujskemu okrajnemu glavarstvu, konceptni praktikant pri namestniji v Gradcu dr. Franc Fina k okrajnemu glavarstvu v Mariboru,
Od finančne straže. V pokoj je šel komisar finančne straže v Šmarju gospod Henrik Voršič. — Imenovani so: za rešpicijenta nadpaznik gospod Matija Rihtarič' v Brežicah in za definitivnega nadpaz-nika provizorična nadpaznika gospoda Franjo Pauline v Brežicah in Matija Pogoreuo iv Ptuju. — Premeščeni so gospodje nadpazniki: Rok Bratuša iz Celja na Laško, Franjo 'Jodl iz Slovenjigradca v Maribor, Jakob Kaiser iz Ptuja v Celje, Matevž Pogoreuc iz Laškega v Ptuj; pazniki: Andrej Godiunig iz Rečice v Celje, Ivam Sabati iz Sevnice v Brežice, Ferdinand Vanič iz Radgone k Sv. ‘Juriju ob Ščavnici. — Novo nastavljen je v Ormožu paznik Karol Špindler. — i V finančne straže uradniški tečaj y Brno je poklican c. kr. nadpaznik finančne straže gospod ‘Jože Lužar iz Maribora, in y carinski tečaj v Inomost nadpaznika gospoda Peter Kerndl iz Maribora in pa Franjo Repolusk iz Sv. Jurija ob Ščavnici.
Izlet hrvaških katoliških' akademikov iz Domagoja. Hrvaški katoliški akademiki prirede ta mesec poučni izlet na Kranjsko. Kakor je razvidno iz mesečnih poročil „Domagoja“, bavijo se hrvaški katoliški akademiki prav resno s socialnim študijem, v kateri namen prirede tudi ta izlet. V Ljubljano pridejo dne 25. t. m. Dne 26. t. m. odidejo v Selce, da prouče kmečko organizacijo. Isti dan popoldne odidejo na Sv. Jošt na tridnevni socialni tečaj, kjer bodo predavali gospodje: dr. Krek, dr. Korošec, prof Jarc in župnik Finžgar.
Himen. V. grajski kapeli v Velenju se vrši dne 19. t. m. poroka nadporočnika 5. dragonskega polka Herwarda grofa Auersperga z Marijo pl. Adamovich de Csepin, hčerjo komornika, veleposestnika pl. Ada-movieha.
Najstarejši hrvaški kanonik umrl. Dne 7. t. m. je umrl v .Zagrebu 881etni oslepeli kanonik dr. Nikola Horvat, Bil je najstarejši kanonik Hrvaške. Rojen je bil leta 1823 v Jaški. Pokojni Horvat je bil po smrti nadškofa kardinala Mihalovica kandidat za zagrebško nadškofijo. Ni bil imenovan, ker je bil bolan na očeh.
Odlikovani orožniki. Deželno žandarmerijsko poveljstvo je s pohvalnimi spričevali odlikovalo orožniške stražmojstre Antona Cižarja, Stefana Stojana in Ignacija Žagerja, ker so se odlikovali s posebno srčnostjo pri aretaciji neke. nevarne tatinske družbe.
Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru priredi n;a belo nedeljo dne 23. aprila predpoldne po božji službi gospodarski shod pri Sv. Andražu v Slovenskih,goricah; isti dan popoldne pa pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Na obeh zborovanjih govori poslovodja Osrednje zadruge.
Od vojaštva. Pijonirski bataljon Štev. 4, ki je bil do leta 1995 v Ptuju in je bil prestavljen v Osjek, se preseli v najkrajšem Času s štabom in z stotnijami šfev. 1 in 4 — štev. 5 je v T(eodu — iz O'sjeka v Ptuj, ]qer ostane do jeseni.
Upravništvo Postojnske jame; je ppslalo vsem prečastitim župnim uradom na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem itd. sledeče vabilo: Jamska uprava si dovoljuje prečastiti župni urad uljudno opozoriti, naj bi o priliki prireditev božjih potov na primer na Trsat, Brezje itd. povzročil, da udeleženci poselijo mimogrede tudi svetovnozna.no Polstojnsko jamo, ter si ogledajo] te velikanske prirodne čudeže. Značilno je, kako piše nek štajerski romar v cenjenem listu ’„Bogoljubu“ Štev. 9 leta 1910 na strani 280, o-pisujoč romanje Štajercev na Trsat, namreč; „Ob 9. uri smo šli v svetovnoznano Postojnsko jamo, ki je bila električno razsvetljena. Ljudje so bili kar očarani po krasoti in zanimivosti, podzemeljskih znamenitosti ... A romanje nam ni bilo samo v pobožno ker-sko veselje, temveč tudi v izdatno napredovanje v naši izobrazbi. Videli smo božja čudežna dela v Postojnski jami itd.“' In naposled:	„Značilno je rekel
neki kmet, ko smo prišli iz Postojnske jameh „Kar sem do zdaj videl, je vredno vožne cene, od zdaj mi bo vse zastonj!““ V slučaju korporativnega poseta, če se isti pravočasno naznani, je pripravljena jamska uprava1 znižati vstopnino v jamo od 5 K na 1 K za osebo.
SMmarka letos nima sreče s svojo loterijo. — Srečke :se ponujajo 'na židovski način po večinoma vseh trafikah v mestih, a občinstvo] nima nobenega veselja podpirati akcijo za Širitev Sudmarkine korupcije. 'Srečke se ponujajo tudi pod drugimi neresničnimi pretvezami, samo da bi se spravile v denar.
v
Štajersko.
Maribor. Dramatično društvo vprizori na belo nedeljo dne 23. aprila 1911 v Narodnem domu v Celju zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristijanov: ,„V znamenju križa.“ Ta igra se je morala letos, na splošno zahtevo, v Mariboru trikrat vprizoriti, kar pač jasno kaže, da je res nekaj izvanredno lepega* Ker nastopi društvo z vso nalašč za to prirejeno o-premo, ki je našla največjo pohvale, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, si to krasno igro ogledajti. Začetek točno ob 7, uri zvečer. Predprodaja vstopnic v Zvezni trgovini v Celju.
St. Ilj v Slovenskih goricah, V nemških listih beremo, da je neka frajlica imenom Schatz darovala nekaj kronic ?a šulferajnsko Šolo na Pesnici. Tia dražestna Nemkja ne bo druga kot naša slavna poštari-ca. iTiakie ljudi redimo. Sicer bi omenjena ,„Nemka“ tiste borne kronice mogoče lahko boljše uporabila !
Zgornja Sv. Kungota. Pri nas bodo letošnje poletje povečali šolsko poslopje. Proračun znašaj 28.105 K 96 h. 'Stavba mora biti do dne 15. oktobra 1911 dogotovljena. „Nemški“ načelnik krajnega šolskega sveta je razpisal natečaj za dotično stavbo samo v nemških listih.
Dramlje. Svobodomiselna lista sta „Stajerc“ in „Narodni List.“ Vsak razumen človek je vedel že davno to, v nedeljo dne 2. aprila pa potrjuje isto ,„,Sta-jerc“ sam v dopisu Crešnjice-Dramlje. Kdor je svobodomiseln, je proti krščanski veri. Ob volitvah bodo vsi vestni krščanski ljudje vedeli dati strankama obeh listov pravi odgovor. Mi hočemo krščanske, slovenske poslance!
Dramlje. Malega otroka brateča, je diaija Piliho-va hčerka v Jazbinah kopati v krop. Ubogi otrok je umrl.
Dramlje. Prav ima Stajerc.“ Le naj spravi dotično knjigo pred dvojno gosposko. Doseže naj, daj bo
smel prebrati tudi on resnične doUaze za vsebino spisov v knjigi. Po njih ga bo do smrti sram prijatelja dopisnika. Se reče, če ni * (Stajerc“ vse pravicoljub-nosti in pameti pokopal, kakor i pri dopisu iz Creš-njic-Dramelj dne 2. aprila. Sebe imenuje svobodomiselnega, pa ne pusti (duhovniku toliko svobode, da bi . v domačo knjigo kaj zapisal. Manire hoče druge u-čiti, pa piše tako zasramljivo, kakor pijan drvar in šnopsar.
Ljutomer. Bralno društvo vabi vse prebivalce Širne župnije, kakor tudi vsa sosedna društva in prijatelje, naj pphite na belo nedeljo na veselico, i ki se vrši v dvorani gospe Kukovec. Igrala se bode najnovejša narodna igra „Domen“, dramatizirana po Jurčičevem romanu. Začetek ob 5. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor.
Frankolovo. Umrl je dne 6. aprila grajščinski žagar Stefan Jožep. Pokojnik je bil priljubljen vsakomur, kar priča obili sprevod dne 8. aprila ob 4. uri popoldne, ko smo ga spremili na zadnji poti na frankolovsko pokopališče z ‘dvema duhovnikoma. Pevski zbor frankolovski mu je zapel dve žalostinki, in sicer „Niad zvezdami“, mlešani zbor, na domu, „(Blagor mu“, moški zbor, na grobu. N. v m. p.! — Na sedmini rainjkega so pevci za tukajšnje kmečko katoliško izobraževalno društvo nabrali 6,60 K. Hvala! — In vzlic nekaterim tukajšnjim nasprotnikom, ki se umejo nekoliko na čivkanje,, pevsko društvo vendar dobro napreduje. Le tako korajžno naprej!
Središče. Pevski in gledališki v,ečer priredi središka šestrazrednica na velikonočni pondeljek v šolskih prostorih v Središču. Na vsporedu i so te-le točke: 1. Pesem „Pomladni izprehod“ (Fr. Serajnik).
2.	Deklamacija „Pomladna bajka“ (Fr, Žgur). 3. „Vino in voda“, triglasni zbor s samospevi ter s sprem-ljevanjem harmonija (A, K.L |4, Deklamacija „Mejnik“ (A. Aškerc). 5. Pesem „Večerno solnce“ (A. Kosi), 6. Gledališki igri: a) „{Hvaležna sirota“, v dveh dejanjih, spisala R- Kosova;. bj) jSkrb in smrt“, v enem dejanju, priredil Juraj Pangrac. Začetek ob 7, uri zvečer. Vstopnina: sedeži 80 h, stojišča 30 h. Čisti dohodek se porabi za šolske namene. Šolske prireditve v Središču ponujajo udeležencem vsakokrat lep užitek, zato se je nadejati tudi tokrat obilne u-deležbe.
Celje. Sicer se je že dalje časa govorilo, da misli namestništvo razveljaviti volitve' za občino Celjska okolica, ki so se vršile meseca avgusta 1910. A vendar pa nismo mogli tega verjeti, ker se je volitev vršila tako mirno in zakonito, da so se celo člani volilne komisije, ki niso naši pristaši, kakor celjski župan, ki je bil v komisiji, in vladni komisar, pohvalno izrazili o nji. Vlada, oziroma graško namestništvo, je pa vendar našlo vzrok, da se je volitev razveljavila. Čujte in strmite, slovenski volilci! Razglas, ki bi moral biti po postavi celih osem dni nabit, je bil še le prvi dan osemdnevnega roka nabit, tako da je bil dr. Ambrožič, ki se jedini pritožil, ; menda za kako uro prikrajšan. Uvala Bogu, da imamo tako pralvične može v Gradcu, ki se tako strogo ravnajo po; postavi in volitve v tako veliki občini ovržejo, čeprav je jasno, kakor beli dan, da volitve* ne bi bile za eden glas drugače izišle, ako bi bil tudi razglas pol ure dalje nabit. Da bi se le gospodje povsod hoteli ravnati do pičice po postavi! Postava predpisuje,! da se mora vsaka prošnja rešiti takoj, ali kakor hitro mogoče. Krajni Šolski svet za celjsko okolico je prosil že pred 10 leti, da se mu naj potrdi stavbišče za novo šolo; pa ta prošnja še do danes ni rešena in sicer zaradi tega, ker je stavbišče v celjskem mesitu in si namestništvo ni upalo rešiti prošnje. Zakaj pa v tem slučaju vlada ni tako tankočutna in vestna? Pomagalo tudi to nič ne bo. Slovenci hočemo tudi pri 'drug! vo-litvi pokazati, ‘da smo samostojni in razumni možje, katerim mesto zapovedovalo ne bo. Zavedno in pogumno bodo stopili slovenski volilci tudi v drugič na {volišče, Svojega namena vsi združeni nagi nasprotniki ne bodo dosegli.
Gaberje pri Celju. Požar. Dne 8. t. m. je izbruhnil požar v Gaberju pri Celju. Pogoreli so hlevi in še eno drugo poslopje mesarja in posestnika Plev-čaka. Skoda znaša več tisoč kron.
Trbovlje. V soboto dne 8. aprila 1911 se je tukaj ustrelil’ inženir Ernst Irgl v 42. letu svoje starosti. Bil je kmalu mrtev. Samomorilec je bil sin tukajšnjega bivšega nadučitelja. Učiteljstvo mu je zapelo žalostinko pri hiši žalosti in pri grobu. .Vzrok samo-umora ni znan.
Trbovlje. Kakor kažejo plajkati, priredi Narodna stranka tukaj na velikonočni pondeljek volilni shod. Govori se, da misli na njem postaviti svojega kandidata.
Dobje pri Planini. Tukajšnji ŠtajerČijanci napadajo hranilnico in posojilnico) v Dobju v| „Narodnem Listu“!,, Češ, da se bo nekega lepega dne nekaj zgodilo. Toda ŠtajerČijanci še bodo morali dolgo barkah onega zaželjenega lepega dne, kajti omenjena hranilnica stoji dobro in člani načelstva nimajo posojil, pač pa precejšnje hranilne vloge. Člani nasprotne posojilnice si pa pridno izposojujejo. Tajništvo opravljajo pjri naši hranilnici Častiti gospod župnik brezplačno. To je delo za ljudstvo, he pa samo hujskati po časopisih proti katoliško-narodnim Slovencem, ali pa ustanavljati posojilnice zato, da so gotovim ljudem m|olzne krave. Pa štajerčijanski dopisnik je s svojim dopisom v „Nar. Listu“ jasno dokazal, da še ni /predelal abecede v zadružništvu in naj si bo potem že predsednik ali tajnik kake posojilnice !i
Vage
za vagone, voze (mostne), eentimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Ziilenice Moravsko.
80 sloTuuki obrt
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko:Go,,oi **“ "*,ibor'
155	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponndbe glavni zastcp zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse21,blizuNar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih povelje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Naročite naš list!
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki .....................
Anton Kolene: Celje
Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom.
prazen Je Izjovor, da se mora blago iskati pri tnjcih, ker Vam nndi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči z« htevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tndi z najmanjšim poizka8om.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tndi drage vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanezljive kaljivosti, ter opozarjam glavno občinstvo za nakup istih, kakor tndi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in dragih pridelkov.
I a. Zabnkovški premog ponudim po 2 10 E za f 00 kg pri odjemu celega voza prosto v hišo postavljen v Celju, drogam po dogovoru.
Enpim tndi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola orehov, itd. ter rabljene solnate in druge sveče, petrolejske in oljnate sode.
PisTrena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 37
6 belih
rjuh, *elo debele po 2 Kl4--,po27*mK16
I domaćega lanenega
ÄÄ-doU
P franko iz narodne
veletrgovine
H.	stermecki
u Cellu'
■ ■
Trgovina
dobro idoča z mešanim blagom na lepem prostoro poleg cerkve, v prejetnem trgu v Ljutomeru se radi bolezni na več let da v najem. — Za prevzetje blaga bo se potrebovalo 25 do 30.000 kron, zalega tistega bo znašala okoli 80.000 kron. Več pove lastnik	70
Ivan Seršen.
POSLANO.
15
11
Čudežne dežele, kjer oveto oranže, ne more vsakdo obiskati. Kdor pa mora s svojo boleznijo na prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve pristne „„Softener 'Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa tako drago potovanje. Soften-ske pastile se kupi za 1 K 25 h v lekarnah, drožerijah in podobnih trgovinah, torta ni’kldo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenimi.
Pozor!	Pozor1
HedvEga Hobacher, Maribor
Grajska ulica šf. 2
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov, solnčnikov, vezenin in
—--------------- pr e d tiskari j.
Popravila hitro in ceno!	Postrežba solidna!
Pijte samo „Tolstovrško slatino“
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu v Maribora in okolici, da sem otvoril v svoji hiši v Bistrici pri Lembahu dobro-upeljano gostilno. Točil bom samo dobro domače vino in pivo. Dobila se bodo vsak čas okusna, topla in mrzla jedila. Postrežba bo solidna in točna.
Obenem naznanjam, da prodam svoje posestvo v Št. liju v Slov. goricah, obstoječe iz lepe novezidane vile, gospodarskih poslopij in najrodovitnejše zemlje krog 1(> oralov oddaljeno dve minnti od železniške postaje Št. Ilj.
v Franc Wruss,
posestnik v Šf. liju V Slov. goricah in gostilničar v Blsfricl pri Lembahu.
Že rabljen
pisalni stroj
sistem Remington model 9 se za nizko ceno proda. Po-jaznila daje Dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Celju.
fö
T
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv* Petra nasip št. 7
se'priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje sUkanih cerkvenih oken, in vse ▼ to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Jittrfe In proračune ni razpolago. =
eu
----------------------------
Cerkvtni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
fl\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2<
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točnaI ::	:: Cene nizke!
1
JÖ
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.
TJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V CELJU, 5
regristrovana zadruga sW\ z neomejeno zavezo	®
neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
waaaBBBaiaaBaBBBgaBgsgaag
obrestuje
hranilne vloge po 4yB°/0 brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne krijižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
vsak torek m petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo m pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465 Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5°/„ do 5*A% * amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertite vkitfižene dolgove pri dragih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le kolek«
I