LETO XL1II - št. 16 - cena 5 din
KMETIJSKA STRAN
ZAVAROVANJE ŽIVINE KMETIJSKI NASVET MEŠETAR
PROGRAM SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Kranj, torek, 27. februarja 1990
UDOBEN IN PRIJETEN DOM
stran 9 — 12
KORISTNI NASVETI IN PONUDBE PRED GRADBENO SEZONO
Gorem
Boljša plača ali boljša šola
Učiteljem, ki so te dni grozili s splošno stavko, nihče ne odreka pravice do plače, ki jim jo zagotavlja danes sindikalna lista, jutri morda že kolektivna pogodba. Toda šolnikom bi moralo sčasoma postati jasno, da je enako kot njihovo delo podcenjeno tudi delo drugih strokovnjakov, da torej niso edina žrtev sistema, ki'je odrekel veljavo umskemu delu.
Vendar niso le te okoliščine krive, da ima avreola nad učiteljevim poklicem vse manjši sijaj. K temu je v veliki meri pripomogla tudi sama šola, pa naj so temu krive šolske oblasti ali neposredno učitelji, ki gnetejo tako občutljiv material, kot so otroški možgani. Iz šol nam vsako leto prihajajo manj pismene generacije, učitelji trpajo v otroške glave preobilje podatkov, namesto da bi jih naučili razmišljanja, za vzgojo in osvojitev občečloveških vrednot v razredu zmanjkuje časa, toga in okostenela se šola prepočasi prilagaja sodobnim zahtevam po znanju (o tem govori tudi znano dejstvo, da današnja srednja šola več časa namenja pouku samoupravljanja kot učenju računalništva), da se usmerjenci po končani srednji šoli večidel niso zmožni vključiti v delo, da so učbeniki prepolni ideološke indoktrinacije, da se učitelj v razredi večinoma ukvarja s povprečnimi in slabimi učenci, inteligentnejše pa prepušča samim sebi...
Naša šola ni dobra, na kar so lani začeli opozarjati tudi starši, zbrani v klubu staršev za boljšo šolo. Vsega slabega sicer ne gre pripisati učiteljem. Vendar jim zamerimo, da niso prvi, ki bi se gnali za to boljšo šolo, ki bi dajala več znanja, saj imajo naposled oni opraviti z učbeniki in programi, ne pa denimo starši. Toda učitelji se ženejo zgolj za boljše plače, zahtevajo izenačitev svojih dohodkov z enako izobraženimi strokovnjaki v gospodarstvu. Toda če se ozremo po osnovnih plačah denimo inženirjev, ekonomistov, pravnikov (ali če hočete novinarjev), so tudi zelo nizke, pa imajo slednji vendarle 42-urno delovno obveznost in ne 20-urne kot učitelji. Ti se sicer sklicujejo na še enkrat tolikšen obseg ur, ki jim jih vzamejo priprave na pouk, toda tudi delo omenjenih strokovnjakov bi bilo kaj klavrno, če se ne hi stalno izobraževali. Večjo plačo si leti zaslužijo z večjim obsegom dela in boljšo kakovostjo, seveda pa obstajajo mehanizmi, ki jim merijo eno in drugo. Nadzor nad kakovostjo učiteljevega dela pa je domala ničen. Na prste lahko preštejemo, kolikokrat ga v razredu obišče vsaj ravnatelj, če že ne šolski inšpektor, o nadzoru staršev nad poukom pa tako ne gre izgubljati besed. Tudi učiteljevo delo bi moralo biti pogosteje podvrženo kritiki (ali nasprotno pohvali), ne pa nedotakljivo, potem bi se morda tudi v šoli kaj spremenilo.
D. Z. Žlebir
Vpisi pred vrati
Kranj, 26. februarja - Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je v posebni publikaciji objavil razpis za vpis v prvi letnik srednjih, višjih in visokih šol, v dijaške in študentske domove ter v izobraževanje ob delu za naslednje šolsko leto.
Za lažjo odločitev bodo šole tudi letos pripravile za kandidate informativne dneve, in sicer naslednji konec tedna, 9. in 10. marca.
- H. J.
Odgovor na srbsko blokado
1105 milijonov dinarjev bo ostalo doma
Ljubljana, 26. februarja - Republiški sekretar za finance Rudi Še-pič je skupaj s sodelavci na današnji novinarski konferenci s podatki predstavil, kaj pomenijo za slovensko gospodarstvo (in kajpak tudi za Srbijo) protiukrepi, ki jih je zoper srbsko blokado pred nedavnim sprejel slovenski izvršni svet. Ce bodo srbska blokada in protiukrepi Slovenije trajali vse leto, bo naša republika letos prispevala za nerazvito Kosovo, za zvezni proračun ter za odpravo posledic naravnih ujm v Srbiji (leta 1987 in 1988) 1105 milijonov dinarjev manj, kot bi sicer. q ^
Predvolilni zbor slovenskih socialistov - Smo za suvereno Slovenijo, tudi samostojno, če nas bodo razmere v to prisilile, za parlamentarno demokracijo, tržno gospodarstvo, strankarstvo in socialno pravičnost, prav tako pa mora Slovenija pokazati več odločnosti pri zavarovanju svoje gospodarske in politične samostojnosti ter prenehanje ropanja slovenskega gospodarstva so glavna sporočila predvolilnega zbora slovenskih socialistov pretekli teden v kinu Vič v Ljubljani. Slovenski socialisti so že nominirali glavna volilna aduta: Milana Kučana za predsednika predsedstva Slovenije in Cirila Zlobca za člana predsedstva. Več o zboru na aktualni strani. J. K., slika F. Perdan
Svetovno prvenstvo novinarjev smučarjev
Gorazd Šinik svetovni prvak
Kranj, 26. februarja - Včeraj sredi dopoldneva so nam z Japonske, s svetovnega prvenstva novinarjev smučarjev (tam je bila ura pet popoldne), na katerem tekmuje 250 časnikarjev iz 36 držav, vesela in pot i htm pričakovana vest: naš fotoreporter Gorazd Sinik je svetovni prvak v veleslalomu. Prepričljivo je ugnal najhujša tekmeca: Šveda Malmberga in Švicarja Baleta. Bravo, Gorazd, in čestitke k zmagoslavju na 36. svetovnem prvenstvu poklicnih novinarjev. Danes bo na sporedu slalom in tudi tu je Gorazd Šinik med favoriti, v sredo pa bo kombina-cijsko tekmovanje veleslaloma in teka.
Sploh je bilo veleslalomsko tekmovanje v znamenju Jugo-Slovanom. Marjeta Šoštarič (Delo) je zmagala med članicami, kjer je bila Demšarjeva 13., Leskovičeva pa 25. Med veterani je bil Rajko Ocepek (Kmečki glas) drugi, med veterankami pa Sisičeva 3., Podbevškova pa 9.
J. K.
miUE PIEDI
NAJMODERNEJŠI ITALIJANSKI ČEVLJI
• NEVERJETNE CENE
• NAJNOVEJŠI MODELI
BON
S KATERIM DOBITE NA VSE, KAR KUPITE. ŠE DODATEN POPUST
10
%
CELOVEC, PARADEISERGASSE 5 (CENTER)
Smučarski tekmovanji na Soriški planini in na Voglu - Kljub pičlemu snegu, skromnim krpam snega, smo konec preteklega tedna na Gorenjskem organizirali dve veliki smučarski tekmovanji. Na Soriški planini, od koder je posnetek, so tekmovali pionirji za Pokal Loka, na Voglu pa sta bili v soboto in nedeljo dve tekmi svetovnega tekaškega pokala za ženske. Več na športni strani. J. K. slika F. Perdan
Teden slovenske drame
Kranj - Nocojšnja predstava varaždinskega gledališča, sicer že stalnega gosta Tedna slovenske drame v Kranju, z zanimivo postavitvijo Cankarjevega Hlapca Jerneja vodi kranjski gledališki festival v svojo drugo polovico. Pregled slovenske dramske ustvarjalnosti se bo zaključil v soboto, 4. marca, s Cankarjevo Lepo Vido v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. -Na sliki: otvoritveno predstavo Milana Jesiha En sam dotik si je poleg kranjskih ljubiteljev gledališča ogledalo vrsta kulturnih delavcev, vsem pa je spregovoril slavnostni govornik Milan Kučan. - L. M. - Foto: F. Perdan
Oj predpust, ti čas presneti
Lomljani so vlekli ploh
Tržič, 25. februarja - Turistično društvo Tržič in lomski fantje so po šestih letih spet organizirali vlečenje "vomskega poha", kot temu v Lomu po domače rečejo. Lepo vreme in odlična prireditev, ki ima v tem koncu že stoletno tradicijo, je pripeljala v Tržič večtisočglavo množico. Imeli so kaj videti! V Tržiču seje ta dan trlo maškar, ves tržiški pihalni orkester je bil beduinsko bel, maske pa so bile domiselne in originalne. Tudi "tasvamnatga" so pokazali v dolgem sprevodu konj in voz, ki ostane tistemu "taštmanemu" dekletu, ki se tisto leto ni hotelo poročiti (na sliki). Zanimivo je, da pri lomskem plohu sodelujejo le fantje, celo nevesta je v lepo poročno opravo s čipkastim "ahtoham" preoblečen fant. Letos je bil to Uskovčev Franci. Strašno je jokal vso pot, zato sta pa Urhov Miha in Joža toliko bolj veselo raztegovala meh.
Foto: D. Dolenc
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Četrti rajh
Kdor je lansko leto oh koncu poletja pozorno spremljal spektakularni prebeg Nemcev in NDR čez Češko, Madžarsko in A vstrijo v ZRN. ki mu je jeseni sledil še padec vzhodnonemškega režima, temu je bilo že tedaj jasno, kam to pelje: k ponovni združitvi obeh Nemčij. To je zdaj samo še vprašanje časa in vsi, kijih prizadeva - posebno nemški sosedje in obe veliki sili — so se z njo očitno že sprijaznili. Požegnali so jo tudi ministri držav članic NATO in Varšavske zveze, ki so se nedavno sestali v Ottawi. Njihovo načelno strinjanje z nemškimi namerami pa seveda še ne pomeni, da jim te ne povzročajo nikakršnih skrbi. In razlogov za zaskrbljenost je veliko: na eni strani splošna zgodovinska izkušnja, na drugi kopica konkretnih problemov.
Ponovno združena Nemčija bo enostavno premočna in kot taka bo ogrozila marsikaj, tudi če bo nevtralna in ne bo pripadala nobeni od vojaških zvez. Proces integracije v ES bi bil brez Nemčije oslabljen, spremenili bi se tudi parametri evropskega zbliževanja poimenovani z besedami »novi evropski dom«, »nova evriopska arhitektura«, »evropska konfederacija« itn. Poljaki se že tresejo za svojo zahodno mejo, po Franciji se spet slišijo svarila pred »dednim sovražnikom«... le nas vse to ne prizadeva, kar ni čudno, saj ne vemo niti tega, kaj in kako bi sami s seboj.
Ker bodo nemške zadeve še lep čas v ospredju naše zunanjepolitične pozornosti, ne bo odveč, če osvetlimo njihovo zgodovinsko ozadje. Dejstvo je, da je močna Nemčija vedno ogrožala evropski mir. Močna pa je bila takrat, ko je bila združena in se je imenovala Reich. Prvi je bil tisti, ki ga je leta 962 osnoval cesar Oton I. Veliki in se je imenoval »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«: pokončal ga je šele Napoleon I. leta 1806. Tega leta se je naš takratni cesar Franc II. odpovedal sveti cesarski kroni in ostal »le« dedni vladar Avstrije. Nemčija je po Napoleonovem padcu (1815) obstajala samo za silo. kot Nemška konfederacija, v kolero se je ohlapno navezalo kar 39 državiic). Predsedovala ji je Avstrija, podpredsedovala pa Prusija. Bismarck je temu napravil konec: Avstrijo je po porazu pri Sadowi (1866) prisilil, da se je odpovedala še konfederaciji (ta je bila vedno pojem za nekaj šibkega!) in po zmagi nad Francozi je združil vse druge nemške države v drugi rajh (1871-1918), ki je bil tako močan in pohlepen, da je pahnil svet v prvo vojno. Zgodba o tretjem raj.hu (1933-45) pa je še tako živa, da je tu ne kaže obnavljati. Bolj nas zanima, če lahko iz sedanjih dveh Nemčij nastane četni rajh kot nova grožnja evropski varnosti in sodelovanju? O tem ne upam špekulirati, navedem le nekatera dejstva, ki pomirjajo. Kancler Kohl vsekakor ni figura, ki hi jo lahko postavljali ob bok Otonu I.. Bismarc-ku ali Hitlerju. Visok je res. tako velik pa gotovo ni. Predvsem pa imajo velike sile in nemške sosede še vedno v rokah številne mehanizme, s katerimi se lahko zavarujejo pred pretiranimi ambicijami četrtega rajha. Tudi Nemci sami nastopajo trezno. Zunanji minister Genscher zadnji čas kar naprej ponavlja znamenito misel Thomasa Manna, zapisano ob grenki izkušnji nacizma: »Hočemo evropsko Nemčijo in ne nemško Evropo.« In dodaja, da želi nemška hiša ostati pod evropsko streho.
Lepim in načelnim besedam oporeka zelo konkretno vprašanje, komu hi združena in načelno nevtralna Nemčija pripadala v varnostnem smislu. Nepozabni Henrv Kissinger opozarja, daje o nevtralnosti smotrno govoriti samo v primeru manjših držav: taka človeška, gospodarska in tehnološka sila, kakšna bi bila nova Nemčija, pa bi lahko tako rekoč čez noč razvila strašen vojaški potencial.
Ker je znano, da je zaupanje dobro, kontrola pa še boljša, bosta morali veliki sili slednjo tudi zagotoviti. Toda kako, ko se očitno vse bolj umikata iz Evrope. S Z govori o perestrojki mednarodnih odnosov in se odreka vmešavanju v notranje zadeve drugih in ZDA se po zmagi v ideološki vojni s komunizmom, kije zaznamovala obdobje po zmagi nad fašizmom, prav potiho umikajo z evropske scene. Slednja se pač osamosvaja in v novem evropskem domu bo treba nemškemu velikanu zagotoviti dovolj veliko stanovanje, da ne ho spet razgrajal po njem in vdiral k sosedom.
Zakonitost volitev pomembnejša od odstotka udeležbe
Ob 35-ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za L trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovornu urednica?, Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena JelovČan (izobraževanje, i/ šolskih klopi. Skofjil Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in 13S. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultu:a). Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Tajnost mora biti zagotovljena
Zakon določa, da je dan pred volitvami prepovedana vsaka agitacija. Vsi trije datumi volitev štejejo vsak zase kot dan glasovanja in dnevi pred njimi so dnevi volilnega molka. Možnosti propagande so izkoriščene in volilcem je treba prepustiti, da se sami, v miru odločijo, za koga bodo glasovali, pravi MARKO HERMAN, član republiške volilne komisije.
Kako morajo biti sestavljene volilne komisije in volilni odbori? Tokratne volitve uvajajo tudi novost: opazovalce oziroma predstavnike list in kandidatov na voliščih.
"Zakon podrobne sestave volilnih komisij ne določa. Določa le - to, da mora biti predsednik volilne komisije sodnik. Volilna komisija je strokovni organ, ki mora na svojem območju bedeti nad zakonitostjo volitev: občinska volilna komisija v občini, volilna komisija v enoti na območju enote, republiška volilna komisija pa v republiki. Volilne komisije so v bistvu čuvaj zakonitosti volitev. Vsaki od teh komisij nalaga zakon še celo vrsto drugih dolžnosti. Vse doslej so se v volilne komisije imenovali ljudje, za katere je vladalo prepričanje, da so strokovno dovolj usposobljeni, da uživajo največjo mero zaupanja, da imajo čut za zakonitost in red. Za tokratne volitve, ko prvič nastopajo tudi stranke, ko se ustvarja pluralistično sestavljen parlament, so do neke mere razumljivi pomisleki nekaterih, da bi morale biti volilne komisije pluralistično sestavljene. V dosedanjih kritikah sicer nisem opazil dvoma v poštenost in
strokovnost teh ljudi, ampak predvsem zahteve, da bi morali biti v komisijah ljudje različnih političnih prepričanj. Takih zahtev vnaprej ne moremo zavrniti, saj za sestavo, razen za predsednika in namestnika, zakon ne določa nobenih pogojev. Gre bolj za odločitev občinskih oziroma republiške skupščine, da take komisije imenuje."
Kaj pa vloga opazovalcev na -oliščih!
"Sodelovanje predstavnikov, posameznih list oziroma kandidatov pa naj še dodatno jamči, da bodo volitve zakonite. Institucija predstavništva je v svetu znana. Predstavnik ima pravico sodelovati pri volilnih opravilih, na zborih volilcev, na sejah volilnih organov, pa tudi na glasovanju, vendar se ne sme vtikati v delo volilnih odborov, oziroma vplivati na odločitev volilcev, lahko pa spremlja delo volilnih organov, spremlja glasovanje in opozarja na nepravilnosti, ki bi se lahko pojavile. Na volišču bi lahko na primer predstavnik kandidata ali liste protestiral, če bi opazil, da ni na primer zagotovljena tajnost, da niso izpolnjeni drugi zakonski pogoji."
Volilec bo dobil na volišču več lističev. Kako bo moral glasovati! Način glasovanja še marsikoga bega.
"Volilec bo dobil na volišču več glasovnic, saj bo glasoval za vse zbore občinske in republiške skupščine, pa tudi za predsednika in člane predsedstva republike. Volilec bo lahko glasoval za največ toliko kandidatov, kolikor se voli delegatov v volilni enoti, in samo za tiste, katerih imena so vpisana na glasovnici. Volilec bo glasovnico za zbor združenega dela, za zbor krajevne skupnosti in za zbor občin republiške skupščine izpolnil tako, da bo obkrožil zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma kandidatov, za katere bo želel glasovati. Za družbenopolitični zbor bo volilec glasoval tako, da bo glasoval bodisi za posamezno listo v celoti, bodisi za posamezne kandidate z ene ali več list, vendar v tem primeru samo za toliko kandidatov, kolikor se jih voli v volilni enoti. Na glasovnici za volitve predsednika predsedstva Slovenije bo volilec lahko glasoval samo za enega kandidata, na glasovnici za volitve članov predsedstva republike pa največ za štiri kandidate. Veljavna bo glasovnica, ki bo tako izpolnjena in bo na njej nedvoumno izražena volja volilca. To je staro pravilo volitev."
Glasovanje na domu ali kako drugače ni dovoljeno?
"To nikdar ni bilo dovoljeno, se pa je dogajalo, zlasti, ker je bila strašna tekma, kje bo več volilcev, kdo bo bližje 100 odstotkom, kdo bo prej končal volitve. Smisel volitev pa ni v tem. Smisel je v tem, da volilci pridejo na volišče zaradi svojega prepričanja, da morajo, da hočejo voliti, da je to njihov osebni interes, da dajo glas za kandidata, za katerega mislijo, da ga je potrebno izvoliti. Seveda je pomembna tudi volilna udeležba, vendar ne sme iti na škodo zakonitosti."
Tajnost oziroma njeno zagotavljanje je bila velika hiba dosedanjih volitev. Bo tokrat tajnost zagotovljena?
"Na dosedanjih volitvah na tajnost nismo dali posebej veliko, zato so bile pripombe upravičene. Sam sem kot volilec večkrat videl, da je bilo glasovanje urejeno tako, da ni bilo mogoče tajno glasovati, da ti je volilni odbor ali sosed gledal pod svinčnik in podobno. Tajno glasovanje, ki je v zakonu posebej zahtevano in se tudi sam zelo zavzemam zanj, mora biti zagotovljeno na vsakem volišču. Res imamo na podeželju volišča v gostilnah, šolah, gasilskih domovih, marsikje tudi po stanovanjih, vendar se da povsod z minimalnimi stroški zagotoviti tajnost, saj niso potrebne drage in razkošne glasovalne kabine, ampak je mogoče skromno in tudi okusno poskrbeti za tajnost."
J. Košnjek
Splošne stavke šolnikov ni bilo
Za včeraj napovedani splošni stavki so se šolniki zadnji hip odrekli, ker so se pogajanja z republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje za njih dobro iztekla.
Kot sporoča stavkovni odbor, so v slovenskih osnovnih šolah že ali pa bodo v kratkem doseženi osebni dohodki, kakršne sta zahtevala sindikalna konferenca osnovnih šol in stavkovni odbor. Slovenska vlada pa zagotavlja tudi izpolnitev dolgoročnih zahtev, predlogi bodo znani do 1. maja.
Srednjemu šolstvu in dijaškim domovom doslej niso v celoti ugodili, kar zadeva višino plač v ceni storitve, pač pa bodo v prihodnjem mesecu, kakor zagotavlja slovenska vlada. Opravili bodo tudi poračune glede na rast plač v gospodarstvu, in sicer od 1. januarja dalje. Vlada zagotavlja tudi spremembe v sistemu financiranja, na kar so imeli nesojeni stavkajoči prav tako pripombe.
Visokošolske ustanove so se, razen nekaterih, prav tako pridružile zahtevam stavkovnega odbora. Na Filozofski in Biološki fakulteti pa so sodili, da teh zahtev ne gre uveljavljati s
stavko. Pač pa enoglasno zahtevajo kratkoročne rešitve v šolstvu in spremembe v sistemu upravljanja in financiranja.
Poudariti velja, da splošne stavke niso mogli razglasiti tudi zato, ker se niso vse šole odločile zanjo. Le v 16 občinah so osnovne šole soglašale s takšnim načinom reševanja problemov, ljubljanske in polovica mariborskih ter srednje šole na Dolenjskem pa tudi ne.
V petek se je sestal tudi stavkovni odbor jeseniških delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ker so bila stališča republiškega stavkovnega odbora tedaj že jasna, si niso imeli veliko povedati. Razprava se je sukala zlasti okoli oddaje na lokalnem radiu prejšnjega popoldneva, ki je učitelje močno razburila, saj so bili prepričani, da jih je oblatila. Pokazalo se je, da javno mnenje učitelju ni ravno naklonjeno. Jeseniški šolniki zahtevajo spodobno plačo, da se bodo lahko ubadali z izobraževanjem in vzgojo, ne več s tuhtanjem o denarju, gre jim zlasti za enotne plače učiteljev v vsej Sloveniji.
D. Ž.
Tokrat drugače na sejmu GAST 90
Celovškega sejma.dVendar ob tej kritični pripombi velja poudariti, da se je letos na tem področju predstavitve in ponudbe gostinstva in turizma na že priznanem sejmu v Celovcu vendarle tudi pri nas nekaj premaknilo. Tokrat naj namreč ne bi le z besedami, marveč tudi z navzočnostjo in ponudbo potrdili našo željo po Evropi 92. Sodelovali bomo z vini, mlečnimi izdelki, med znanimi proizvajalci pa bodo tudi MI P
Nova Gorica, Delamaris Izola in Medex.
Sejem v Celovcu GAST 90 bo od 17. do 22. marca, na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju pa so predstavniki uprave celovškega sejma povedali, da bo 3000 vstopnic za ta sejem po polovični ceni (50 šilingov v dinarski protivrednosti) moč dobiti na Gorenjskem sejmu v Kranju.
A. Ž.
Brdo pri Kranju, 22. februarja -
Delavci Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem iz Kranja bodo letos skupaj s Splošnim združenjem kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije poskrbeli za opremo in predstavitveno podobo slovenskega oziroma ju-
goslovanskega zastopstva na strokovnem sejmu gastronomije in turizma GAST 90 v Celovcu. Žal naš nastop ne bo mogoč v jugoslovanskem razstavnem paviljonu, saj sta ga zob časa, in dosedanje slabo zanimanje zanj, preveč načela. Prostor jim bo zagotovilo vodstvo
Konvencija ZKS - Škofja Loka
Škofja Loka, 26. februarja - ZKS - stranka demokratične prenove Skofja Loka pripravlja konvencijo stranke v četrtek, ob 16. uri v Domu Zveze borcev. Na konvenciji bodo oblikovali listo kandidatov za družbneopolitični zbor občinske in republiške skupščine in sprejeli volilni program občinske organizacije ZKS.
Kandidatno listo in program pa bodo javnosti predstavili v ponedeljek, 5. marca 1990,ob 18. uri v predavalnici Šolskega centra Boris Ziherl v Škofji Loki. Predstavitev bo vodil Borut Mencinger, sodelovali pa bodo Polde Bibič in Borut Pahor - člana predsedstva CK ZKS ter Emil Milan Pintar - nosilec liste za družbenopolitični zbor skupščine Slovenije na Gorenjskem.
F. P.
redni kongres Socialdemokratske zveze Slovenije
Razglasiti akutno gospodarsko krizo
Ljubljana, 24. februarja - Preimenovanje v Socialnodemokratsko stranko Slovenije, sprejem novega predsedstva, statuta in programa so glavne značilnosti prvega kongresa stranke, ki je ob navzočnosti številnih tujih gostov potekal v mali dvorani Cankarjevega doma.
Po uvodnem pozdravu, kratkem kulturnem programu Glasbene matice Slovenije in izvolitvi delovnega predsedstva (Boh, Magajna, Tomšič in Pukl) je nastopil dr. Jože Pučnik: "Socialdemokrati smo se s prepričanjem vključili v DEMOS, vendar kot povsem samostojna politična organizacija. To svojo samostojnost hočemo tudi ohraniti... Slovenska država in slovensko gospodarstvo seveda ne moreta čakati, da bomo spremenili ustavo. Ukrepati je potrebno takoj po volitvah. Osnutek teh zakonov smo socialdemokrati sprejeli na tretji konferenci 22. novembra 1989. Osnovna ideja teh ukrepov je v tem, da slovenski parlament, sklicujoč se na amandma o gospodarski in politični suverenosti, razglasi akutno gospodarsko krizo, ki ogroža materialno osnovo slovenskega naroda... Odpravljanje komunističnega političnega sistema in uresničevanje slovenske suverenosti ni teoretično vprašanje. To je v prvi vrsti
praktično in seveda gospodarsko vprašanje...Sprejem zveznih amandmajev in sprejem Markovičevega načrta sta verjetno zadnji dve pogubni odločitvi slovenskega komunističnega režima."
Sledili so pozdravni govori številnih gostov iz tujine in domovine, po tem pa programski referati vodilnih ljudi stranke -objavljamo nekatere poudarke.
Jože Mencinger: "Preprečevati je treba "krajo" družbene lastnine, do katere mnogo načinov. Gre za pomanjkljivo zakonodajo in izgubo vseh moralnih norm. Ve pa se, kako to deluje v tržnih gospodarstvih, zato je tudi v naši zakonodaji treba hitro sprejeti podobne rešitve."
Andrej Magajna: "Na slovenskem političnem prizorišču torej govorimo o dveh blokih. Take polarizacije pa vsi ne priznavajo. Nekateri posamezniki so se zelo trudili, da bi oblikovali še tretji blok. Ideja o tretji poti je nastala iz travme bivših zanesenih marksistov, ki kljub
Konvencija ZSMS v Radovljici
Reševanje malih ljudi
Po Škofji Loki je prišla na vrsto radovljiška ZSMS - liberalna stranka.na katere predvolilni konvenciji je kot gost nastopil dr. Slavoj Žižek, kandidat za člana predsedstva SR Slovenije.
Simpatično urejena nova dvorana radovljiške knjižnice je tokrat v polni meri gostila obiskovalce predvolilne konvencije radovljiške ZSMS - liberalne stranke. Zgolj mimogrede omenimo, da je bila akcija reklamirana s posebnimi plakati in volilnim simbolom stranke Martinom Krpanom ter sloganom "Prinaša sol, preganja brdavse".
"Namenoma nismo organizirali množičnega zborovanja, pač pa smo želeli pripraviti bolj srečanje," je uvodoma rekel Jože Dežman iz radovljiške ZSMS - liberalne stranke in nadaljeval: "V vodstvu stranke smo se odločili, da ne bomo pisali velikih programov, pač pa smo pripravili le nekaj povsem konkretnih akcij. Volilcem ponujamo program, ki ga bodo uresničevali resnično strokovni ljudje, kajti mi v politiko vstopamo kot konstruktivni element." Dežman se je kasneje dotaknil še konkretnih programskih točk, o katerem pa smo v Gorenjskem glasu že poročali.
Pred razpravo, v kateri so se udeleženci dotaknili različnih aktualnih dogodkov, je atmosfero dodobra ogrel dr. Slavoj Žižek, kandidat za člana predsedstva SR Slovenije, ki je zbranim med drugim povedal: "Moram vam kar odkrito povedati, da sem prvič v tako imenovani bazi, med ljudmi in imam kar malo treme. Zanima me, kako v občinah ocenjujete zadnje poteze centra ZSMS - liberalne stranke v Ljubljani. So problemi, ki jih odpiramo v Ljubljani tudi vaši problemi? Če na kratko omenim volitve vam mora biti jasno, da bodo prave volitve čez eno leto, aprilske dogodke bo namreč potrebno ponoviti. Dogodki se namreč pri nas v zadnjem času vrstijo s tako vrtoglavo naglico in tako velikimi spremembami, da bi se verjetno še Kardelju, ki se je kar naprej ukvarjal z novostmi, zmešalo. Poglejte, včeraj smo se vsi ukvarjali z abortusi, danes se predlaga odpiranje bordelov, Slovenci pa bomo vsak čas izumrli. Za ZSMS - liberalno stranko je ta čas poglavitni problem zagotoviti preživetje tako imenovanemu obubožanemu delavskemu razredu."
V. B.
teoretskim preobratom niso uspeli čustveno prelomiti s svojo mladostno opredeljenostjo... Socialdemokrati se bomo zavzemali za nov model socialne države. Ta se ne razlikuje le od koncepta socialistične države, ampak tudi od klasične liberalne, ki je sicer vpeljala določene socialne programe."
France Tomšič: "Formiranje slovenskega armadnega območja je postalo stvar časti in politične volje slovenskega naroda; ker je to strogo politično dejanje, nas mnenja generalov niti ne bo zanimalo, saj bodo morali oficirji v prestrukturirani konfederativni armadi Jugoslavije politiko pustiti izven kasarn."
Tit Turnšek: "Skupščina Slovenije mora takoj sprejeti ustrezno imogracijsko zakonodajo, ki bo omogočala izpeljavo take imogracijske politike, ki ne bo več dopuščala nekontroliranega naseljevanja na področju Slovenije in zaposlovanja delovne sile iz drugih krajev, dokler ne bo proces prestrukturiranja slovenskega gospodarstva v celoti zaključen."
Matjaž Šinkovec: "Jasno moramo oblikovati svoje stališ-
če do transformacije družbene lastnine. S strani ZKS že prihajajo trditve, da namerava opozicija po zmagi podržaviti podjetja in s tem pridobiti tudi ekonomsko moč."
Matej Makarovič: "Večino omenjenih problemov lahko rešimo, če drastično zmanjšamo metanje našega denarja v nenasitno žrelo organizacije, ki se prav tako zelo rada ukvarja z mladimi, pa najsi to hočemo ali ne - vojske. Ta sredstva, s katerimi sedanja oblast posredno podpira represijo in državni teror na Kosovu, naj raje služijo razvoju svobodne, demokratične in humane družbe."
Pred potrditvijo statuta in programa stranke so opravili tudi volitve za novo vodstvo, v katerega je bilo izmed šestnajstih kandidatov od 164 navzočih kandidatov izvoljena nova desetčlanska ekipa na čelu z dr. Pučnikom, omenimo pa, da je novi član predsedstva postal tudi Kranjčan Branko Grims, ki je na kongresu vidno predstavil posebno izjavo z naslovom Socialna demokracija in človekove pravice.
V. B.
Državljanska zelena lista
Varstvo okolja
nad strankarsko politiko
Bled, 23. februarja - Okrog petdeset občanov iz Slovenije se je odločilo, da kot gibanje za vzpostavitev zdravega okolja in ravnovesja med človekom in naravo (Državljanska zelena lista) samostojno kandidirajo na volitvah za družbenopolitični zbor republiške skupščine. Da bi lahko prišli na kandidatno listo, morajo na zborih volilcev v svojem volilnem območju dobiti vsaj 200 glasov.
Mladen Berginc, eden izmed članov Državljanske zelene liste za gorenjsko volilno območje, meni, da bržčas prva ovira ne bo prevelika in da bodo na spomladanskih volitvah dobili vsaj kakšno mesto v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. Kot je dejal, so se za samostojno kandidaturo odločili iz več razlogov, najprej zato, ker nočejo postati stranka in ker želijo v Državljanski zeleni listi nastopati kot posamezniki, ki postavljajo varstvo okolja nad politične razlike in ideološke tančice, sicer pa tudi zato, da bi okrepili "fronto zelenih" in dosegli družbeno soglasje o tem, da za dobro življenje sedanjega in prihodnjih rodov ni dovolj le odpravljanje posledic nevestnega in izkoriščevalskega ravnanja z naravo in ljudmi, ampak tudi oblikovanje drugačne razvojne politike in upravljanja.
Člani Državljanske zelene liste v Sloveniji se zavzemajo za oblikovanje strokovno in upra-vljalsko močnega upravnega organa za varstvo okolja, ki naj bi vključeval Agencijo Slovenije za varstvo okolja, celovito ekološko inšpekcijo, ekološki sklad in kataster onesnaževalcev, za neodvisen in stalen skupščinski nadzor nad izvajanjem politike varstva okolja, za uveljavitev zakonskega načela "plača, kdor onesnažuje", za obdavčitev ekološko spornih proizvodenj in izdelkov in za uveljavitev odškodnine v primeru onesnaženja okolja, za oblikovanje nacionalnih ekoloških raziskovalnih načrtov, za oblikovanje "ekološkega parlamenta", v katerem bi usklajevali pobude, za povezovanje vseh ekoloških iniciativ v Jugoslaviji, na območju skupnosti Alpe-Jadran in tudi širše...
C. Zaplotnik
Sporočilo slovenski javnosti!
Ker krožijo neresnične vesti, da sem jaz, Ivan Kramberger, že zbral dovolj glasovnic za neodvisnega kandidata za predsednika Predsedstva Slovenije, javno sporočam, da sem do danes dobil okrog 3 tisoč glasovnic, torej nekaj več kot polovico potrebnih. Gre torej za poskus moje likvidacije, saj bi radi tisti, ki takšne neresnične informacije prenašajo, da od kandidature odstopim.
Zato sem torej primoran preko sredstev javnega obveščanja v Sloveniji sporočiti vsem mojim simpatizerjem, da mi je ostalo še zelo malo časa (do 7. marca 90) in da potrebujem 5 tisoč glasovnic, ker je tako zapisano v zakonu o volitvah, ki posameznikom ne ustreza. Že res, da sem imel doslej na svojih zborovanjih najmanj 50 tisoč ali več poslušalcev, vendar to ni dovolj, da v deželi na sončni strani Alp pride navaden človek na kandidatno listo.
Vsem svojim volilcem obljubljam, da bom svoj program dosledno izpolnil, v nasprotnem sem pripravljen takoj odstopiti. V nameri, da uspem, čeprav mi ponekod grozijo s pretepi, po telefonu pa mi nekateri celo strežejo po življenju, bom vztrajal.
Ivan Kramberger, neodvisni kandidat za predsednika Slovenije
P. s.:
Izpolnjene in na matičnem uradu ali občini potrjene obrazce lahko pošljete na naslov: Ivan Kramberger Negova
69245 Sp. Ivanjci
Člani Državljanske zelene liste za gorenjsko volilno območje so Mladen Berginc z Bleda, Igor Ekar iz Kranja, Janez Košir iz Radovljice, A polonija Premrov iz Kranja, Andrej Sodja z Jesenic in Mitja Zupan iz Škofje Loke.
Gorenjski člani Državljanske zelene liste se bodo med drugim zavzemali za dosledno zavarovanje pitne vode, za ureditev osrednjih komunalnih odlagališč (Črnivec, Tenetiše, Podmeža-kla, Raskovca) in trajno rešitev odlaganja posebnih odpadkov na območju Slovenije, za sanacijo Save, Sore, Kokre in Tržiške Bistrice do drugega kakovostnega razreda in za sanacijo Bohinjskega in Blejskega jezera, za časovno določeno sanacijo ali za zaprtje vseh industrijskih onesnaževalcev zraka na Gorenjskem, za zaprtje Rudnika urana Žirovski vrh, za takšno traso avtomobilske ceste, ki bo, kolikor je najmanj mogoče, posegala na kmetijska zemljiška in kvarno vplivala na okolje, za izdelavo sanacijskega programa za industrijsko območje Trata, za preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico, za sonara-vno gospodarjenje z gozdovi in ohranitev gorskih gozdov, za preprečitev melioracij v gorskem in hribovskem področju, za oprostitev plačila vseh davkov in za uvedbo denarne podpore pri gospodarjenju na hribovskih kmetijah, za oblikovanje družinskih kmetij... Kar zadeva urbanizacijo, se bodo prizadevali za vzpostavitev takšnega odškodninskega in sankcijskega režima, ki bo dosledno preprečil pozidavo kmetijskih zemljišč prve in druge kategorije, pozidavo pa omejili na robove obstoječih naselij.
STRANKARSKE
NOVICE
Zbor SDSS Gorenjske
Za v četrtek, 1. marca 1990, ob 18. uri je v sejni sobi številka 9 stavbe skupščine občine Kranj, predsednik Socialno demokratske stranke na Gorenjskem Branko Grims, sklical zbor članov. Osrednja tema pogovora bodo volitve.
V. B.
ZSMS za nabornike
Na Kosovu se je s sklepom predsedstva SFRJ o uporabi dela enot JLA tudi formalno pričela državljanska vojna, menijo v vodstvu ZSMS - liberalne stranke. Na tiskovni konferenci konec preteklega tedna so zbranim novinarjem med drugim povedali, da bodo zaščitili nabornike, ki se ne bodo odzvali pozivom za služenje vojaškega roka na teritoriju SAP Kosovo in v njihovo podporo v petek, 2. marca, ob 15. uri v Ljubljani pripravili tudi posebno javno zborovanje.
Poleg tega ZSMS - liberalna stranka od zveznega predsedstva zahteva, naj le-ta s posebnim ukazom omogoči vsem vojakom na služenju vojaškega roka, da se lahko udeležijo aprilskih volitev, posebej pa v vodstvu stranke tudi poudarjajo, da morajo biti volišča dostopna tudi invalidkam in invalidom.
V. B.
Organiziranje v Tržiču
Pretekli četrtek so se člani ZSMS tudi v tržiški občini uradno reorganizirali v skladu s portoroškimi sklepi. Na seji občinske konference so med drugim sprejeli sklep o prenosu lastnine na novoustanovljeno stranko ZSMS - liberalna stranka Tržič, potrdili so staro (novo) osemčlansko predsedstvo, ki mu v normalnem roku čez štiri mesece poteče mandat.
Predvidoma 5. marca bodo pripravili predvolilno konvencijo, na kateri bo glavna točka določitev liste za občinski DPZ. Kot smo uspeli izvedeti, bo nosilec liste Frančišek Meglic, diplomirani ekonomist, ki bo hkrati tudi kandidati ZSMS - liberalne stranke Tržič za občinskega župana. V predvolilnem obdobju pripravljajo v vodstvu stranke po večjih krajevnih skupnostih v občini vrsto veselic, v okviru katerih bodo javnosti predstavljali svoje kandidate.
V. B.
Pojasnjevanje programov
V nedeljo, 4. marca, bo na Jesenicah pred gledališčem Tone Cufar, ob 12. uri javno pojasnjevanje programov dveh zvez: Zveze za enakopravnost občanov (govoril do Dragiša Maroje-vič) in Napredne narodne stranke centra (govoril bo dr. Marek Lenardič).
Vabljeni!
Predvolilno zborovanje
Občinski komite ZKS - Stranka demokratične prenove Tržič vas vabi na
PREDVOLILNO ZBOROVANJE
ki bo v četrtek 1. marca 1990, ob 18. uri, v prostorih Osnovne
šole h. Bračiča v Bistrici pri Tržiču.
Na zboru bomo predstavili volilni program ZKS - Stranke demokratične prenove Slovenije, volilni program občinske organizacije, seznanili vas bomo tudi s kandidati za družbenopolitični zbor občinske in republiške skupščine ter ostalimi kandidati, s katerimi bomo nastopili na volitvah. Vljudno vabljeni!
Protest jeseniških socialdemokratov
Jesenice, 26. februarja - Na minuli seji jeseniške krajevne organizacije Socialdemokratske zveze Slovenije so sprejeli protestno izjavo zaradi poostrenih ukrepov, uvedbe policijske ure na Kosovu in posredovanju vojske. Menili so, da oboje vodi le k nadaljevanju in zaostrovanju represije, katere rezultat je državljanska vojna. V svobodoljubnih ljudeh se poraja občutek nezaupanja do sedanje oblasti, ki zvesta boljševiškemu poreklu ni sposobna voditi države in javnih zadev na način, ki velja za pravno državo.
D. S.
Jože Smole in Darja Lavtižar -Bebler v Kranjski gori
Kranjska gora, 26. februarja - Za ponedeljek, 26. februarja, je občinska konferenca SZS Jesenice v Kranjski gori sklicala javno tribuno v hotelu Razor v Kranjski gori na temo Pogled na sedanji trenutek družbene preobrazbe. Na pogovor so povabili predsednika republiške SZS Jožeta Smoleta in Darjo Lavtižar - Bebler, članico izvršnega odbora SZS in kandidatko Gorenjske za družbenopolitični zbor skupščine SRS.
D. S.
Ivan Kramberger v Škofji Loki
Škofja Loka - Danes popoldne, 27. februarja, ob 16. uri bo Ivan Kramberger predstavil svoj program za kandidata za predsednika Slovenije na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na javni prireditvi, kjer bo predstavil nekatere svoje zamisli, bo ponudil tudi tri svoje nove knjige.
Zeleni Gorenjske vabijo
Kranj - Zeleni Gorenjske vabijo v četrtek, I. marca, ob 19. uri na občni zbor in volitve kandidatov za repuliški družbenopolitični zbor. Zbrali se bodo v dvorani 16(15) Skupščine občine Kranj.
L
KRATKE GORENJSKE
Želijo si boljšo cesto - Krajevna skupnost I učine je z nekaj manj kot pet sto prebivalci med manjšimi v škofjeloški občini. Pa vendar so tudi v tej krajevni skupnosti, podobno kot v drugih v občini, z delom, prispevki in pomočjo občinske komunalne in cestne skupnosti ter sredstvi SLO v zadnjih letih urejali krajevne ceste, vodovod, telefon, javno razsvetljavo. Še posebej v tej krajevni skupnosti izstopa odločitev, da si zgradijo večnamenski dom. Lani se jim je pri gradnji doma malo zataknilo, ker so delali več na cestah in na vodovodu ter telefoniji, letos pa načrtujejo večja dela tudi pri izgradnji doma. Problem, ki se ga sami ne morejo lotiti in mu tudi ne bi bili kos, pa je cesta od Rudnika do Lučin. Zadnje čase je ta pet kilometrov dolga cesta precej prometna, vendar pa hkrati na nekaterih odsekih (ob srečevanju) tudi precej nevarna. Zato si želijo, da bi se tega zalogaja čimprej lotila in uredila cesto širša skupnost. - A. Ž.
Sajenje rožic
Zadnje čase po krajevnih skupnostih, ko teče beseda o uresničevanju programov, o prispevkih, delu, akcijah v minulem letu in obdobju, ali ob razmišljanjih o načrtih ter odločitvah za posamezna dela, neredko pade tudi pripomba, koliko lepih idej in zamisli se pojavlja v sedanjih predvolilnih razpravah. Če ne bi imeli izkušenj, so mi pred nedavnim razlagali v eni od krajevnih skupnosti, potem bi pričakovali, da bo v prihodnjem obdobju v naši krajevni skupnosti precej drugače. Ko je beseda tekla sicer tudi o drugih stvareh nasploh, so bili nekateri govorniki zelo zagreti, kaj vse naj bi še naredili in česa ni, pa bi morali imeti ali dobiti.
Takšne razprave, so povedali, so spominjale na prepričanje pred leti. ko smo se sami v sedanjem vodstvu pogovarjali na zboru krajanov, kaj vse pogrešamo in do česa smo bili doslej prikrajšani, čeprav bi bili zdavnaj upravičeni imeti. Zagnanosti in prepričljivosti pa je potem kmalu sledila streznitev, kije bila na trenutke celo preveč grenka. Bila pa je zelo pomembna, saj je pomenila pravzaprav spoznanje, da je ob željah in potrebah najprej in predvsem treba veliko volje, pripravljenosti za delo in za določen delež k uresničitvi.
Doslej še nobena želja in potreba ni bila uresničena z lepimi besedami, kot bi rožice sadil, na sestankih. Želji in potrebi, o čemer je bilo govora, je vedno sledil dogovor, potem pa, po domače povedano, delo. S krampom, lopato, s prispe-vanim dinarjem in z veliko, veliko volje, pri čemer ni bilo pomembno, kdo je predsednik, kdo krajan, ki ga je izvolil, so potem tudi zrasle rožice.
A. Žalar
Zbor volilcev na Visokem
Visoko - V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini bodo imeli v četrtek in v petek zbor volilcev. Svet krajevne skupnosti Visoko ga sklicuje v četrtek, 1. marca, ob 19. uri v gasilskem domu na Lužah, v petek, 2. marca, ob 19. uri pa v kulturnem domu na Visokem. Poleg kandidatov pred letošnjimi volitvami se bodo pogovorili tudi o delu in načrtih v krajevni skupnosti.
Šenčur, februarja - Od 21. novembra pa do konca februarja so se vsak torek zvečer žene iz Šenčurja, Voklega, Vogelj in iz Kranja dobivale v prostorih Turističnega društva Šenčur na tečaju pletenja. Tudi tokrat, zdaj že tretjič po vrsti, ga je vodila odlična pletilja Kristina Tušek. Vse tečajnice so v glavnem že znale plesti, poudarek so dale zahtevnejšim vzorcem, spoznale pa so tudi marsikaj novega o krojenju pletenin, o zaključevanju del pri pletenini, da ta dobi pravo obliko in izgled. Vse, kar so napletle, bo pokazano na razstavi ob 8. marcu, ki jo bodo v Domu Kokrškega odreda odprli v sredo, 7. marca. Organizatorji sporočajo vsem ženam iz Šenčurja in Srednje vasi, da bodo ročna dela za razstavo zbirali v petek, 2. marca, od 17. do 19., in v soboto od 10. do 12. ure v domu. Seveda velja to le za dela, ki še niso bila prikazana na nobeni razstavi. - Na sliki: s predzadnjega večera pletenja. - Foto: D. D.
Krajevna skupnost Podbrezje
Na vrsti je kulturni dom
Podbrezje, 26. februarja - Med krajevnimi skupnostmi v kranjski občini je Podbrezje z 800 prebivalci ena manjših. Leži na skrajnem zahodnem delu občine in meji s krajevno skupnostjo Podnart v radovljiški in s krajevno skupnostjo Kovor v tržiški občini. Še do nedavnega je imela ta krajevna skupnost več naselij, potem pa so se krajani, podobno, kot se tudi o drugih stvareh odločajo z anketo, odločili, da manjša naselja označijo s številkami Podbrezje. Danes ima tako krajevna skupnost Podbrezje, katere predsednik sveta je Viktor Jesenik, tri naselja: Podbrezje, Bistrico in Cobovce.
V zadnjih letih so v krajevni skupnosti urejali različne komunalne probleme. Veliko so se ukvarjali na primer s cestami, s kanalizacijo, javno razsvetljavo, telefonijo. Kar zadeva ceste, so na primer pred tremi leti asfaltirali tudi cesto proti cerkvi na Taboru, ki je znana po zanimivem križevem potu. Cerkev iz 15. stoletja z obzidjem je bila zatočišče domačinom med turškimi napadi. V krajevni skupnosti zdaj načrtujejo, da bi križev pot obnovili, kot zanimivost oziroma kulturni in zgodovinski spomenik pa so poskrbeli, da je ob sobotah in nedeljah zdaj tudi osvetljena.
"Cesta na Taboru pa ni edina, ki smo jo urejali," je med obiskom povedal Alojz Zupan, ki je lani skupaj s Pavletom Kozjekom delal predvsem na telefoniji. "Uredili smo na primer tudi priključek pri bistriškem mostu, asfaltirali pred dvema letoma 200 metrov ceste v Srednji vasi in lani v Dolenji vasi. Velika akcija lani pa je bila telefonija. Lotili smo se je skupaj s krajevnima skupnostima Podnart in Ljubno. Sofinancirali smo novo telefonsko centralo v Podnartu in na ta na-
čin dobili devetdeset novih telefonskih priključkov, tako da je danes redko gospodinjstvo v krajevni skupnosti, ki nima telefona."
Posebnost krajevne skupnosti Podbrezje je med drugim tudi, da imajo pošto v Dupljah, krajevni urad pa v Naklem. Radi bi, da bi tudi pošto preneseli v Naklo. Sicer pa so se za zdaj ukvarjali, kot rečeno v glavnem s komunalnimi problemi.
"Pa vendar smo na primer pred dvema letoma uredili tudi spomenik na bistriškem klancu, nad katerim ima pokroviteljstvo Merkur Kranj," je povedal Ivan Drinovec, ki je v krajevni skupnosti sicer zadolžen predvsem za komunalna vprašanja. "Uredili smo tudi več sto metrov kanalizacije s poni-kovalnico za meteorne vode. Pri tej akciji so z delom in prispevkom poleg cestno komunalne skupnosti sodelovali predvsem krajani Srednje vasi. Pri pokopališču, ki je v starem delu polno, smo urejali obzidje, v novem delu pa smo že uredili poti, letos pa bomo z deli nadaljevali. Razširili smo javno razsvetljavo in prodali smo hišo, v kateri je bila prej pisarna
krajevne skupnosti. Zdaj imamo v načrtu, da uredimo kulturni dom."
Čeprav še naprej ostajajo v programu krajevne skupnosti različne komunalne dejavnosti, pa bo letos predvsem poudarek na urejanju kulturnega doma. Sicer pa so zadovoljni tudi z delom društev, še posebej za gasilci, ki so v tem delu občine med najbolj delavnimi. Pred dobrimi petnajstimi leti so gasilci zgradili nov dom, zdaj pa načrtujejo nakup kombija. "Pohvalimo se lahko tudi, da že tretje leto redno izdajamo krajevno glasilo," je zadovoljen poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Jesenik. "Sicer pa, kot je bilo že povedano, nas letos Čaka predvsem urejanje kulturnega doma, v katerem bodo imeli prostor tudi člani ŠD Partizan in mladinci. Dom je potreben temeljite obnove. V načrtu pa imamo tudi razma druga dela; tako pri cestah, kanalizaciji, javni razsvetljavi... Nadaljevali bomo tudi z urejanjem pokopališče, čez kakšno leto pa bodo prišle na vrsto tudi mrliške vežice. Tudi avtobusna postajališča imamo v programu in o kabelski televiziji razmišljamo. Skratka, program, ki smo si ga začrtali je precej obsežen in tudi zahteven, vendar me ne skrbi, da ga ob takšnem sodelovanju krajanov, kot je bilo doslej (pa tudi ob pomoči CG Kranj) ne bi uresničili."
Sicer pa se bodo o delu in o načrtih lahko pogovorili tudi jutri (sreda, 28. fe-baruja), ko bodo ob 19.30 imeli v kulturnem domu v Podbrezjah zbor volilcev.
A. Žalar
Tržič ima otroško in komisijsko prodajalno
Pink Panter
Tržič, februarja - Simpatična "faca" pink panterja sredi tržiškega "placa" zgovorno namiguje, da je pod tem starim velbom nekaj, kar je namenjeno mladim. To je otroška in komisijska prodajalna Jolande Zaplotnikove, ki že od lanskega julija pod kar najbolj ugodnimi pogoji nudi vse za otroke, od dojenčkov pa že do odraščajočih najstnikov...
Naj vas ne moti dolgi hodnik. Kar noče ga biti konec. Toda na koncu vas čaka prijetna prodajalna, domače, v lesu opremljena, polna oblačil, igrač in še česa. Že ves hodnik vas opozarjajo razstavljeni predmeti in napisi, da se tu dobi marsikaj, posebej še, ker je PINK PAN-TFR obenem tudi komisijska prodajalna. Sem mladi starši, ki so jim njihovi malčki že prerasli voziček, stajico, prvega smučarskega pajaca, drsalke, smučke in podobno, prinesejo te malo rabljene stvari v prodajo. Iz druge roke pa je, saj se ve, vedno veliko ceneje. Ne le Tržičani, tudi od drugod že prinašajo sem rabljene stvari v prodajo.
Jolanda Zaplotnik pa trudi, da ima vedno zelo ugodno tudi ostalo ponudbo. Trenutno ima cenejše pulije in bunde ter jeans jakne iz jeansa za starosti od 8 do 12 let. Človek ima občutek, da se tudi vse ostalo tu dobi kar precej ugodneje kot sicer. Z vsem so založeni, za vsakega otroka bi se kaj našlo, od dojenčkovih dudk, slinčkov in stekleničk do trenirk, pižam, kap in celo nahrbtnikov za mlade pohodnike. Za igro bodo deklice našle punčke, barbike s številnimi preoblekami, fantje orodje za rezljanje, sestavljanke in kaj veš, kaj vse še. A ne le na igro, tudi na šolo misli PINK PANTER. Če zmanjka svinčnik, zvezek, ga prav tako najdete tu. Sicer pa, pokukajte kdaj na konec tega najdaljšega tržiškega hodnika, pa se sami prepričajte! Tako bo najbolje.
D. Dolenc
Požari in nesreče na Gorenjskem
Kranj - 1882 leta je velik požar v Kamni Gorici v radovljiški občini upepelil kar 72 hiš, ki so bile krite s skodlami. Požar je takrat terjal tudi štiri življenja. - 15. aprila 1888 pa je požar v Ratečah upepelil 28 hiš oziroma gospodarskih poslopij. Takrat so požar že gasili gasilci iz Podkorena in Kranjske gore ter vojaki iz Trbiža. - Oktobra 1890. leta so do tal pogorele bohinjske Fužine. Za zaposlitev številnih Bohinjcev je bil takrat požar usoden, saj je ostal le fužinski grad. - Leta 1891 je ogenj v Tržiču zajel Predilnico in povzročil večilo gmotno škodo. - 6. novembra 1900 je zagorelo na Jesenicah. Požar je zajel takrat 5 hiš oziroma gospodarskih poslopij. - Istega leta, vendar že 5. junija okoli poldneva pa je zagorelo v Kropi. Takrat je zgorelo 14 hiš, domačim gasilcem pa jih je uspelo precej rešiti. Takrat so gasili gasilci iz Kamne gorice in Radovljice. - V noči iz 21. na 22. januar 1906. leta je izbruhnil velik požar v jeseniški železarni. Takrat so bili tovarniški in drugi gasilci brez moži in je požar popolnoma uničil devet objektov železarne. - 1919. leta je v Bohinjski Bistrici pogorelo 18 hiš in nekaj gospodarskih poslopij. - 7. marca 1920 je velik požar upepelil osem hiš z gospodarskimi poslopji v Pretrgu v Radovljici, 19. novembra istega leta pa je požar skoraj popolnoma uničil baronovo žago v Puterhofu v Tržiču. - 15. julija ob 16. uri je začelo goreti v Bohinjski Bistrici. Takrat so 29 posestnikom pogorele hiše in gospodarska poslopja. - Leta 1923 je ogenj na Mlaki pri Tržiču uničil opekarno, (ip)
Kinološko društvo Naklo
Začenja se tečaj za pse
Naklo, 26. februarja - Kinološko društvo Naklo, ki ima okrog 300 članov, deluje v kranjski občini (kjer je tudi edino tovrstno društvo) že 11 let. Znano je med drugim tudi po tem, da vsako drugo leto prireja v Savskem logu v Kranju mednarodno razstavo različnih psov. Tudi letos imajo v programu tovrstno prireditev, ki bo 16. in 17. junija. Sicer pa smo se s predstavniki društva pred dnevi srečali predvsem zaradi načrtovanega tečaja za vse vrste psov, ki se bo začel 5. marca.
Društvo, ki je lani dobilo od Merkurja v najem zemljišče za okrog 20 let in ga najprej uredilo, ima danes že lep poligon za redna srečanja in treninge. Letos bodo prostor še ogradili in dokončali že lani začeto brunarico. Nekdanje va-dišče v Jurčkovem kotu nad Naklom pa so prepustili za vadbo in srečanja lastnikom psov, ki so izšolani za reševanje izpod ruševin in lavin.
"Društvo ima posebno tekmovalno ekipo, v kateri se redno pripravljamo za tekme po mednarodnem programu," sta pred dnevi med rednim treningom pripovedovala vodja treningov Tomaž Bartol in dolgoletna tekmovalka, zdaj pa tudi strokovna svetovalka za športno kinologijo Mojca Bajželj.
"Delamo s službenimi pasmami in jih učimo sledenja, poslušnosti ter vadimo napad in obrambo. V teh dneh pa se že pripravljamo tudi na tečaj za pse vseh pasem. Uvodno predavanje bomo imeli v petek, 2. marca, ob 19. uri v domu KS Naklo in sicer o vzgoji in šolanju psov. Po predavanju pa se bodo lastniki lahko vpisali v tečaj, ki se bo začel 5. marca ob 16. uri na parkirišču skladišča Mojca Bajželj Merkur v Naklem. To bosta A in B
tečaj, vsak pa bo 2 krat na teden po dve uri in bo obsegal 60
Namen tečaja je, da imajo ljubitelji oziroma lastniki lahko ubogljive in prilagodljive pse v urbaniziranem prostoru. Kot rečeno, imajo v društvu poleg tekmovalne ekipe tudi zelo kakovostno ekipo psov-reševalcev izpod ruševin in lavin, ki jo vodi Julka Korenčan. Za konec leta v društvu razmišljajo tudi, da bi pripravili tako imenovani "agilitv" - tek čez drn in strn s premagovanjem ovir. Sicer pa je društvo znano tudi po tem, da skrbi za pravilno vzrejo psov v kranjski občini. Njihov vzrejni referent je Borut Sajovic (tel.: 79-055)..
A. Žalar
Skupinsko zavarovanje živine
Vse večje breme na kmetovih ramenih
Kranj, 23. februarja - \a pobudo zavarovalnice Triglav so na Gorenjskem pred devetimi leti kot pni v Sloveniji začeli v skupinskim zavarovanjem goveje živine. Zavarovanje, za katero so prispevali denar tudi mlekarne, klavnice, zadruge, intervencijski skladi in drugi, je v najboljših letih zajelo 85 odstotkov goveje živine na Gorenjskem, lani že nekaj manj (75 odstotkov), za letos pa so napovedi dokaj različne, med njimi tudi takšne, da se bo lanski delež zaradi nekaterih sprememb v zavarovanju še bistveno zmanjšal. Kdo bo v napovedih bolj realen, bo znano že čez nekaj mesecev, ko naj bi zavarovalnica obnovila skupinska zavarovanja - najprej v kranjski in tržiški občini, nato na območju Škofjeloške in bohinjske kmetijske zadruge, maja pa še v radovljiški in jeseniški občini.
V kranjski in tržiški občini, kjer naj bi s sklepanjem zavarovalnih pogodb končali do konca marca, bodo letos urejali zavarovanja predstavniki zavarovalnice in ne več zadružni pospeševalci, kot je bilo to v navadi prejšnja leta, medtem ko so v drugih gorenjskih občinah to že doslej urejali zavarovalni zastopniki. Kmetje Gorenjske kmetijske zadruge bodo imeli letos dve možnosti zavarovanja živine - zavarovali jo bodo lahko samo za nevarnost pogina in zakola v sili ali pa tudi za zdravljenje. Osnova za plačevanje živinozdravniških storitev ne bo več pavšalni obračun, ampak račun na ambulantnem dnevniku. Kot je povedal Franc Lotrič iz Zavarovalne skupnosti Triglav, so za zdaj znani zavarovalni pogoji le za kranjsko občino, medtem ko za druge še ni povsem dogovorjeno, kolikšen bo pri zavarovanju delež družbenih sredstev. V kranjski občini bo najnižja zavarovalna vsota za krave in breje telice 9.000 dinarjev, za mlado pitano govedo pa 15 dinarjev za kilogram; tisti, ki bodo hoteli zavarovati živali za večje zneske, pa bodo to lahko uredili ob sklepanju zavarovalne pogodbe. Premija, v katero je všteto tudi doplačilo za inflacijske učinke in posebni (petodstotni) zvezni prometni davek, je za kravo oz. za mlado brejo telico 675,70 dinarja m za mlado pitano gove-
Program kmečke zveze
Prvi cilj: razvoj družinskih kmetij
Koliko ho treba na nižinskem območju kranjske občine odšteti za zavarovanje živine v hlevu z desetimi kravami in desetimi biki? V zavarovalnici so izračunali, da približno 7000 dinarjev, v primeru, da so vse krave v A kontroli, pa okrog 5000 dinarjev.
Dr. Peter Tišler, direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske: "Skupinsko zavarovanje, kakršnega smo na Gorenjskem razvili v osemdesetih letih, je bilo kmetom v veliko korist. Ko je šlo za zdravje živine, niso dosti premišljevali, ali bi poklicali živinozdravnika ali ne. zdaj zanesljivo bodo, verjetno včasih tudi v škodo zdravja živine. Pričakujemo, da se bo obseg živino-zdravniškega dela nekoliko zmanjšal."
Janez Sumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge: "Ker so nam kmetje pogosto očitali, da je zadruga le podaljšana roka zavarovalnice, smo se letos odločili, da naši pospeševalci ne bodo urejali skupinskega zavarovanja. Nekateri kmetje tudi pravijo, da so prispevki za zavarovanje že preveliki in da se jim ne splača. "
Franc Lotrič iz Zavarovalne skupnosti Triglav: "Zavarovanje živine na Gorenjskem je bilo v vseh letih cenejše kot drugje, kjer skupinskega zavarovanja niso imeli. To je treba pripisati množičnosti (deležu zavarovanih živali), enotretjinskemu popustu, ki ga je pri storitvah dajal Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske, deležu družbenih sredstev, kije do lani predstavljal kar polovični prispevek k zavarovalnim premijam, ter tudi ugodnostim, ki jih je ob tolikšni družbeni podpori dajala zavarovalnica. Zdaj so razmere drugačne: družbena pomoč je skromnejša, ŽVŽG je zmanjšal popust, zavarovalnica ne daje več ugodnosti..."
do 148,10 dinarja. Kmetje, ki bodo želeli zavarovati samo krave in breje telice (za pogin, zakol v sili in za zdravljenje), jih bodo lahko zavarovali za najnižjo zavarovalno vsoto 10.000 dinarjev in s plačilom premije 993,30 dinarja za žival.
Za zavarovanje živine samo za pogin ali za zakol je najnižja zavarovalna vsota za krave in breje telice 10.000 dinarjev in za bike 17 dinarjev za kilogram žive, premija za prve pa je 288,80 in za druge 106,30 dinarja. Prispevek družbenega denarja k zavarovalni premiji bo na nižinskih kmetijah 15-odstotni, na hribovskih 20-odstotni in na visokogorskih 30-odstotni, za živali v A kontroli pa bo prispevek 300 dinarjev na žival. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske bo pri zdravljenju skupinsko zavarovanih živali priznaval 10-odstotni popust na ceno storitve (ne pa tudi za zdravila in potne stroške), pri vsaki živino-zdravniški intervenciji pa bo zaračunaval 30-odstotno soudeležbo od celotnega zneska. Zavarovalnica bo ob določenih pogojih omogočala plačilo skupne zavarovalne premije v največ štirih zaporednih mesečnih obrokih.
C. Zaplotnik
Kranj, 23. februarja - Programa Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine sta v primerjavi s programi nekaterih drugih strank zelo kratka in jedrnata, saj sta napisana na vsega dveh (tipkanih) straneh.
Slovenska kmečka zveza je med enaidvajsetimi cilji, za katere se bo zavzemala, postavila na prvo mesto razvoj družinske kmetije kot
Za zdravje živali in ljudi
Le nekaj primerov posebno nevarnih kužnih bolezni
Kot kaže zadnje poročilo Republiške veterinarske uprave, je bila v preiekh in obdobju v Sloveniji ugodna epizootiološka situacija kljub neugodni situaciji v sosednjih državah in nekaterih naših republikah in pokrajinah. Od posebno nevarnih klicnih /'(dežni smo imeli v tem obdobju le neka/ posameznih primerov teh bolezni, ki pa SO bile z odločnimi ukrepi zatrte že r samem Začetku.
Epizootiološka situacija je bila neugodna pri nekaterih drugih kužnih in zajeda\skih boleznih To velja predvsem za steklino divjih Hvali, ki je bila posameznih primerih prenesena tudi no domaČe živali, le hitremu in učinkovitemu ukrepanju in dobremu sodelovanju veterinark.se in zdravstveni službe se je treba zahvaliti, da ni zbolel in umrl niti en človek, čeprav je v zadnjih letih že vsa Slovenija okužena s steklino. / začetkom peronilne valu inm i-je liSičpa smo na okuženem območju dosegli zelo dobre rezultate.
Tuberkulozu govedi je praktično zatrta, v preteklem obdobju pa je prišlo do bolj množičnega odkrivan/a tuberkuloze prašičev, ki je verjetno z okuženimi krmili zanesenu na nekatere prašičerej-ske larme. V zadnjem letu se je število teh okužb močno Zmanjšalo.
Hemoragična bolezen kuncev (bolezen \) je iz srednje Evrope zanesena v Italijo, od tam pa v našo republiko, /.uradi tega, ker je to nova bolezen in še ni bilo učinkovite vakeine. m bila izvedljiva preventiva iu je zato na okuženih območjih poginih tudi d" 90 odstotkov kuncev,
Resen problem na področju zdravstva je predstavljala zadnja leta tudi mikrosporiaža mačk. saj je zaradi te okužbe zbolelo leta 1989 samo na ljubljanskem in gorenjskem območju 686 hudi
\a področju Higiene živi I predstavljajo trenutno največjo nevarnost salmoneloze (meso perutnine) in nekateri zoonoze, ki jih lahko vnesemo ludi z živili iz drugih držav. Tč SO pred) se/M hruee-loza, trihineloza in ikričavost. Nekatere od zajedavSkih zoonoz razširjamo tudi doma z nekontroliranim klanjem in preprodajo mesa oh neupoštevanju zdravstvenih predpisov.
Ker je problematika predvsem kužnih bolezni dovolj perad, bodo člani Društva veterinarje} in veterinarskih tehnikov gorenjski bralce seznanili z nekaterimi najbolj nevarnimi boleznimi in ukrepi za njihovo zatiranje.
Alojz Hajnrihar, dipl. vet.
najučinkovitejše in najbolj smotrne oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki hkrati tudi edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine; sicer pa se bo prizadevala tudi za učinkovito varstvo obdelovalne zemlje, za razvoj kmetijskega, potrošniškega iu ostalega zadružništva, za pravično davčno politiko, za vrnitev krivično odvzete lastnine in za pravno varnost lastnine, za oskrbo prebivalstva s kakovostnimi in zdravimi živili po ugodnih cenah ter za stabiliziranje trga kmetijskih pridelkov, za preprečevanje gozdarskega, lovskega trgovskega in drugega monopola, za tržno gospodarstvo z ekološkimi in socialnimi popravki, za pomoč mladim družinam, za pospeševanje solidarnosti med kmečkimi in nekmečkimi ljudmi, za ideološko neobremenjeno šolstv\> in za razvoj kmetijskega šolstva, za služenje vojaškega roka v Sloveniji, skrajšanje vojaškega roka in z.i v štet je vojaškega roka V delovno dobo ter za skrčenje stroškov za obrambo, za reorganizacijo in racionalizacijo državne in lokalne uprave in samouprave itd.
Zveza slovenske kmečke mladine, ki ni stranka, ampak stanov-sko-politično gibanje, ima precej podoben program kol njena "sestrska organizacija", vendar z nekaj posebnimi poudarki. Njen glavni cilj je prenova kmetijstva, sicer pa tudi enakopraven položaj kmetijstva in oblikovanji- nacionalne kmetijske politike, agrarna reforma, ki bo omogočila prenovo kmetijstva, večja skrb družbe (ne le kmetijstva) za hribovska in obmejna območja, dejanska izenačitev socialnega položaja kmetov / ostalimi in Stvaren položaj kmečkega stanu, še posebej tistega, ki je ogrožen, prenova zadružništva na klasičnih zadružnih načelih...
C. Z.
Preprečevanje živalskih kužnih bolezni
Izobraževanje in kaznovanje
Skofja Loka, 23. februarja - Škofjeloški izvršni svet je na nedavni seji sprejel odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov, s katerimi naj bi odkrivali in preprečevali živalske kužne bolezni. Odredba določa, da je treba vso govejo živino, ki se bo pasla na planini Kališnik, najmanj dvajset dni pred odgonom na pašo cepiti proti šumečemu prisadu. Cepljenje je potrebno zato, ker spore povzročitelja kužne bolezni preživijo več kot dvajset let in se na pašnikih, ki so že bili okuženi, redno pojavlja vsako leto. Rejcem, ki jim reja perutnine predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost, in kooperantom, ki redijo piščance in brojlerje, bodo cepili perutnino proti kokošji kugi, za tuberkulozo bodo pregledali četrtino goveje živine, za brucelozo (kožno zvrgavanje) pa vse molznice, katerih mleko gre za javno porabo. Odredba predvideva tudi cepljenje proti prašičji kugi in sicer za vse prašiče, ki se hranijo s pomijami iz menz (obratov družbene prehrane), ter v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oz. najmanj 50 prašičev (pitancev). Obvezno bo tudi cepljenje psov in lisic proti steklini in še nekatera druga cepljenja.
Izvršni svet je dal pobudo, da bi spremenili zakon o zdravstvenem varstvu živali, ki še vedno vsebuje kazni iz 1987. leta, in da bi veterinarska inšpekcija pripravila program preventivnih dejavnosti. Znano je namreč, daje mogoče doseči večji uspeh z izo braževanjem in osveščanjem kot s kaznovanjem. C. Z.
Ne le litri,
kilogrami in hektarji
Časi, ko so (odgovorni) v kmetijstvu poveličevali le litre, kilograme in hektarje in se hvalili z vse večjo porabo umetnih gnojil in škropiv, z obsežnimi izsuševanji in agromelioracijami, z velikimi (družbenimi) prašičerejskimi in govedorejskimi farmami, na katerih število živali ni bilo v primernem razmerju s kmetijskimi površinami, se počasi in vztrajno poslavljajo, prihajajo pa časi, koje ob količini vse bolj pomembna kakovost pridelane hrane pa tudi to, ali kmetovanje ohranja naravno ravo-novesje ali ne, ali škoduje okolju alf ne... Ne le zato, ker se je okrepilo ekološko zavedanje in so vse glasnejše zahteve "zelenih", ampak tudi zato, ker so posledice nekaterih zgrešenih posegov dobro vidne in ker tudi podatki dokazujejo, da se povečuje pritisk kmetijstva na okolja. Dejstvo, da se poraba umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev umirja oz. celo nekoliko upada, je slaba uteha za to, da nobena od velikih prašičerejskili farm v Sloveniji ne čisti odpadnih voda do predpisane meje, da število poginov rib, za katere je krivo kmetijstvo, narašča že od 1970. leta dalje, da so izsuševanja nekaterih območij obšla naravovarstvene omejitve in povzročila okolju veliko slabega (znižanje ravni podtalnice, prehitro odtekanje površinskih vod, propadanje rastlinstva in živalstva, izginjanje značilnih biotopov itd.), da imamo tudi pri nas na Gorenjskem primere nestrokovnega in ekološko škodljivega urejanja planin (Potoška planina v jeseniški občini), da gre pri pridelavi koruzne silaže pogosto za pretiravanja s herbicidi in za nevarnost, da triazini preidejo v podtalnico, da je anketa, ki je v petnajstih slovenskih občinah zajela po petdeset kmetov in vrtičkarjev pokazala, kako skromno je znanje za ravnanje s škropivi in drugimi kemičnimi pripravki za varstvo rastlin...
C. Zaplotnik
MEŠETAR
V trgovini KŽK-jeve temeljne organizacije kooperantov v Lescah so v petek prodajali semenski krompir igor in vesna po 9 dinarjev za kilogram, semensko koruzo pa po naslednjih cenah: sorto BC 188 po 48,50 dinarja za kilogram, OSSC 247 po 56,70 dinarja, BC 272 in BC 312 po 48,50 dinarja, BC 318 po 56,70 dinarja, sorto ETA 272 pa prav tako po 56,70 dinarja za kilogram. No, zapisali smo si tudi cene za nekatere druge izdelke! Koruza je po 4,70 dinarja za kilogram, pšenica (v 10- in 50-kilogramskih vrečah) po 4,40 dinarja, ječmen (v 60-kilo-gramskih vrečah) po 5 dinarjev, oves (v 40-kilogramski vreči) po 3,30 dinarja, otrobi (30-kilogramska vreča) pa po 2,60 dinarja. Bovisal je stal 57 dinarjev, kostovit 34 dinarjev, lizalni kamen 36 in vita-redin 33,80 dinarja
Sodelavci Zavoda SR Slovenije za statistiko opazujejo cene v štirih slovenskih mestih. Poglejmo, kaj so "opazili" za nekatere prehrambene izdelke v času med 15. in 21. februarjem!
kravje mleko (I)
najpogostejša
kokošja jajca (kos)
najnižja
najpogostejša
najnižja
	v trgovini		v trgovini	na tržnici	
Koper	7,00 din	7,00	2,00	3,00	1,90
Ljubljana	8,00	7,40	2,05	1,60	1,50
Maribor	7,40	7,40	2,00	1,70	1,50
Novo mesto	7,40	7,40	2,10	2,00	1,80
najpogostejša cena v mestu
	orehova jedrca	limone	naravni med
	(kg)	(kg)	(kg)
Koper	135,60 din	22,70 din	88,80 din
Ljubljana	136,30	27,70	75,80
Maribor	136,30	23,60	75,80
Novo mesto	136,30	20,00	5970
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvideva v svojem programu za pospeševanje tržne proizvodnje hrane tudi več regresov na področju prašičereje. Da bi spodbudil nabavo kakovostnih plemenskih živali, bo kupcem dajal regrese za:
nebreje mladice (100 kg) breje mladice (130 kg) merjasce s testiranimi starši merjasce s testom lastne proizvodnje merjasce v kategoriji pleme-dom in dom-ohranitev linije
947,50 din 1875,50 din 4013,00 din 4500,00 din
5800,00 din
Republiški komite bo pod določenimi pogoji dajal tudi nepovratna sredstva za novogradnje in posodobitve hlevov za rejo pujskov do 25 kilogramov teže, za pitance ali za kombinirano rejo (od rojstva do klavne teže).
vrsta hleva
novogradnja
rekonstrukcija
za plemenske svinje za pitance
2501,50 din na stojišče 300,20 din
900,00 din 173,00 din
HELMUT TRIPOLT
RABLJENI NADOMESTNI DELI ZA NAJRAZLIČNEJŠE MODELE.
GOVORIMO SLOVENSKO
CELOVEC, SUPRING 314, Tel.: 9943-463-35221 (V CELOVCU DRUGI SEMAFOR DESNO)
NISEM (NIKOLI BIL) CESAR
Čudne "strokovne" knjige so izhajale v sedemdesetih letih. Veliko po številu, saj ga ni bilo, kije kaj dal nase. da ne bi katere napisal. Razlagale in učile so nas obnašanja v socialistični samoupravni družbi itd*. Puščoba po vsebini. In to po obdobju tiskanja zelo dobrih knjig tam okoli leta 1970.
Zanimive posledice pa pustijo taka obdobja. Razlika med dejstvi in najstvi, med tem, kar je in med tem, kar naj bi bilo, povzroča dve, z vidika sistema nezaželeni posledici. Prvič, utopično odpravljanje razlik med dejstvi in najstvi, kar v resnici ni bil cilj sistema. Delegatski sistem in toz-diranje nista bila uvedena zato, da bi povečala demokratičnost. Drugič, sproščeno prikazovanje nekaterih dejstev, kot da se nas ne tičejo več.
Tako se je lahko zgodilo, da je v obrambo napovedanim akcijam državljanske nepokorščine v primeru vpoklica četverice na odsluženje kazni služila knjiga iz sredine sedemdesetih let. Takrat kot pri ljubljanski Državni založbi Slovenije Mala splošna enciklopedija je pri beograjski Savremeni administraciji izšla Politička enciklopedija. Sicer ni kaj posebnega, državljansko nepokorščino pa definira kot nekaj najbolj pozitivnega. Histerično vpitje oblasti ob tem je normalno. Tisoč ljudi, ki bi metalo kamenje v poslopje slovenske skupščine, ukrotiš s policijo in se s tem ponovno legitimiraš kot oblast. Tisoč ljudi, ki nemo sedi na cesti in jih mora policija odnesti, ti brez besed pove, da nisi legitimna oblast.
Iskal sem "čisto jasen projekt socializma" v programu Socialistične zveze. Nisem ga našel. Tudi če bi se bilo kje slučajno tako zapisalo, to ne predpostavlja uporabe človeških opek za izvedbo političnih zamisli. Tisti, ki vse svoje dosedanje politično udej-stvovanje pojmujemo kot veliki dolgi pohod skozi institucije, smo garancija za to. Nejeverni Tomaži sedemdesetih let, discipliniranja potrebni prekucniški navdušenci začetka osemdesetih let, topovska hrana za mornariško pehoto, marince Andreja Marinca sredi osemdesetih let.
Oblast nad kadri je vsaj kratkoročno v politiki najpomemb-
nejša. Zato je pravzaprav ne sme biti in morata kadre razporejati strokovna in politična konkurenca. Za gospodarske kadre politična mnenja že nekaj let niso več pomembna. Razen v primeru pat položaja znotraj kolektiva. Tudi v pravosodju je bilo vse skupaj že bolj folklora. Pedantno naštevanje funkcij kandidatov je pa le ostalo. Kot da nam bodo pomočniki tajnikov lovskih družin in namestniki vodij delegacij za SlS-e iz krajevnih skupnosti, ta dela so sicer popolnoma častna in pomembna, kaj boljše sodili. Neumnost.
Nisem sicer "vidnejši socialist", od navedenih zadev pa sem se vendar javno distanciral "že" 29. 12. 1989 v Gorenjskem glasu. Praktično sem to naredil že zdavnaj prej, ko še ni šlo samo za folkloro, zato mi uskladitev programa in spominov ne dela problemov.
V začetku osemdesetih let sem dosegel, da je bila za predsednico ene izmed občinskih družbenopolitičnih organizacij izvoljena nekomunistka. To samo po sebi ne pomeni nič, a za takrat je bilo nepojmljivo. Nekaj kandidatom za direktorje sem prihranil, če že ne neuspeh pri kandidaturi, vsaj mukotrpno in ponižujoče pojasnjevanje, da so lojalni državljani te dežele, čeprav niso komunisti. Danes to seveda pomeni, da bom isto pripravljen storiti za vsakogar, katerega napaka bo samo ta, da bo preprosto komunist.
Centrov politične moči je potrebnih več. Aparat SZDL od
naštetih tisočev uradnikov in funkcionarjev predstavlja prav majhen del. Brez politične policije seveda. Z njimi nimamo opravkov. Prej oni z nami. Glede na njihovo pedantnost in vsepri-čujočnost je tudi moje ime verjetno na vrhu kakšnega lista papirja-
Zagotavljam vam,Peter Metli-kovič, da s programom in spremembami mislim(o) resno. Tudi s takimi pisanji. Tole naprimer ni nastajalo dopoldne v službi, ko te po dva hkrati snemata s kljuke, ampak v sončnem nedeljskem popoldnevu. Žena in otroci so šli na sprehod. Pa dolgo časa naj hodijo, sem rekel.
Ali imamo tisti, ki delamo v dosedaj obstoječih političnih organizacijah boljše pogoje za delo od vas v novonastalih ? Samo deloma. Vi med jutrom in večerom opravite najprej poklicno in
potem politično delo. Mi od jutra do večera opravljamo samo poklicno politično delo. Če odštejemo nekaj, kar z leti doleti vsako organizacijo, to je vključenost v tek sistema, je razlika v neto opravljenem političnem delu za sebe dokaj majhna. Kljub temu to ni razlog, da bi rešitev za to družbo iskali v ukinitvi poklicnega političnega dela. Rešitev je v dvigu njegove kvalitete preko politične konkurence. Tudi v varčnih zahodnih državah financirajo politične organizacije v ne-
kem določenem obsegu iz državnega proračuna. Zavedajo se, da bi te organizacije sicer zapadle ali pod vpliv skrajnih zahtev plačevalcev članarine ali pa pod vpliv velikih darovalcev.
Glede gospodov in tovarišev se vdajam. Vidim pravzaprav, da se strinjava, da ne gre za pretirano pomembno zadevo.
Vaše vabilo, Peter, na obisk in morebitno skupno pisanje sprejemam. Poklical bom.
Blaž Kujundžič
ČRNA GRADNJA V TERMO ŠKOFJA LOKA
Termo Škofja Loka, kot pravni naslednik Termike, TOZD Proizvodnja Škofja Loka, je v okviru svoje tehnološko-ekološke sanacije, s katero pa krajevna skupnost Sveti Duh, ni soglašala, izvedla tudi rekonstrukcijo II. linije proizvodnje z izvedbo novega 25 metrov visokega dimnika.
Za to gradnjo je bilo izdano gradbeno dovoljenje od Komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora Občine Škofja Loka, pri čemer pa KS Sv. Duh ni bila upoštevana kot stranka v postopku.
Na pritožbe KS je Vrhovno sodišče SR Slovenije dokončno odločilo, da je Krajevna skupnost stranka v postopku.
Občinski upravni organ je nato postopek ponovil, vendar ni upošteval razlogov proti rekonstrukciji II. linije, ki jih je navajala Krajevna skupnost.
Na ponovno pritožbo je Vrhovno sodišče SR Slovenije odločilo, s svojo sodbo št. U227/88-12 z dne 28. junija 1989, da se sporno gradbeno dovoljenje odpravi, ki ga je potem Republiški komite za družbeno planiranje in urejanje prostora s svojo odločbo št. 351/87-10 z dne 22. avgusta 1989 odpravil.
Razlog odprave odločbe je naslednji:
1. Za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo predloženo pravnomočno lokacijsko dovoljenje, ampak le urbanistično potrdilo.
2. Pri navedeni stvari je šlo za bistvene posege v komunalne priključke.
3. Vrhovno sodišče SR Slovenije je na osnovi predložene do-
kumentacije ugotovilo, da gre pri rekonstrukciji II. linije za 20-40 odstotno povečanje proizvodnje, kar je ocenilo za bistveno povečanje. To pa je v nasprotju s pismeno izjavo investitorja Termo in trditvijo občinskega upravnega organa, da se proizvodnja ne bo povečala.
Na navedeno odločbo je Termo sprožil tožbo, ki pa jo je Vrhovno sodišče SR Slovenije s svojo sodbo št. U 572/89-8 z dne 18. januarja 1990, ki smo jo prejeli 14. februarja 1990, zavrnilo.
Tako je dokončno potrjeno, da je v Termo izvedena rekonstrukcija II. linije črna gradnja, saj za izvedbo in obratovanje ni ustreznih dovoljenj.
Občinska vlada je zavestno, ne glede na morebitne posledice, izdala sporno gradbeno dovoljenje, kljub opozorilom Krajevne skupnosti, da je to protizakonito dejanje. Te posledice bo sedaj morala tudi prevzeti.
Krajevna skupnost Sveti Duh Predsednik skupščine KS: Jože Bešter
RESNIČNI PROBLEMI KRANJSKEGA URBANIZMA
V zmedenem času, ko se vrednote razkrajajo, se eni prenavljajo, drugi sprenevedajo, tretji manipulirajo, četrti zdravijo frustracije i.t.n., se zdi prav, da strokovni delavci skušamo javnosti pojasnjevati pota in vzroke odločitev, da stroka ne bi bila drobiž predvolilnih manipulacij.
Urbanizem je stroka, ki se ukvarja ne le s tem, kako najlepše in najprikladneje uporabiti razpoložljivi mestni prostor. V
njej vladajo tudi zakonitosti, ki jih v drugih mestih tržnega sveta obravnava specializirana veja urbana ekonomika, izraža pa se v mestni renti. Ta pri nas v planskem obdobju ni bila upoštevana kot važen element odločitev za prostorske posege, v samoupravnem času pa je utonila v splošnem dogovarjanju med oblastjo in posameznimi interesi proizvodnje in ljudi. Le številk in argumentov je bilo čedalje manj, zato pa več čustev.
Mestna renta v tržnem gospodarstvu odločilno vpliva na uporabo mestnega prostora. Vrednost rente nastane iz vrste elementov, od minulih vlaganj preko nepremičnin, do potencialnih vrednosti za razvoj mesta. Znano je, da so centralna mestna območja mnogo višje obremenjena z rento kot periferna. Formirajo se torej tržni odnosi v prometu z mestnim stavbnim zemljiščem. Tako se že na tej podlagi selekcionirajo profitne dejavnosti po mestnih predelih, saj mora investitor povrniti vloženo in še ustvariti dobiček. Slednje, dobiček namreč, ne velja le za neprofitne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, mestni park i.p.d.), vendar morajo tudi ti pokriti mestno rento. Ta pa je v središčnih delih mest tudi po 10 in večkrat večja kot v drugih predelih mest. Kako deluje tržišče stavbnih zemljišč, lahko slutimo tudi pri nas po malih oglasih pod rubriko "parcele!"
Tako je potrebno povedati, da je t.i. objekt "A ", ki naj bi se gradil severno od Gimnazije, v javnosti kar dobro znan. (Za tistega, ki se zanima: glej javni natečaj, razgrnitve in objave v časopisu!) Potrebno ga je gledati tudi skozi opisano opcijo. Če je ureditev športnih igrišč neposredno ob Gimnaziji v strogem središču mesta "sine qua non" za normalni potek edukacije in če mestna občina tako odloči (beri: da denar in pokrije rento za to zemljišče iz proračuna), bo pred strokovne delavce postavljena nova naloga z novimi izhodišči.
Še nekaj, po mojem mnenju, bistvenih, a nerešenih vprašanj kranjskega urbanizma:
1. Mesto je v svojem starem predelu gnilo pod zemljo! Čeprav so v zadnjih letih prenovili in polepšali marsikatero hišo, je nujno začeti s kompleksnim urejevanjem podzemnih inštalacij, zlasti kanalizacije in plinifikacije. 2. Sodobni center mesta se duši v prometu! Čas je, da mestne oblasti začno postopno pripravo na regulacijo prometa v središ-
ču, tako kot predvideva mestni načrt.
3. Zrak je slab!
Zato je potrebno poleg zajezitve onesnaženj na virih, začeti s plinifikacijo mesta, prometno regulacijo in z urejanjem mestnih parkov (širitev in ureditev Prešernovega gaja, kot ga predvideva mestni načrt in predlaga Društvo slovenskih pisateljev, ureditev novega te-rasnega parka pod Bežkovo vilo in preureditev parka pred  Gimnazijo). Kajpak
morajo biti z načrti seznanjeni meščani.
4. Avtobusna postaja je neustrezna!
Nadaljevati je potrebno priprave za gradnjo nove potniške postaje.
5. Izboljšati je potrebno mestne povezave v smeri vzhod-zahod!
Urediti Oldhamsko in Ža-garjevo cesto in zgraditi severno obvoznico.
6. Izvenmestnemu prostoru preti ekološka katastrofa: Skrajni čas je, da se začne z urejevanjem kanalizacijskih sistemov in omrežij, saj so razmeroma velike površine nove individualne gradnje nastale po principu "od lokacije do lokacije", priključene na septične jame sumljive kakovosti.
7. In ne nazadnje: Potrebno je izboljšati učinkovitost urbanističnih strokovnih in upravnih služb! Vzpostaviti je potrebno osebno odgovornost za razvoj in urejanje mesta, tako na strokovni kot na oblastni ravni. Pri tem gre za zahtevo po večji avtonomnosti in s tem odgovornosti stroke, kot jo poznajo evropska mesta v instituciji mestnega urada za urbanizem, kjer je odgovorna oseba z referencami podprti strokovnjak. Oblastna raven (resor za urbanizem) v mestih pa zastopa župan, ki je odgovoren mestnemu parlamentu.
Današnja zmeda in razdrobljenost stroke in njeno prepletanje z upravo se utaplja v birokraciji in stroka postaja nekompetentna. To je le nekaj osrednjih vprašanj, kot jih vidi podpisani. Morda so lahko spodbuda preste vil-nim strankam - pretendentom za mestno oblast.
MARJAN BEŽAN, dipl.inž.arh., urb.
'MARTIN KURALT
POTEPANJE PO LONDONU IN PARIZU 4
V daljavi se blešči obzorje razsvetljenega Pariza. Po obvozni avtocesti Pariza poiščemo Gare de Lyon. V bližini dobimo sorazmerno poceni hotel.
Ena največjih znamenitosti je gotovo Eifflov stolp, ki je bil postavljen pred sto leti za veliko svetovno razstavo. Do njega se odpeljemo s podzemsko železnico. Trije se odločimo za ogled mesta z najvišje ploščadi stolpa. Na vrhu stolpa je zaprta ploščad. Vse okrog ploščadi so pritrjene slike predela mesta, ki ga vidiš s tiste strani. Na slikah so označene znamenitosti z različnimi znaki, poleg pa je legenda, ki razlaga pomen določenega znaka. Zaradi slabega vremena, dež rosi in piha precej močan veter, je razgled slab, tako da se*vidi le bližnja okolica mesta. Lepo pa se čuti nihanje stolpa. Za kakšen nemiren želodec bi bilo to že preveč. Na ploščadi je tudi manjša restavracija, in precej majhnih prodajaln s spominki.
Naslednja zanimivost je vsekakor Slavolok zmage. Res je imenitna stvaritev, do katere prideš po podhodu ceste. Slavolok zmage stoji namreč na sredini križišča, okoli katerega teče krožni promet. Zaradi nekih rekonstrukcijskih del, se ni možno povzpe-ti na njegov vrh. Tako nam ostane le ogled ornamentov, ki krasijo spomenik.
Pot nas vodi po Elizejskih poljanah, ki to niso več. Od njih je ostal le precej širok sprehajalni pas med široko prometnico na eni in vsemogočimi trgovinami na drugi strani. Ogled nekaterih trgovin ti vzbudi željo po nakupih, vendar je cena za nas v tem predelu vsekakor previsoka. Poleg tega je tu cel kup različnih ljudi, ki si na vsemogoče načine služijo denar za preživetje. Med njimi je tudi požiralec britvic. Pojedel jih je kar lepo število, pokadil cigareto, potem pa je britvice začel nizati iz ust. Ob pogledu nanj, kaj počne z britvicami te res lahko spreleti srh.
Sprehod ob Seini, ki je vse polna večjih in manjših turističnih ladij, nas pripelje do nove znamenitosti katedrale Notre dame. Le ta je znamenita ne samo po svoji lepoti, ki je posebej izražena na reliefih, ki krasfjo portale, in čudovitih barvastih rozetah, ampak tudi po dveh zvonikih, ki nista dokončana. Sama notranjost je kljub vtisu temačnosti čudovita. Kljub veliki množici turistov
je v cerkvi neka spokojna tišina. Vsak si le nemo ogleduje notranjost, ali pa šepeta s svojim prijateljem.
Nedaleč stran je pošta, iz katere je pred štirimi leti telefoniral Verko, ravno v trenutku, ko je v pošti eksplodirala podtaknjena bomba. Zato si gremo ogledat to pošto, Verko pa gre še enkrat preiskusit srečo. Tokrat ni nič počilo. Vse skupaj smo zalili s pivom v bližnji restavraciji.
Nekaj sto metrov stran sta dve znamenitosti. Prva je Louvrc, muzej slikarstva in kiparstva, kjer je med najznamenitejšimi deli razstavljena tudi da Vincijeva Mona Lisa. Center Georges Pom-pidoue pa je kulturni center, zgrajen v sodobni arhitekturi, ves v steklu in železnih ceveh, pravo nasprotje okolja, v katerem je postavljen. V njem se odvijajo razstave in kulturni programi.
Zvečer si še enkrat ogledamo Eifflov stolp, park pod njim in vodomete. Vse skupaj žari v soju žarometov. Sam stolp se na temnejšem ozadju mesta sveti, kot bi bil iz zlata. Kljub temu da je na njem cel kup žarometov, se njihova direktna svetloba nikjer ne zazna. Po daljšem ogledu mesta ponoči se,odpravimo spat.
Pred hotelom nas čaka presenečenje, saj nam v poznih nočnih urah nekdo vlomi v kombi. Najprej poiskuša s ključavnicami, ko pa mu to ne uspe, razbije steklo na vratih in odnese manjši kovček, ki je ostal v kombiju. Dovoj da naslednji dan precej časa zabijemo na servisu, kjer nam zamenjajo razbito steklo.
Ogledamo si predel Montmartre, kraj, kjer naj bi bila znamenita slikarska kolonija. Razočarani zvemo, daje v tem predelu le nekaj večjih in manjših galerij.
Odidemo na ogled Moulin Rougea. Njegov program si ogledamo samo od zunaj, saj je cena previsoka za naše plitve žepe. Precej časa porabimo v njegovi bližini, v trgovinicah, ki ponujajo vse mogoče po sorazmerno ugodnih cenah.
Končno nam uspe izvedeti, kje je znameniti Montmartre. Označimo postajo podzemske železnice, in pohitimo v želeni predel. Že pri izstopu iz vlaka nas na podzemski postaji pozdravijo poslikani zidovi, ki sporočajo, da smo tokrat na pravi poti. Stopnišče, ki vodi iz postaje, je poslikano z najrazličnejšimi motivi, vendar je premalo svetlobe za fotografiranje, bliskavice pa nihče nima. Na izhodu postaje nas preseneti hud naliv, tako da nas klub teku do bližnje restavracije dodobra namoči. Tu nekaj časa čakamo, da se bo naliv umiril, vendar nimamo sreče. Zato se s podzemsko odpeljemo v predel blizu prenočišča, kjer ne dežuje tako silovito. Krajši sprehod po dežju brez dežnika pa nas prepriča, da je bolje dan zaključiti v hotelu.
Zaradi napovedi slabega vremena za naslednje dni, se odločimo za odhod iz Pariza. Na poti skozi Francijo nas na vsej poti spremlja dež. Med vožnjo želodec zahteva svoje in na lepo urejenem parkirišču si kljub dežju pripravimo obilno pojedino. Nad loncem smo seveda morali držati dežnik, sicer bi s pasuljem lahko nahranili zaradi dežja še kakšno skupino.
Trenutno izboljšanje izkoristimo v Pirmassensu, kjer nakupimo še nekaj malenkosti. S krajšega ogleda mesta pa nas spet prežene precej hud naliv, tako da jo kar urno odkurimo proti Stut-gartu. Vožnja po avtocesti je enolična, le v predelu pred Stuttgar-tom se na vzponu nabere precej velika kolona. V temi se vozimo naprej proti Munchnu, ki ga v zgodnjih jutranjih urah pustimo za seboj. Zjutraj se ustavimo še v restavraciji na avtocesti pod Tauwernom. Naredimo manjši predah, potem pa nadaljujemo pot proti domu.
Precej utrujeni prispemo dopoldne na mejni prehod Ljubelj, kjer tokrat za spremembo ni nikakršnega pregleda. Skupina se na poti proti Kranju zmanjšuje, v Kranj nas prispe le pet, kjer se dokončno poslovimo s še neurejenimi spomini na preteklo potovanje in z načrti za prihodnje leto.
Jubilejni teden slovenske drame v Kranju
APLAVZI SLOVENSKI DRAMATIKI
Kranj - Z jubileji je včasih tako, da so bolj pomembne vse mogoče letnice, pa gosti, pa dolžine slavnostnih govorov kot pa sama vsebina dogajanja. S Tednom slovenske drame, ki se bo konec tedna iztekel na odru Prešernovega gledališča, prav gotovo ni tako.
Letošnji pregled slovenske dramske ustvarjalnosti odigran na slovenskih in tudi na drugih odrih se z današnjo večerno predstavo preveša že v svojo drugo polovico. Čeprav so kulturne prireditve v zadnjem času obdane z manj blišča, predvsem z manj svečanimi otvoritvami in manj bogatim spremljevalnim programom - v teh okvirih pa Teden slovenske drame v Kranju v resnici nikoli ni obstajal - pa se zdi, kot da je z letošnjo prireditvijo marsikaj drugače,
Redni .spremljevalci te festivalske prireditve se gotovo strinjajo, da je v celoti letošnji kulturni dogodek postavljen v povsem novo luč. v kateri vsi skupaj kulturo in v njej dramatiko gledamo in razumemo povsem drugače kot poprej. Temu vtisu niso pripomogle samo spremembe zaradi političnega prevetrenja v družbi, pač pa so v kranjsko
gledališče privabile kot obiskovalce tudi ljudi, ki v slovenski kulturni ustvarjalnosti sedanjega časa veliko pomenijo: ob njih je skorajda zbledela odsotnost predstavnikov tako imenovane uradne kulture. To prav zagotovo ni moglo zmanjšati vtisa, da tudi te kulturne prireditve, čeprav so že doslej imele za marsikoga vendarle reprezentativen pomen. Bele /daj pridobivajo na povsem novi vrednosti. K takemu videnju letošnjega festivalskega dogajanja je že na začetku brez dvoma dala pečat sama slovesna otvoritev, na kateri je govoril Milan Kučan, bržčas najpopularnejši politik sedanjega trenutka pri nas.
Milan Kučan je v svojem govoru med drugim dejal:
• "Človek z vsemi svojimi dilemami in premisleki je bil in ostaja za človeka najzanimivejše bitje,
TSD V POLNEM ZAGONU
Drevi gostovanje gledališčnikov iz Varaždina - Jutri Okrogla miza - Pokrovitelj se je sam "prijavil".
Prve predstave letošnjega Tedna slovenska drame so mimo. Danes zvečer bodo gostovali komedijanti Narodnega kazališta August Cesarec i/ Varaždina S svojim videnjem Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice. Varaždinski glcdali.ščniki vztrajno že več let uprizarjajo slovensko dramatiko (dve predstavi so že uprizorili tudi na prejšnjih Tednih). Kot prejšnja ieta bodo pač vzorec slovenskih uprizoritev jugoslovanskega gledališkega prostora.
Jutri dopoldne pa bo v kadilnici kranjskega gledališča potekala Okrogla mi/a na temo Dvajset let slovenskih dram, Kranj 197M990: vodil jo bo dr. Andrej Inkret, ki je za letošnji gledališki list Tedna napisal esej. Okrogla miza bo gotovo priložnost za inventuro pehanja slovenske dramatike v zadnjih dveh desetletjih, prodornost slovenske dramatike se seveda morda v najbolj skon-centrirani meri izkazuje prav skozi festivalske tedne.
V četrtek pa bo v okviru t.i. spremljevalnih prireditev letošnjega Tedna v prostorih gledališča sestanek Skupnosti slovenskih gledališč. Gledališki direktorji bodo na sestanku posvetili največjo pozornost medsebojnim gostovanjem oziroma zamenjavi predstav. Posebej pa bodo razmišljali tudi o zadnji fazi profesionalizacije oziroma kadrovskim zadregam Prešernovega gledališča ter o statusu Eksperimentalnega gledališča Glej.
Na dan otvoritve letošnjega festivala je organizator Tedna dobil tudi pokrovitelja letošnjega festivala. Samoiniciativno je pokroviteljstvo in finančno pomoč ponudil kolektiv EMONA MERKUR D.O.O. Ljubljana. Očitno je v teh časih še nekaj kolektivov in vodstev, ki se zavedajo smiselnosti umetnosti in kulture. Letošnji samoiniciativni pokrovitelj je izrazil tudi možnost, da bi za naslednji Teden leta 199I prevzel generalno pokroviteljstvo festivala.
(ar)
večni predmet njegove radovednosti. Z njim se od nekdaj ukvarja literatura, posebej dramatika, ta, če ne že najboljša, pa gotovo ljudem najbližja zvrst literature. Ukvarja se s človekom v njegovem večnem boju s samim seboj, s svojim egom, s svojimi opredelitvami in protislovji, s svojim nenehnim aktiviz-mom, katerega vzgib in vir je stremljenje k nejasnemu idealu popolnosti, nikdar doseženemu in nikdar do konca spoznanemu. Predmet drame je izključno človek.
• Nam danes čas, ki naravnost zahteva, da mu literatura drži ogledalo, v katerem bo mogel prepoznati svoj pravi obraz, dovoljuje, da se povprašamo navdušujoče kot nekoč Belinski: 'Ali ljubimo , teater z vso silo svojega srca, z navdušenjem do samopozabe, na katero je pripravljena samo ognjevita mladost, strastna v želji po doživljanju lepega? Ali, bolje rečeno - kot pravi - ali lahko ne maramo teatra bolj od vsega na svetu, razen dobrote in resnice?' Je življenje, ki se bo prelilo čez odrske deske Prešernovega gledališča v letošnjem pregledu obetavne bere slovenske drame takšno, da nam dovoljuje vzneseni optimizem? Ali
pa se lahko zgolj tolažimo z mislijo, da je tudi to, kar razumemo in doživljamo kot zlo, samo druga stran dobrega, neizbežna za njegov obstanek in prepoznavanje? Zdi se, da je najplemenitejši in ta čas najdragocenejši občutek upanje, da bomo obstajali tudi še takrat, ko bo že videti, da nas je usoda obsodila na popoln neobstoj. V takem položaju smo Slovenci že bili. Zdaj sami odločamo o tem, ali se bomo v njem znova znašli.
• Velike spremembe, v katerih danes vre slovenska družba, prinašajo za vse novo upanje. Kaže in splača se biti v njih vztrajen, dosleden in razumen: ni dovolj samo pogum, še bolj je potreben nestra-sten občutek za smiselnost - zlasti pri temeljnih rečeh. Ena teh je kultura, v kateri smo kot narod duhovno, v mnogočem pa tudi dr-žavnopolitično in zgodovinsko konstituirani. Ker je zaradi majhnosti tako imenovanega kulturnega trga izjemno ranljiva, je vprašanje, ali jo res lahko v celoti in brez nadaljnjega prepustimo sprotnim strankarskim razmerjem v
parlamentu, ki se bo povrhu zdaj še nekaj časa ukvarjal sam s seboj, s svojim delovanjem in zakonodajno prenovo; ni mogoče povedati, koliko si bo našel časa za nekaj, kar mu je z že opravljenimi spremembami, z vračanjem družbene nadgradnje k državi, sicer drugačni, zdaj v celoti pripadlo, kar pa se je že doslej po tradiciji praktičnemu delu slovenske pameti zdelo obrobno, to je za kulturo. Prav tako ni jasno, do kolikšne mere bo v resnici zmogel in znal povzeti vse funkcije dosedanje kulturne skupnosti in pluralnega Sveta za kulturo v okviru SZDL.
• To so vprašanja občenacio-nalnega interesa, dvignjena nad strankarsko delitev političnega prostora. Ne kot opozicija skupščini, ne kot ideologija, kot se kdo že vnaprej boji, temveč kot korektiv in možnost dialoga iz kulturne, ne strankarske logike. Vseeno je, kako bi se ta forum imenoval, kulturni parlament, kulturna zbornica ali kako drugače. Tudi je vseeno, kdo zamisel spodbuja, dosedanji svet za kulturo pri SZDL ali društvo pisateljev ali kdo tretji. Bilo bi nespametno, če bi jo samo zaradi takšnega vnaprejšnjega sumničenja zavračali. Pomembno je, da razumemo in neočitarsko, tudi brez predvolilne vročice idejo pretehtamo, da odtehtamo njeno uporabnost, potrebnost, nujnost ali odvečnost ter se potem odločimo. Predvsem je to stvar umetnikov in kulturnih delavcev, politiki si bodo že svoje povedali v vladi in parlamentu. In očitno tudi na poti do tja.
Brez dvoma pa gre tudi za občutek, da je pregled slovenske dramske ustvarjalnosti že na svojem začetku doživel nekakšen vrh tudi z uprizoritvijo letošnje z Grumovo nagrado ovenčane drame Dušana Jovanoviča Zid, jezero - in to ne glede na to, da hudo zaposleni nagrajenec iz Sarajeva, ker hiti ustvarjati novo gledališko predstavo, ni utegnil priti v Kranj. In če k vsemu skupaj - pa nikakor ne nazadnje - dodamo še noviteto Milana Jesi ha, s katero je domači igralski ansambel začel letošnje jubilejno festivalsko dogajanje, potem vsekakor vse dosedanje dogajanje brez dvoma zasluženo prejema - aplavze.
Lea Mencinger
Krstna uprizoritev v PG Kranj
VIDNI IN NEVIDNI VZGIBI
Krstna uprizoritev »melodramatičnega pastiša« En sam dotik Milana Jesiha pomeni novo stopnjo potrjevanja PG kot poklicne ustanove
v detajle izoblikovana subtilna igra igralcev.
K repertoarni podobi Tedna slovenske drame v Kranju sodi tudi vsakoletna premiera domačega gledališča. Tako je tudi letos Prešernovo gledališče pripravilo krstno uprizoritev novega dramskega besedila pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha z naslovom En sam dotik. Milan Jesih je samosvoj, uveljavljen in priznan pesnik in dramatik, pa tudi kol prevajalec Shakespeara in ruskih klasikov seje uveljavil s svojo dikcijo. V minulih dveh desetletjih so na slovenskih odrih uprizorili dvanajst njegovih besedil vse od razvpite Pupilije Kerkeverk leta 1969.
Milan Jesih je predvsem mojster pesniške besede, figur, ironije, obratov in paradoksov. En sam dotik je napisal po naročilu za dve igralki in štiri igralce, kolikor jih trenutno ima Prešernovo gledališče. Novemu besedilu je pripisal (po stari navadi) podnaslov »melodramatični pastiš«, kar pomeni zavestno ponaredbo ali slabo imitacijo umetniškega dela, kar seveda v tem kontekstu pomeni zgolj ironično pojmovno poigravanje. Res je v njegovi novi komorni igri opaziti kar izdatne sledove Cehova, zlasti Strička Vanje, pa tudi različne citate iz slovenske pesniške preteklosti v smislu postmodernističnega poigravanja, toda celota in končni učinek sta seveda Jesihova. Pri tem je mišljena zlasti mišljenjsko etična klima, ki je ena izmed temeljnih sestavin te igre.
Dogajanje poteka v družinskem okviru, ki ga sestavljajo trije bratje (en polbrat, dva brata) sestra, njen mož in mlada žena drugega izmed bratov. Zapleti in konflikti prhnejo na dan prav zaradi in okoli te mlade žene z nekoliko kalno preteklostjo, ki jo po njeni sodbi eden izmed moških v družini tudi pozna. Kraj dogajanja je družinska hiša na deželi, kjer se navedeni člani družine zbirajo ob koncu tedna, da bi ribarili, nabirali gobe, ali zajčkom razlagali metafiziko«, kakor pravi najstarejši med njimi, predvsem pa po avtorjevi volji in razporeditvi gradiva obračunavajo med sabo različne zadeve in travme iz preteklosti in nanovo nastala razmerja. Gre torej za ljubezensko igro. ki povsem pregledno poteka na dveh ravninah^ na tisti zunanji, kije vsem na očeh in na fiktivni ravnini notranjih odzivanj, v katerih gledalec prepoznava notranje reakcije posameznikov, strahove in bojazni, očitke in grožnje, strast in prezir. Sicer pa je Milan Jesih. kot rečeno, predvsem mojster jezika, ki je poln igrivih figur, bistroumnih nesmislov, pa tudi aluzij na aktualne dogodke in na so-
dobne bivanjske vzorce, tako da so njegovi liki hkrati simbioza fiktivnih in možnih stvarnih ljudi. Vse te plasti, ki sestavljajo Jesihov En sam dotik, je režiser Zvone Šedlbauer ponazoril pretehtano in v opaznem sodelovanju z Jesiruiv im besedilom. To seveda ni prva Sedl-bauerjeva uprizoritev Jesihovega teksta: že v Gleju je režiral njegove Limite (1973). Grenke sadeže pravice (1974) in Brucko (1976), v SLG Celje pa Pravopisno komisijo (1985), se pravi kar čeden zalogaj Jesi-hove ludistične dramatike. Tudi tokrat je precizno razčlenil situacije z njihovo stvarno in nadrealno, subtilno vsebino; med domisleki je zlasti posrečen tisti z ribiško palico in trnkom, na katerega ribič Rado ujame svakovo ženo. Igralci so režiserju dosledno sledili z izbruše-nim govorom in dognano telesno izraznostjo. Tako je Bernarda Oman v vlogi žene in gospodinje Cvete ponazorila značilen lik malce zanemarjene in malce furjaste gospodinje. Judita Zidarje s svojo zadržano gracioznostjo obvladovala celotno atmosfero, ki jo lik te mladenke, Tatjane, vnaša v sicer že zdolgočasen in naveličan družinski korg ljudi srednjih let. Tine Oman v vlogi starejšega brata, ki se s pla-toničnim občudovanjem zagleda v mlado svakinjo in Pavle Rakovec v vlogi Cvetinega moža. tenkoslušnega interpreta motorizacije, ribiča in nonšalantnega zapeljivca sta tokrat sestopila z običajne teatralične ekspresivnosti v naravno, neposredno, subtilnejšo interpretiranje, kar je ustrezalo tako njunima vlogama kot celoti. Dovolj značilne poteze sta svojima likoma zarisala tudi Ivan Godnič v vlogi »posestnika« mlade žene in Matjaž Višnar kot najmlajši bral, ki gre s svojimi pohotnimi očmi mladi ženi kar izdatno na živce.
Scenska (Jože Logar) in kostumska (Zvonka Makuc) oprema predstave sta izdatno podpirali Jesihov ludistični postmodernizem, steklenice v ozadju so ga celo dopolnjevale, zračnost in izziva I nost Taljanine halje in preobilnost Cvet in ih počitniških hlač in še kaj podobnega se je posrečeno uglasilo z Jesihovo besedno fakturo.
Tako je nastala uglašena gledališka predstava, duhovita v dialogu ter interpretaciji, z zanesljivo komponirano atmosfero situacij Kajti dramaturgija Jesihovega »pastiša« je kompozicija situacij z ozračjem, ki veje iz razmerij med liki. V Jesihovem dramskem snovanju nemara doslej najbolj kompaktno dramsko besedilo.
France Vurnik
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1980 - 1982. V galeriji Mestne hiše je na ogled dokumentarna razstava ob 20 - letnici Tedna slovenske drame v hrani u.
Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v knjižnici kranjske gimnazije srečanje s slovenskim pisateljem Frančkom Rudolfom, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada.
TRŽIČ - V petek, 2. marca, ob 18. uri bosta v Paviljonu NOB nastopila zagrebška igralca Goran Matovič in Perica Martino-vič z monodramo GALA.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Šopki rož za osmi marec - vezenje za hišni okras.
V Kosovi graščini je na ogled dokumentarna razstava ob 200 -letnici uprizoritve Zupanove Micke.
RADOVLJICA - V Sivčevi hiši razstavlja akad. slikar Valentin Oman.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo člani fo-tokrožkov jeseniških osnovnih šol.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in grafike Klementina Golija.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Metod Frlic.
V galeriji Z KO - Knjižnica so na ogled slike Marta L. Vilharja iz Pirana.
Danes, v torek, ob 17. uri bo v knjižnici vodila uro pravljic Ana Florjančič.
Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru ob diapozitivih ing. Janez Ahačič predstavil potovanje Prek Sinaja do Kaira. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen obisk za skupine po poprejšnji najavi na upravo muzeja. Za večje skupine je odprt tudi ogrevan prostor v oktoglem stolpu, kjer prikazujejo video-kasete o zbirkah muzeja in lepotah Slovenije v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
JUTRIŠNJA PREDSTAVA ODPADE
Kranj - Predstava SLG Celje - Zdenka Kodriča Vida, vidim, ki bi morala biti v okviru Tedna slovenske drame v Kranju jutri, v sredo, v Prešernovem gledališču, odpade zaradi bolezni v ansamblu. Denar od kupljenih vstopnic bodo vračali na blagajni gledališča. Prosijo za razumevanje.
ZNOVA LUTKOVNI ČETRTEK
ZKO KRANJ
Kranj - V četrtek, 1. marca, se bo v gradu Kieselstein začel spomladanski del lutkovnih četrtkov. Vse kaže, da tudi v neokrnjenem številu. Sest četrtkov zapored bodo torej na sporedu lutkovne predstave iz domačih gorenjskih "logov", pa tudi od drugod. Za sedaj se ve, da bosta med gosti že znano lutkovno gledališče Papilu iz Kopra, eno predstavo pa je obljubilo celo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Dve predstavi pa bo kasneje izbrala in priporočila letošnja selektorica republiškega srečanja lutkovnih skupin Jelena Sitar.
In kaj bo ta četrtek na sporedu? 1. marca ob 16. uri bodo nastopili lutkarji Gledališča Tone Čufar Jesenice s Kozličkom Meketajčkom. Naslednja predstava 8. marca pa pripada Lutkam čez cesto iz Kranja z Besednimi igrarijami - po motivih Berte Golob. L. M.
DOVOLJENJE ZA UBIJANJE
Glavna vloga: Timothv Dalton
Režija: John Glenn
Predzadnji film o Jamesu Bondu, Dih smrti (Living day-lights, 1988), pomeni svojevrstno prelomnico v 20 let trajajočem sequelu o tajnem agentu 007. Prva sprememba je zamenjava betežnega in za to vlogo nevzdržno prestarega Rogerja Mo-ora, z ustrezno mlajšim Timothvjem Daltonom. Druga se zrcali skozi novonastalo politično klimo: vzhodnoevropske dežele (Albanija, Jugoslavija, Vzhodna Nemčija in predvsem Sovjetska zveza) niso več neizčrpne zakladnice, od koder bi ustvarjalci poljubno fabricirali glavne Bondove nasprotnike iz vrst politično - kriminalnih degenerikov, z utopičnimi (komunističnimi) vizijami, ker jih pač v takih deželah kar mrgoli.
Novi človek za nove naloge, torej. V Dihu smrti se je producentom zaskrbljenost nad sprejemom novega Bonda, pa tudi zavest o novih časih, krepko poznala. Družno z režiserjem in scenaristi so se potrudili in ustvarili najboljšega Jamesa Bonda v osemdesetih. Bondovo dekle je Vzhodnoevropejka, železna zavesa se krha, hkrati pa ostajajo vsi, skozi prozo lana Fleminga ustoličeni kanoni, kot so dobra vohunska zgodba, iz-črpujoč ritem, stilizirana akcija in tisti obešenjaški, kleni Bon-dov šarm.
Uspeh prvega od novih Jamesov Bondov pa je slabo vplival na naslednjega, Dovoljenje za ubijanje. Tihothvja Daltona se že da okarakterizirati kot Jamesa Bonda brez humorja, zgodba pa je šablonizirana in brezkrvno posneta, kot 237. nadaljevanje Dinastije. Dogajanje je postavljeno v eksotično deželo, ki spominja na Kolubmijo, med kriminalce, katerim bi lahko bili narko - mafija. Nekoliko za lase privlečeno aktualiziranje, ki se Bondu kar nekako ne poda. Naslednja ponesrečena "revolucionarna" poteza je, da Bonda oropajo institucije. Deluje namreč na lastno pest, brez blagoslova svojih tako angleških in tako konzervativnih šefov, vse to pa zaradi maščevanja nekega iz naftalina potegnjenega starega prijatelja, ki mu je morski pes odgriznil nogo. Izguba distance do svoje naloge pomeni izgubo humorja; čustveni zanos, osebnost in ihtavost, s katero se Bond spravlja nad svoje nasprotnike, pa uspejo filmu ukrasti tisto, s čimer seje podžanr o Jamesu Bondu vedno ponašal in kar ga je ločilo od kopice ostalih akcijskih filmov. Tudi končni obračun je bližje kakšnemu road-movie filmu, kot domišljenim in lucidnim bondovskim domislicam. Glede na to, da je tudi junakinja sila povprečna, ni čudno, da jo je Sean Connerv iz Jamesa Bonda pobrisal v Indiano Jones. Ocena: 2
Z. S.  /ureja LEA MENCINGER
Jugoslavija je v bistvu že konfederacija
Slovenija je preveč ponižna
Ljubljana, 22. februarja - Slovenski socialisti so se v četrtek v dvorani kina Vič v Ljubljani zbrali na predvolilnem zborovanju. Slovenija se mora otresti ponižnosti in tarnanja, ampak mora biti odločnejša, so dejali. Ciril Zlobec, kandidat slovenskih socialistov za predsedstvo Slovenije, pa je dejal, da je Jugoslavija že konfederacija, vendar v negativnem smislu, početje zvezne vlade pa to negativnost še pospešuje.
Seveda pa to ni skladno z najnovejšimi jugoslovanskimi namerami o širjenju obrambnega pasu v Jugoslaviji. Mar je to odgovor Jugoslavije na madžarsko pobudo o demilitarizaciji v Srednji Evropi, seje vprašal Šuklje. Program moderne socialistične stranke mora temeljiti na tuzemskih vrednotah, svoje projekte mora prilagoditi blaginji ljudi. Suverenost Slovenije mora biti vsaj
mom, in drugim, ki živijo in delajo v Sloveniji, zagotovijo vse možnosti enakopravnega uživanja svobode, demokracije in spoštovanja na osnovi poštenega dela in življenja. Smo za temelje demokratične države, v kateri bodo sodišča in sodniki neodvisni in samostojni, kjer bodo sodili po zakonu in po pravici in ne po partijski direktivi.
Demosov pogovor o rasti slovenske narodne samozavesti
Ciril Zlobec je v svojem nastopu izrazil velik pesimizem glede razpleta jugoslovanske krize ter grajal slovensko politiko, ki mora prenehati z objokovanjem in pomilovanjem samega sebe, ampak mora biti aktivnejša, trdnejša na svojih nogah in prodornejša tako v Jugoslaviji kot v povezovanju s svetom. Odcepitev ni nerealna. Če smo socialisti kot podaljšana roka komunistov krivi za vse hudo po letu I94l, potem smo zaslužni tudi za vse dobro, kar je bilo storjenega v teh letih.
Ko je Viktor Žakelj, glavni gorenjski kandidat za družbenopolitični zbor republiške skupščine povzemal razpravo zbora slovenskih socialistov v polni dvorani kina Vič (za uvod v zborovanje je zaigral in zapel ansambel Drava s Koroške), je strnil glavne programske usmeritve slovenskih socialistov, ki ostajajo zvesti sodobni laični socialistični misli. Za program socialistov. Za demokracijo in boljše življenje imenovan, je značilna selektivna kritičnost do preteklosti z ohranjevanjem pozitivnega ter odklanjanjem revanšizma. Sicer pa slovenski socialisti terjajo: takojšnje reševanje slovenske gospodarske krize, ostro reakcijo na srbsko blokado, hitrejše samostojno vključevanje v Evropo, zmanjšanje obveznosti Slovenije do manj razvitih, JLA, skratka do federacije, manjši prispevek Slovenije pri reševanju notranje zadolženosti in sanaciji bank, ureditev razmer v zdravstvu, šolstvu in kmetijstvu, ekonomske sanacije starih slovenskih industrijskih središč ter vpeljavo tržnosti tudi v delovanje občinskih skupnosti.
Nad deset govornikov je na četrtkovem predvolilnem zboru razlagalo poglede socialistov na bistvenega vprašanja življenja.
Borut Šuklje je dejal, da želimo spremeniti življenje in svobodno živeti. Opredeljujemo se za parlamentarno demokracijo, za način organiziranja družbe, ki danes prevladuje v Evropi.
srednjeročno sredstvo za blaginjo državljanov. Pogoj za to je pravilno rešen status slovenske države. Skupno življenje v Jugoslaviji objektivno razpada. Centralizacija pomeni gospodarski zlom Slovenije. Zaradi umetno napihnjenega zveznega proračuna bo Slovenija tako osirotela, da bo čez dve leti osma v vrsti čakajočih na proračunsko pomoč. Jugoslavija je lahko samo politična pogodba enakopravnih. Izvirnost federacije je za nas nesprejemljiva. Tudi konfederacija nima izvirnih kompetenc. Lahko razpade, ko ugasne interes zanjo, je dejal Šuklje.
Svoje poglede na slovensko državnost in suverenost je strnil Miloš Mikeln. Uresničiti moramo politično, gospodarsko in kulturno suverenost Slovencev. Mi smo tudi za Jugoslavijo, za urejeno skupno državo, ne pa za balkansko krčmo, kjer mi plačujemo, kar drugi sproti zaveseljačijo. Če teh pogojev ne bo, naj se z referendumom in po načelih sodobnega prava izvede odcepitev Slovenije od Jugoslavije, Slovenija naj se konstituira kot samostojna država, vključena v evropske integracije. Zakaj smo socialisti, ko je socializem tako diskreditiran. Tu pri nas je, v svetu pa ni. Mi ne trosimo iluzij, da bomo imeli Švedsko jutri. Kdor to govori, vleče ljudi za nos. Z našim sedanjim narodnim dohodkom to ni možno.
Dr. Tone Krašovec je govoril o ekonomski suverenosti Slovenije. Vsak posameznik, delovni kolektiv in narod, vsak del Jugoslavije naj ob dogovorjeni solidarnosti živi od svojega dela, je dejal Krašovec. To, kar se
Mir, ne trupla
Čeprav ne zaupamo več niti v lastno upanje, kajti nerazumnost je že skoraj dokončno zavladala nad nami in nad našo skupno državo, vseeno ponovno dvigamo svoj glas in z vsem ogorčenjem protestiramo zoper nasilje na Kosovu, so zapisali slovenski socialisti v protestno izjavo, ki so jo sprejeli na četrtkovem shodu. Demonstrante dohiteva smrt s streli v hrbet in tilnik, kar kaže na razmere, ko je državljanska vojna že legalizirana. Če do nje ne bo prišlo, bo le golo naključje, ne pa rezultat modrosti države, ki bi se znala in hotela pogovarjati s svojimi državljani, ne glede na narodnost in politično prepričanje. Terjamo resnično pomiritev na Kosovu in v Jugoslaviji. Pot pelje samo prek iskanja miru, prek negacije nasilja, preganjanja, ponižanja, smrti.
Nikomur ne bomo dopustili, je poudarila Darja Lavtižar -Bebler, da bi nam tvezil, da smo Slovenci pravico do samoodločbe že izkoristili. Svobodno si bomo določili svoj politični status, pa naj se kliče samostojna republika, federacija ali konfederacija. Pri tem se bomo še posebej zavzemali, da se avtohtonima narodnostima, Ro-
dogaja sedaj, bo grobo ranilo samo bit narodovega telesa. Gotovo ne zdržimo več, da bi kot skromen del jugoslovanskega prebivalstva prispevali kar blizu četrtine sredstev jugoslovanskega proračuna, ki se je iz dobre 3,5 milijarde ameriških dolarjev leta 1986 povečal na 6,3 milijarde letos. Z ekonomsko suverenostjo imamo lahko tudi politično moč. Ob tem je ironično, da nam nekateri južni "bratski narodi" in narodnosti očitajo ekonomsko izkoriščanje in obenem sami sebe najbolj prepričljivo de-mantirajo, ko sleherno možnost odcepitve Slovenije označijo kot najbolj krivoversko in napad na Jugoslavijo, namesto da bi bili zadovoljni, da se lahko znebijo takega parazita:
Slovenski socialisti, pravijo, se ne sprenevedamo. Ni nas sram, da je resnični socializem še vedno naše vodilo, in da tudi na izvirno vsebino Osvobodilne fronte še nismo pozabili. J. Košnjek, slike F. Perdan
Vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo
Kranj, 23. februarja - Demos - združena opozicija Kranja je v petek pripravila v skupščinski dvorani v Kranju pogovor z naslovom Rast slovenske narodne samozavesti. Pogovor je vodil prof. Vincencij Demšar, sodelovali pa so Lojze Peterle, profesor zgodovine in geografije, ekonomist in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Janko Prunk, redni profesor za zgodovino na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, avtor številnih znanstvenih razprav, znan predvsem po knjigi Slovenski narodni programi, akademik dr. Stane Gabrovec, dolgoletni vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju v Ljubljani in izredni profesor na Filozofski fakulteti, dr. Janez Juhant, duhovnik in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, in dr. Metod Benedik, profesor na Teološki fakulteti. Pogovor je bil za vse, ki nekoliko bolje poznajo zgodovino slovenstva in oblikovanja slovenske narodne samozavesti, zanimiva učna ura, v kateri je bilo mogoče slišati tudi nekoliko drugačne razlage zgodovinskih dejstev in pojavov, kot jih navajajo nekateri, precej enostransko pisani zgodovinski učbeniki. Dr. Stane Gabrovec je dejal.
da je kot arheolog prazgodovine proučeval čas, ki sicer ni pomemben za nastajanje slovenskega naroda, vendar je veliko prispeval h kultiviranosti prostora, na katerem zdaj živimo. Ko so naši predniki prišli iz divjine na svojo zemljo, so se ustrašili urejene pravne države in so se boječe ustavili pred rimskim zidom. Namesto da bi nadaljevali grško-rimsko kulturo, so nadaljevali z rodovno plemensko družbo. Naprednejši evropski svet so sprejeli šele kasneje, s pokristjanjenjem. Čeprav so krščanstvo sprejemali kot podložniki, jim je dalo veliko, s čimer so bili povezani z Evropo: slovenski jezik, sodobno kulturo in krščanski etos.
Trdoživost korenin je poroštvo za prihodnost
Dr. Metod Benedik je dejal, da je slovenski narod v trenutkih, ko je bil izpostavljen zunanjim grožnjam in so ga prizadevale notranje težave črpal moč iz tega, kar mu je v zgodovini dalo krščanstvo, sicer pa seje "ustavil" pri zgodovinskih dogodkih, v katerih so slovenski narod ali le njegovi posamezniki našli dovolj moči, da je narod preživel ali prebrodil krizo. Eden takšnih dogodkov so bili kmečki upori, za katere celo nekateri zgodovinarji poudarjajo, da se je z njimi slovensko ljudstvo prvič oglasilo kot pomemben aktivni politični dejavnik na naših tleh in da so ti upori pomenili prvi korak k prebujanju slovenskega naroda v 19. stoletju. Kot je dejal dr. Benedik, so bili za slovenstvo zelo pomembni tudi obdobje reformacije, protireformacije in katoliške prenove, čas vseslovenskih romarskih shodov, na katerih je ljubljanski škof Hren svetoval vernikom, naj molijo tudi za "skupne, slovenske zadeve", čas, ko je živel in deloval Anton Martin Slomšek, ki je spodbujal ljudi na verskem, narodnostnem in kulturnem področju in čigar vloga naj bi bila večja, kot mu jo pripisujejo zgodovinarji. Že leta 1838. je zapisal: "Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pregreti jedi, ki nobenemu ni zdrava. Ne bodi vas sram, da ste Slovenci! To naj bo naša čast!" Slovenska narodna samozavest se je začela še posebej prebujati 1848. leta, ko se je pojavil program Zedi-njene Slovenije, ki je zahteval zedinjenje vseh slovenskih ozemlj ne glede na zgodovinske meje, ter s taborskim gibanjem, ki je zajelo široke slovenske množice. "Tudi v sedanjem času je potrebno, da se narod prebuja in da se zaveda svojih korenin. Prav v trdoživosti, ki izhaja iz globokih krščanskih korenin, vidim poroštvo tudi za prihodnost našega naroda," je dejal dr. Metod Benedik.
Ideološka navlaka izginja, zgodovinski dogodki doboi-vajo nov pomen
Dr. Janez JuhantaSA80 je orisal rast slovenske narodne samozavesti od druge polovice prejšnjega stoletja do prvih desetletij dvajsetega stoletja, dr. Janko Prunk, ki je govoril o razvoju slovenskega naroda v času med obema vojnama in v NOB, pa je že v začetku pou-
Lojze Peterle je dejal, da se nahajamo v času, ki ga označuje pogorišče ideološkega projekta, na boljševističnih osnovah mrtva Jugoslavija in vzgon slovenske narodne zavesti in samobitnosti. Evropa se tretjič v tem stoletju ureja na novo, tretjič se tudi urejajo narodi na Balkanu in v Jugoslaviji. Dvakrat preurejanje ni uspelo, tvorba, ki je nastala, je zmeraj delovala kot prisilna skupnost narodov, zato je upati, da bodo narodi vsaj zdaj, tretjič imeli možnost, da se svobodno in v miru odločijo, kako bi živeli medsebojno in s sosedi. "Kar zadeva slovensko samobitnost, sem optimist in sicer zato, ker v zadnjih letih opažam pri nas v Sloveniji, v zamejstvu in tudi drugje, kjer živijo Slovenci, izrazito rast narodne zavesti," je dejal Lojze Peterle in poudaril, da v zamejstvu, kjer se najbolje odslikavajo razmere v Sloveniji, prihaja do ponovne poslovenjenja družin, ki so bile prej izpostavljene drugim vplivom. Podobno je tudi v naših skupnostih po svetu, kjer oživlja duh slovenstva in kjer imajo celo načrte, kako razširiti znanje o Slovencih med narodi, kjer živijo. Zdaj, ko se Slovenija demokratizira, dobivajo številne stranke v našem sosedstvu normalne pogovorne partnerje, to pa pomeni tudi to, da je Slovenija v teh okoljih povsem drugače predstavljena. Na nedavnem kongresu krščanskih demokratov v Furlaniji-Julijski krajini je, denimo, prvi mož tamkajšnje organizacije dejal, da je zdaj čas, ko je treba nehati enačiti Slovence s komunisti. "Cas, ki ga živimo, je naklonjen temu, da se naša samobitnost poveča," je dejal Peterle in se zavzel za Evropo kot Evropo narodov in ne skupnost regij ali držav.
daril, da bodo nekateri dogodki iz zadnjih sedemdesetih let zato, ker se ideološka navlaka zdaj le poslavlja, dobili drugačno vsebino in da nam bo potem tudi bolj razumljivo, zakaj smo se znašli v globoki krizi. To obdobje pa je, kot je dejal eden od poslušalcev, zanimivo tudi zato, ker se danes pojavljajo podobne težnje. Ob prevratu 1918. leta je bil slovenski narod usodno razkosan, kot še nikoli doslej in tudi daleč od nekdanje ideje o zedinjeni Sloveniji, ter tudi tako močno, da se celo "matica", ki je ostala v Jugoslaviji nekaj let ni znašla in je popuščala centralističnim in unitarističnim pritiskom. Šele po treh ali štirih letih se je narodna zavest obnovila in je slovensko narodno gibanje postavilo svoj politični avtonomi-stični program, ki je med drugim zahteval suvereno slovensko pravico na področju financ in zakonodaje. Za današnji čas je zanimiva tudi šestojanuarska diktatura, ko je slovenski narod pokazal, daje močan in samozavesten in seje začel politično upirati diktaturi, ki je gradila državo na unitarističnih in centralističnih načelih. Čeprav je bila deklaracija, ki jo je izdala Slovenska ljudska stranka kot večinska predstavnica slovenskega naroda, dolgo časa potisnjena na rob zgodovinskega spomina, je bila najpomem-bejša, saj je v štirih točkah zahtevala takojšno preureditev države v federacijo, nov dogovor med Srbi, Hrvati in Slovenci in takšen položaj slovenske "matice", ki bo privlačen tudi za slovenske dele zunaj Jugoslavije. Kot je dejal dr. Prunk, se je
slovenski narod po okupaciji sicer razklal na idejni podlagi, vendar je pokazal veliko narodne samozavesti in sposobnosti organiziranja. Oba tabora sta pripravila narodni program, eden na revolucionarnih in drugi na protirevolucionar-nih izhodiščih, oba pa sta tudi organizirala slovensko vojsko. Dr. Prunk razčlenjuje NOB na več etap, pri tem pa ne izhaja iz posameznih delov slovenskega naroda, ampak iz celote: prvo obdobje opredeljuje kot odpor proti okupatorju, ustanovitev OF in prvih enot partizanske vojske ter začetek revolucionarnega nastopanja, za drugo je značilna izrazita polarizacija na ideološki osnovi, v tretje obdobje vključuje kočevski zbor, Avnoj, zbor v Črnomlju, s katerim je bilo konec vzgona slovenske narodne suverenosti. Po tem se je začelo pospešeno vključevanje Slovenije v Jugoslavijo, čeprav ni bilo znano, kakšna bo ta država, kakšna bo pristojnost federalnih enot in države... Kot je dejal dr. Prunk, je šele v zadnjih letih postalo znano, da se je po črnomaljskem zboru mudila v Sloveniji delegacija Avnoja (Ribar, Pija-de...), ki se je z izvršnim odborom OF pogovarjala o tem, kakšna naj bi bila federacija. Iz zabeleženih zapiskov je ohranjeno, da so se Slovenci sicer zavzemali za konfederacijo, da pa so po prepričevanju, ki je temeljilo na podlagi argumentov moči, popustili. Znano pa je tudi to, je dejal dr. Prunk, da je Tito Sloveniji dvakrat (1943. in 1944. leta) obljubil, da bo imela svojo vojsko.
C. Zaplotnik
Gorica pri Podvinu, 25. februarja - Vse kaže, da bo lepo božje-potno znamenje na vrhu podvinskega klanca, ki ga je 12. februarja tako nesrečno podrl italijanski voznik BMW Antonio C, kmalu spet pozidano in poslikano. Zavod za spomeniško varstvo Kranj je naredilo načrt. V soboto in nedeljo so vaščani Gorice, ki tudi sicer skrbijo za to znamenje, znamenje znova pozidali. - Foto: D. Dolenc
UDOBEN IN PRIJETEN DOM
STANOVANJSKA GRADNJA DANES
KJE SMO
KAKO NAPREJ
Kranj, februarja - Slovenska narodna poje: Kaj mi nuca planinca, ko ne morem vrh nje. Na stanovanjskem oziroma gradbenem področju pa vse bolj postaja ponarodela: kaj mi nuca parcela, ko ne morem do nje. Marsikomu je danes takšna, "surova", komunalno neopremljena, parcela z okrog pet sto kvadratnimi metri že nedosegljiva. Če pa bi že bil temu strošku nekako kos, se potem znajde pred nerešljivo uganko: zakaj moram zgraditi tako veliko hišo...
Zdi se, da smo stanovanjsko gradnjo (zasebno in družbeno) v dobršni meri na vseh področjih pripeljali nekako v mrtvi kot. S prostorsko zakonodajo smo jo "izrinili" na izvenkmetijska zemljišča, kar je bilo glede na dolgoletno nemogoče ravnanje z zemljo nujno in skrajni čas. Nenazadnje to niti ne bi bilo tako hudo, kar zadeva dinamiko gradnje, če se ne bi v projektivi ravnali še vedno po enakih kriterijih in s tem v zvezi normativih, kot so se pred tem, ko smo lahko gradili še domala kjerkoli, pa čeprav na najbolj kakovostni kmetijski zemlji. Nekako, bi rekli, se stroka še vedno ni navadila, da zemlje in več na pretek. Še vedno je pripravljena načrtovati bolj kot ne "razkošno" gradnjo na precej manjših zemljiščih. In na podlagi takšnih projektov so stvari do nedavnega še nekako tekle v družbeni
stanovanjski gradnji. V zasebni pa se je začelo zatikati že precej prej, dokler se ni nazadnje zdaj skoraj ustavilo. Številni, ne samo interesenti za gradnjo, marveč "po sili graditelji" ne zmorejo več izvedbe največkrat velikih in zato predragih objektov.
Mrtvi kot, v katerem se je znašla stanovanjska gradnja nasploh, pa ima seveda tudi drugo plat medalje, čeprav domala nikjer v svetu ob takšnem nacionalnem dohodku in standardu, ali po domače povedano ob tako nizkih plačah, ljudje ne gradijo in niso gradili, toliko in tako velikih hiš kot pri nas, smo pri gradnji največkrat še vedno zelo "razsipni". Ne rečem, da zavist, ali po domače "foušari-ja" do nekega trenutka ni celo koristna in spodbudna. Vendar, ko to mejo preskoči, smo imeli do včeraj pri stanovanjski grad-
nji, ko se ni več dalo objektov širiti, daljšati ali višati, naenkrat v stavbi več oken in balkonov, kot je bilo v projektu. Danes pa imamo (ker tudi to ne gre več) štiri ali pet vrst ogrevanj v hiši.
In še o eni značilnosti sedanjega "mrtvega kota" v stanovanjski gradnji velja reči besedo, dve. Še vedno imamo tisto "čudovito" prostorsko zakonodajo, ki ti postopek po eni strani lahko zavleče, da boš del gradbenega življenja preživel čakajoč na vso potrebno in zdaj že zelo drago dokumentacijo. In ker je zakon pač za vse enak, se tovrstne "enakosti" (pri postopku) drži tudi v primerih, ko je na primer gradnja na širšem področju opredeljena in prostorsko ter projektno dorečena in sicer v primerih, ko gre za uveljavljanje prednostne pravice pri gradnji. Projektirana kontinuirana gradnja na določenem
NARIS
TLopS
Naš otrok potrebuje svojo sobo...
se začenja pismo, ki ga nam je poslala bralka iz Radovljice. Prebrala je naše najave za prilogo "Udoben in prijeten dom" in nas prosi, da ji v njej skušamo svetovati pri opremi podstrešne sobe, v katero bi preselila starejšega otroka. Za nasvet smo zaprosili dipl. ing. arch. Danico Račič - Ahačič, arhitektko - svetovalko v salonu pohištva ZLIT na deteljici pri Tržiču. Za našo bralko je pripravila naslednji
ODGOVOR:
Osnovna zasnova prostora izhaja iz predpostavke, da otroška soba ni samo prostor za učenje, spanje in odlaganje potrebščin, marveč tudi prostor za igranje, druženje, sanjarjenje in odraščanje.
Osnovna konfiguracija za osrednji del je sestavljena iz postelje, omare, polic in elementov s predali ter pisalne mize. Ker so vsi elementi za odlaganje in delo v osrednjem delu prostora, so trije ostali koti prosti za različne vsebine, ki dopolnjujejo dnevno bivanje otroka.
Pohištvo ALEA, ki sem ga izbrala, sicer spada v višji cenovi razred, vendar daje uporabniku skoraj neomejene možnosti za kombinacije sestavov in najširšo paleto variant obdelave površin. Hrbtišča omar so enako obdelana kot fronte, zato so zelo primerne za namestitev sredi prostora. Barva pohištva je kombinacija naravnega lesa in rdečih vezi ter ročajev.
Rdeči so tudi dodatki -reflektorji, pregrinjalo, blazine, vzorec na navojnici itd.
Miza je postavljena čim-bližje oknu, v tem primeru namreč osvetljuje, kar otrok počne. Zraven mize je postavljen stol TRIP TRAP. Bivalni del je opremljen z dvosedom, kjer bo otrok lahko
posedal v prijetnem klepetu s svojimi prijatelji, ter dvema mizicama ALEA 60 x 60 na kolesih.
Okno je pomemben sestavni del ambienta. Odpira nam razgled, pomembno je tudi za vzgojo sobnih rastlin, ki nam prinašajo del narave v stanovanje.
Mladi imajo radi enostavne stvari in rolojska navoj-nica bo najprimernejša zavesa na mladostnikovem oknu. Prav zanimive barvne vzorce dekorativnega blaga
lahko kupimo pri Ideji v Kamniku, kjer tako navojni-co izdelajo tudi po naročilu.
Razsvetljava - prostor za delo in učenje je osvetljen s svetilko spremenljive oblike in kota osvetljevanja. Celotno razsvetljavo dpolnjuje reflektor nad nočno omarico ter reflektorji na stropu.
Če niste suženj tradicije in stereotipnih rešitev, vas bo zagotovo zamikala tale rešitev.
Danica Račič Ahačič dipl. ing. arch.
območju se znajde v domala brezizhodnem položaju za graditelje, ko se srečajo s takšnimi "prednostniki" na njej. Medtem ko je večina zainteresiranih, da bi čimprej začela in gradila ter zgradila objekt (ko jejže prej celoten kompleks komunalno opremila), se prednostniki zavedajo zakonske pravice, da lahko čakajo pet let in potem še dve (s prošnjami), do začetka gradnje.
Vse to je danes slika stanovanjske gradnje (v glavnem seveda zasebne) pri nas. Zato, ni čudno, da si v Stanovanjskih zadrugah, v okviru katerih praviloma danes potekajo zasebne gradnje, prizadevajo, da bi številnim tovrstnim čerem polomili zobe. Zavzemajo se vse bolj, da bi bili zadružniki že pri samem projektiranju gradnje soudeležni s svojimi mnenji. Pri postopkih bi veljalo v prihodnje sprejeti prakso, da je drago dokumentacijo moč plačati obročno oziroma tako kot nastaja, celotno zakonodajo pa prilagoditi tako, da ne bi bilo nenavadno, če bi stanovanjske zadruge gradnje do določene gradbene faze lahko tudi kratkoročno financirale. V zadrugah namreč že zdavnaj ni več in izključno res, da so za graditelje zanimive zgolj zaradi oprostitve prometnega davka. Danes se njihova vloga kaže tako pri komunalnem urejanju posameznih gradbenih območij, pri pripravi dokumentacije in nenazadnje tudi pri sklepanju pogodb z dobavitelji gradbenih materialov. Niso več redki primeri, ko je mogoč tudi kratkoročni odlog plačila (seveda ob določeni garanciji).
V Stanovanjski zadrugi Kranj, kjer imajo trenutno že blizu deset članov in med njimi jih je kar približno dve tretjini v gradnji (na območju kranjske in tržiške občine) ugotavljajo, da se gradbeni materiali v tem trenutku še vedno nenehno dražijo, vendar pa so dobavitelji postali veliko bolj "elastični", kot so bili recimo še vče-
raj. Obročno plačevanje, rabati, kasaskontl in podobne olajšave, ki jih zadruga prenaša naprej na člane oziroma graditelje, postajajo že vsakodnevna praksa. Najbolj solidni na tem področju (čeprav so odprti v zadrugi za vse dobavitelje po želji zadružnika) pa so že nekaj Časa prav pri kranjskem Merkurju.
A. Žalar
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53
PROJEKTIRA
PROIZVAJA
INSTALIRA
PRODAJA
SERVISIRA
V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDIG in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA - Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje.
ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRA:
— vse vrste radijskih sprejemnikov
— kasetofone
— el. gramofone
— HI-FI naprave
— avtoradijske sprejemnike in kasetofone - TV črno - bele aparate
— TV barvne aparate
— video rekorderje
— posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno-bele in barvne ekrane
— izvajamo meritve in pripravljamo skupinske antenske naprave
— vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje in električna orodja
Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke in merilne instrumente.
SALON POHIŠTVA
PRILOŽNOST ZA NAKUP POHIŠTVA IZ VSEH PROGRAMOV PO NIŽJIH CENAH:
v salonu ARK v Idriji, tel. 065/71-855,
v Ljubljani, na Petkovškovem nabrežju 39, tel. 061/312-014,
«   *    N    fc^ lr
v Kranju, Tomšičeva ulica 30
Lesna industrija Idrija
(^£®S»IEEGLAS    10. STRAN
UDOBEN IN PRIJETEN DOM
Torek, 27. februarja 1990.
OPEKARNA NOVO MESTO P o Zalog 21
OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Zalog 21  68000 Novo mesto
Tel. n. c. (068) 21-403, 22-291 • Kornere, vodja 85-644 • Telefax: 068/21 -490
Ugodna ponudba BH 7/1 in BH 8/1
30% popusta v maloprodaji tudi za člane stanovanjskih zadrug. Organiziran prevoz in raztovarjanje.
Akcija prodaje od 22. 2. do 8. 3. T 990
GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj -
Primskovo
— Cement, apno, maltit, salonit, betonski Izdelki vseh vrst
— najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEG0LA CANADESE
— strešniki vseh vrst
— izolacijski materiali - lendapor, novoterm, perlit, stlropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi
— zaščitni premazi vseh vrst
— keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika
— fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge
— ladijski pod • parketi In talne obloge
— stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice
— betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje
— reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa In plošč)
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
MERKUR KRANJ: ZNIŽUJEMO CENE
ZDAJ TUDI "PRIJETNO" PRVI
Prav ste prebrali. Merkur Kranj, za katerega lahko trdimo, ne da bi se zmotili, da ga povprečen Gorenjec (pa tudi drugi) vsaj enkrat med letom obišče, je danes tudi "prijetno" prvi. Zakaj? Te na Gorenjskem in v slovenskem prodajnem prostoru znane in tudi priznane trgovske organizacije se je na primer lani, ko je inflacija tudi graditeljem in vsem skupaj pri urejanju prijetnega doma vsak dan podirala načrte, prijelo ime, da je bila prva, ki je začela redno usklajevati cene izdelkov v trgovini. Zaradi tega se je Merkurja, čeprav so bili v primerjavi z drugimi z izdelki na enem mestu vedno dobro založeni, prijelo ime, da so najdražji.
nah, le-te tudi takoj znižamo. Sicer pa januar in februar pri uresničevanju tovrstne poslovne politike še ne pričakujemo prave slike, ker se v zalogah skriva marsikje marsikaj. Marec pa bo že tisti mesec, ko se bo pokazala prava slika, in
"Zdaj bi se radi tega nič kaj priljubljenega pridevka znebili," pravi Bojan Vidmar, pomočnik direktorja za komercialo. "Lani sta nas inflacija in pravilo dobrega gospodarja pripeljala do tega, da smo sproti usklajevali cene, ki so nenehno in zelo naraščale. Letos, ob sprejetih ukrepih, pa smo se takoj lotili tudi zniževanja cen. Najprej smo uskladili marže in na ta način izdelke pocenili. Potem pa smo se na trgu materialov in opreme, ki je v našem programu, začeli razgledovati po dobaviteljih
oziroma proizvajalcih, ki so se prvi zavedeli, da velja biti v prihodnje ugodnejši. Nekaj smo jih že našli. Še vedno pa pri tem vztrajamo, hkrati pa se odločno in zavestno, da bi izdelke bolj približali kupcu, odrekamo določenemu zaslužku."
Zato Merkur Kranj danes ni več najdražji. Dopuščajo sicer možnost in izjeme pri nekaterih posameznih izdelkih, vendar praviloma so prav zaradi konkurenčnosti cenejši. Če je temu res tako, kot pravijo, nenazadnje lahko tudi preverite. Zavrtite telefon in povprašajte pri neka-
terih dobaviteljih, kakšne so pri njih cene posameznim izdelkom. Osnovno pravilo trenutno v Merkurju namreč je, da ne sme biti izdelka, po katerem kupec sprašuje, ki ga ne bi imeli. Lahko se zgodi, da ga tisti hip nimajo, vendar geslo je, da ga kupec, če je prišel v Merkur, mora v Merkurju tudi dobiti. Pa ne kakršnegakoli; ampak kakovostnega in poceni.
"Zdaj se nam že kar pogosto dogaja, da posamezni dobavitelji ob pošiljkah cene znižujejo. V takšnih primerih, ko imamo izdelke še na zalogi po višjih ce-
bo kupec tudi že lahko rekel: Ta trgovec si je pa obračunal prevelik zaslužek..."
Zdaj'se dogaja, da za različnimi izdelki radi pogledamo tudi onkraj meje, kjer so običajno veliko cenejši. Takšno, poslovno, obnašanje kupcev je normalno. Zato so se v Merkurju že resno lotili, da tudi na domače tržišče dobijo izdelke iz tujine. Seveda doma zato ne bi smeli biti dražji, kot se je doslej pogosto dogajalo, marveč ravno obratno.
"Prizadevamo si, da bi bili čimbolj ugodni pri prodaji
različnih gradbenih materialov. Tako smo na primer vpeljali tako imenovano tranzitno prodajo za cement, železo, mreže, opeko...
Kupec lahko direktno na dom ali na gradbišče naroči dostavo blaga in materialov s kamionom (direktno od proizvajalca) in si tako prihrani pri ceni 15 do 20 odstotkov. Imamo tudi zelo dobro poslovno sodelovanje s kranjsko Stanovanjsko zadrugo, ki je po številu članov danes med največjimi v Sloveniji in hkrati tudi eden naših največjih kupcev. Zato smo se z njo dogovorili tudi za ugodnejše pogoje, kot je na primer plačilo na obroke v 90 dneh, brez obračunavanja obresti oziroma dodatnih stroškov za to. Podobno sodelovanje imamo
tudi že s Stanovanjsko zadrugo Sora škofja Loka."
Sicer pa velja pravilo o nakupih na obroke v Merkurju za vse izdelke; ne le za gradbeni material. Ob 30-odstotnem pologu lahko potem kupljeno blago plačate v treh ali v šestih mesecih; seveda po minimalnih obrestih. Dodatnih popustov, ki so bili na primer ob lanski inflaciji zelo v modi, pa v Merkurju ne odboravajo več. Namesto le-teh zdaj znižujejo cene.
"Skratka naš cilj je, da. bomo za naprej vedno dobro založeni, čimbolj poceni in da zaradi nižje cene kupec ne bo dobil kakovostno slabše blago. Vsi poznamo namreč tisti pregovor, da nismo tako bogati, da bi slabo kupovali; seveda pa tudi ne predrago. In takšno bo naše geslo tudi za naprej...
OBISKALI SMO SALON LIPA NA GORENJSKEM SEJMU
KOPALNICO IMA, KOPALNICO IMA...
Umivalniki, pipe in brušena ogledala so uvožena iz sosednje Italije.
Kranj, februarja - Kar priznajte, da vas, vsaj tiste, ki se odločate za novo kuhinjo, kar samo potegne na Gorenjski sejem v salon Lipe, kjer imajo toliko lepega in vedno kaj novega. No, če smo do sedaj tu vzdihovali po lepih kuhinjah, bomo zdaj še po kopalnicah!
mivim jedilnim pultom, obogatenim s poličkami in predalniki, kamor se lepo spravi jedilni pribor in prtiče, da so takoj pri roki. Tretje so spet bolj za masi-vo. Te bo zagotovo pritegnila v oči Lipina "težka" kuhinja, poimenovana PROVINZALE. V masivnem borovem lesu je delana, lužena svetlo ali temno in spominja na staro kmečko pohištvo. Zelo podobna ji je IDILA, prav tako iz borovine narejena. Če pa ste bolj za moderne linije, boste izbirali med MAJO in LIPO - VARIANT. MAJA ima tudi pult, s katerim se prostor lepo pregradi in loči kuhinjo od jedilnega kota. Polno praktičnosti smo našli pri njej: delovni pult je enoten in zaobljen, predali so masivni in zato neuničljivi, viseče omarice so treh višin, zato prostor lahko razgibamo, ga ustvarjamo sami. Dodatne zaključne stranice in zaključne letve dajejo prostoru polnost. Sicer pa imajo te prednosti menda vse Lipine kuhinje. Pri vseh višino nog spodnjih omaric lahko spreminjamo in tako pohištvo prilagajamo tlem. MAJA je narejena iz jesenovega lesa, zato je še lepša, SOLARIS pa je iz hrasta in LIPA - VARIANT tudi iz jesena. A, da ne pozabimo! LIPA - VARIANT bo za marsikatero gospodinjo, pa tudi gospodinjca, zanimiva zaradi možnosti vgradnje kotnega štedilnika. Prav stre prebrali! Štedilnik in napo, ki spominja na kamin, ima LIPA - VARIANT postavljen v kot, s čimer je prostor še bolje izkoriščen in je še bolj vse pri roki.
Vem, da je ni gospodinje, ki bi si ne želela v svoji kuhinji VESNE, prelepe Lipine kuhinje v belem, ki jo žlahtnijo medeninasti dodatki, zraven se pa tako neznansko lepo poda modra barva! Naravnost deviško lepa,
in če bi jo imele, si obljubljamo, bi tako pazile na vse te predalčke, okrasje in medenina bi se svetila, kot da bi imeli služkinjo v hiši... Bolj praktične si morda želijo LARISO v češnji, druge spet SOLARIS v hrastu z zani-
Kuhinja LIPA - VARIANT je ena od najbolj zanimivih kuhinj Lipe: štedilnik lahko stoji v kotu.
tbh
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV 64220 ŠKOFJA LOKA 632-451
Od 7.3. 1990 obiščite industrijsko prodajalno LTH.
Nudimo celoten program L TH (hladilne in zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, gostinski hladilni pulti, mali gostinski hladilni aparati -ledomat, aparat za hlajenje piva - toplotne črpalke, brusilne stroje ter materialne tehnološke viške -odrezipločevine.
Prodajni pogoji so ugodni!
NA VRSTI SO KOPALANICE
Toda današnji zapis ni toliko namenjen kuhinjam, kot Lipini novosti - kopalnicam. Zadnji mesec so jih razstavili. Ne kadi, pač pa kopalniške stene z umivalnikom, vgrajenim v omarice, in velikim stenskim brušenim ogledalom. Dobijo se v beli izvedbi in v naravnih barvah češnje, luženega jesena ter lužene borovine. Umivalniki so ali čisto beli s črno ali belo umetno marmorno ploščo, ali nežno obarvani. Pod umivalnikom so razvrščene omarice, poličke in predali, kamor odlagamo vse potrebno. Prostor je resnično racionalno izkoriščen. Korita, pipe, ogledala in drobni dodatki so uvoženi iz Italije. Težko bi vam takole z besedo in v črno beli fotografiji prikazali vse bogastvo kopalniške opreme, ki vam jo nudi LIPA. Najbolje je, da pridete na Gorenjski sejem in si vse skupaj ogledate.
Naj vam povemo le še nekaj o prodajnih pogojih Lipe. Še vedno velja 10-odstotni popust pri gotovinskem plačilu pri nakupih v znesku nad 10.000 dinarjev, pri nakupih nad 15 000 dinarjev pa vam Lipa nudi kredit s 30-odstotnim pologom in petimi obroki ter ob 30-odstotni letni obrestni meri.
Salon LIPA na Gorenjskem sejmu je odprt vsak dan od 12. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Ne odločajte se za noben nakup kuhinje ali kopalnice, preden si niste ogledali vsega Lipinega programa! Prehudo bi bilo, da bi vam bilo po- Novosti Salona LIPA na Gorenjskem sejmu so izbrane tem vse življenje žal... kopalniške opreme.
Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ
Jezerska vesta 108/c Tel.: 064-35-770
Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c
Tel.: 064-35-770
• vhodna, garažna in sobna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod
• kotne, zaključne in okrasne letve Vse iz masivnega lesa.
PRODAJALNA • .1*37574.1.7*.
MIJA VELIKANJE   RBdNČEVA t 64000 KRANJ
M 0*4 • 22 71*
vam nudi izdelke iz STEKLA, KERAMIKE IN PORCELANA
Naši artikli so primerni za darila (obletnica poroke, rojstni dan, upokojitev, itd.)
Na vse artikle vam po želji narišemo (znak, besedilo, letnico itd.)
PRODAJALNA KRISTALIN se
priporoča za nakup.
Moderni interieri
— Lesnina - moderni interieri vam za prijeten dom nudi bogato izbiro pohištva domačih proizvajalcev ter proizvajalcev iz Zahodne Evrope.
— Poleg pohištva lahko izbirate tudi talne obloge, tapisone, tople pode in razne preproge.
— Talne obloge tudi lahko kupite brez davka z naročilnico Stanovanjske zadruge.
— Vabijo Vas v salon pohištva v Kranju in na Jesenicah. Cene so konkurenčne - o tem se prepričajte sami!
Telefoni: Kranj - Primskovo: 24-554, Kranj - Titov trg: 21-485, Jesenice: Skladiščna 5: 81-179.
SmGLAS   12. STRAN
UDOBEN IN PRIJETEN DOM
Torek, 27. februarja 192
ilJELOVICA
Škofja Loka, tel. 064-631-241, telex: 34579, lelefax: 064-632-270
■"■»•jk i-s zavarovalna skupnost triglav
A GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ SVETUJE
1 KAKO SE OBVAROVATI PRED NEPRIJETNOSTMI
POLKNA "JELOVICA" Z GIBLJIVIMI LAMELAMI
- širše lamele - lepši izgled
- zaščitena so z lazurnim sredstvom in se barvno izredno lepo ujemajo s svetlimi fasadami
- ščitijo pred direktnimi sončnimi žarki in padavinami, zaradi univerzalnega okovja, s katerim fiksiramo lamele v želenem položaju, preprečujejo pogled in vstop v notranjost
- za 28 % zmanjšujejo prehod toplote skozi okno
KONKURENČNE CENE, POPUST, POSOJILO
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA VAM NUDI
• za vse vrste blaga obročno odplačevanje na 3 oziroma 5 mesecev s 30 % pologom
• za člane stanovanjskih zadrug nudimo plačilo v 60 dneh s 3,5 % obresti brez brez pologa
• vse vrste gradbenega materiala z dostavo na gradbišče
• kmetijske stroje in priključke
• vse za vrtičkarje in vse vrste semen in gnojil VSE INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU 064-620-783 VSAK DAN OD 8.-17. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE.
64000 KRANJ -JESETOVA 14 d TEL. 25-745
UM
DELI ZA ARMATURE ZIDNI VLOŽKI
SHEGOLOVI PODLOŽNE PLOSĆICE
PRITRDILNI MATERIAL ŽARNE PLOSĆE
IZDELUJEMO TOČKOVNE SNEG0L0VE ZA VSE VRSTE KRITINE IZ RAKRENE IN NERJAVEČE PLOČEVINE.
PRIPOROČAMO SE
Čeprav se zima že kar nekako poslavlja, še vedno velja, da ste pozorni na različne ogrevalne naprave; še posebej na električne in plinske peči, na dimne tuljave za centralno ali klasično ogrevanje. Kaj hitro lahko namreč pride do nenadnega požara. Naj vas ne preseneti kratek stik pri elektriki, eksplozija zaradi slabega tesnila na plinski jeklenki, pokvarjena infra peč v kopalnici. Udoben dom je namreč prijeten le, če je tudi varen.
Vendar pa nesreča ne počiva in ob še tako skrbnem in strokovnem ravnanju se lahko vseeno, ob trenutni nepazljivosti recimo, zgodi... Zato ne bi bilo napak, svetuje Zavarovalna skupnost Triglav - Gorenjska območna skupnost Kranj, da se še posebej zavarujete proti najrazličnejšim neprijetnim presenečenjem.
Imate torej urejeno stanovanjsko zavarovanje in zavarovanje stanovanjskega objekta oziroma hiše? Ne bi bilo napak, če bi preverili in ugotovili, za koliko ste ta trenutek pravzaprav zavarovani. In nenazadnje, če gradite hišo ali jo posodabljate, se tudi med gradnjo in urejanjem lahko zavarujete pri Zavarovalni skupnosti Triglav.
Tako imenovano gradbeno zavarovanje se od ostalih, klasičnih vrst zavarovanj malce razlikuje. Poleg znanih požarnih škod gradbeno zavarovanje vključuje tudi gradbene nezgode, vlom, tatvino... Do nezgode
PODJETJE ZA INŽENIRING IN TRGOVINO d.o.o., Janševa 11, Ljubljana Kidričeva 1/IV., tel.: 061-217-389
SODELUJTE Z NAMI PRI INVESTICIJAH, GRADNJI, ADAPTACIJI IN OPREMI STANOVANJSKIH HIŠ IN DRUGIH OBJEKTOV.
NAŠE GLAVNE DEJAVNOSTI SO.
a) investicijski inženiring:
— svetovanje pri investicijah,
— projektiranje vseh faz projektne dokumentacije gradbene in inštalacijske stroke,
— nadzor pri izvajanju vseh gradbenih obrtniških del.
b) izvajanje vseh gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del na novogradnjah, kot tudi pri tekočem in investicijskem vzdrževanju objektov in lokalov.
c) opremljanje lokalov in objektov
d) grosistična trgovina z gradbenim in inštalacijskim materialom.
Upamo, da smo s svojo predstavitvijo vzbudili zanimanje za sodelovanje, zato vas vabimo, da se neobvezno oglasite na naš naslov. Naše načelo: »OD IDEJE DO KLJUČA V ROKE« in naše reference vam zagotavljajo, da za svoj denar dobite največ. SE PRIPOROČAMO
namreč lahko pride tudi že med samo gradnjo. Lahko se zgodi vam ali pa nekomu, ki je na gradbišču in vam pomaga. Ob takšnih nesrečah je zavarovanje vsaj delna ublažitev. Tudi tatvine in vlomi so znane nevšečnosti, s katerimi se srečujejo graditelji. Če imate torej gradbeno barako (zaklenjeno) in v njej poleg orodja tudi gradbeni material, lahko vse skupaj zavarujete. Zavarujete pa lahko tudi že ves vgrajeni material.
Za gradbeno zavarovanje pa je značilna tudi neke vrste solidarnost, ki se kaže tako, da je premija tisto leto, ko nabavite in vgradite več materila, nekoliko večja, kot takrat, ko nabavite in
vgradite manj materiala. Jamstvo pa je zaradi takšnih "nihanj" vedno enako, preneha pa mesec dni po tem, ko se vselite v že zgrajeno hišo. In še tole: tovrstno gradbeno zavarovanje je v primerjavi z ostalimi sorazmerno poceni.
Kar pa zadeva "cene zavarovanj" so zadnje čase v Zavarovalni skupnosti Triglav pripravljali in usklajevali različne rešitve, ki bi nekako omilile razkorak med vrednostjo zavarovanih stvari ob sklenitvi zavarovanja in potem ob nastali škodi. Tako so na primer uvedli več oblik različnih revalorizacij. V nekaterih primerih so bile revalorizacije za september, oktober in november lani celo večje od infla-
cijske rasti. Zaradi postopne! zmanjševanja inflacije pa so Zavarovalni skupnosti Triglav lani decembra, še bolj pa jar arja letos, začeli usklajevati ti zavarovalno kritje oziroma vj to z dejanskimi vrednostmi varovanega premoženja. Ta' bodo zdaj v nov način uskla vanja vključili tudi zavarovan ki so bila lani dogovorjena mesečnim, tako imenovan verižnim ali inflacijskim poveč vanjem zavarovalnih vsot.
Po prvem načinu bodo zav rovanja, pri katerih je bilo rr sečno verižno povečevanje d govorjeno do vključno 22 o stotkov in pri zavarovanjih z d plačilno premijo za vključit 100-odstotne inflacije ob mol bitnih škodnih primerih poveč zavarovalne vsote po dogovoi Če vplačana zavarovalna pref ja ne bo v celoti porabljena, ti do za nastalo razliko poved zavarovalno kritje. Teh zava^ vanj torej ne bodo preureji vse uskladitve pa bodo upoši vali pri obračunu odškodnin škode, ki bodo nastale od 1. nuarja letos (in tudi za še nei šene lanske zadeve).
Zavarovanja, kjer pa je b dogovorjeno 23 ali večodstot mesečno povečevanje zavai valne vsote, pa bodo zastopn Zavarovalne skupnosti Trigll ponovno preuredili predvidor* do konca aprila. Pri tem bo( upoštevali inflacijske učinke I 31. decembra lani ter letošn usklajevanje cen na drobno f 300 odstotkov. Uskladili bod tudi zavarovalno kritje (vsoto! dejansko vrednostjo zavarovf nih stvari. Če pa se bo pri ta zgodilo, da bo že plačana zavf rovalna premija večja od uskl jene premije, bodo razliko presežka tudi vrnili.
Svetujemo vam torej, da \ eni strani razmislite o zavar vanju za naprej. Če pa ste iml li že doslej sklenjena različr zavarovanja, se o vsem mf napovedanim obiskom zasto nika Zavarovalne skupno* Triglav (ali pa se sami oglasi v Zavarovalni skupnosti T glav) lahko pogovorite tudi vseh posebnostih in značiln stih posameznih zavarovanj.
________/ZADCmilNDmJŽ^
ARHITEKT SVETUJE      PUST, PUST, KRIVIH UST
NOV KOTIČEK V STANOVANJU
"Rada bi opremila otroško sobo," nam je pisala Slavka iz Ljubnega. "Kupljeni imam dve postelji - pograd v izmeri 100 x 200 cm, soba ni pravokotne oblike, zato prilagam skico. Rada bi omare in pisalno mizo."
Odgovor:
Prostor je za bivanje dveh otrok zelo majhen, zato bo primernejša postavitev postelj, sestavljenih v pograd. Tako nam ostane še nekaj prostora za omare in pisalno mizo, ter nizke elemente. Sčasoma bosta potrebni dve pisalni mizi, ker vsak otrok nujno potrebuje svoj delovni prostor, ki mora biti dobro osvetljen. Zato poskrbimo za dodatno osvetlitev delovnih   površin. Premične
svetilke bomo namestili tudi na steno ob vzglavju. Za splošno razsvetljavo naj poskrbi svetilka na stropu.
Prostor opremimo s sestavljivim pohištvom, ki ga lahko prilagajamo spremenjenim potrebam. Oprema naj bo svetla; topla barva naravnega lesa ustvari prijetno vzdušje, za poživitev pa uporabimo tekstilne dodatke živahnih barv.
V primeru, da postavimo v sobo dve ločeni postelji, za garderobo potrebujemo prostor nekje drugje (hodnik, druga soba). Z mostom nad posteljo in nizkimi elementi rešimo le problem shranjevanja perila, knjig, igrač.
Darja Fabjan, dipl. ing. arch. LESNINA Mi-PE Kranj
Pust pa res ne more mimo brez vsaj nekaj domačih pustnih dobrot. Če se vam še vedno ne da cvreti krofov ali bobov doma - te danes res dobimo že na vsakem vogalu - se lotite krhkih ali "trdih" flanca-tov, kot pravimo. Ti vam res ne morejo "faliti".
KRHKI FLANCATI
25 dag moke, 3 dag margarine ali surovega masla, ščep soli. 4 rumenjaki, 2 žlici kisle smetane. 3 žlice belega vina. 1 žlica ruma, olje za cvrenje, sladkor za posip.
Na desko presejemo moko, vanjo stresemo rumenjake, vlijemo kislo smetano, vino in rum. Na hitro ugnetemo testo, ki naj počiva pol ure. Nato ga zvaljamo za nožev rob debelo, s kolescem izrežemo pravokotne krpe, ki jih po sredi še 2 do 3 krat zarežemo. Preden jih ocvremo, trakove med sabo prepletemo. Ocvrte potresemo s sladkorjem v prahu.
KVAŠENI FLANCATI
Kvaseč iz 3 dkg kvasa, 4 žlic mlačnega mleka in žličke sladkorja, malo soli. žlica surovega ali kuhanega masla, 65 do 70 dkg moke, 2 jajci, približno 1/2 litra mlačnega mleka, olje za cvrenje, sladkor za posipanje.
Najprej postavimo kvas. V mleku razžvrkljamo jajci, dodamo sladkor, sol, maslo in nazadnje še vzhajan kvas ter z moko zamesi-mo testo, ki ga dobro stepemo s kuhalnico, da se loči od posode. Pokritega postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega razvaljamo za 1/2 cm na debelo in izrežemo krpe. Krpe naj ponovno vzhajajo, nato jih ocvremo najprej po eni, nato še po drugi strani. Še tople potresemo s sladkorjem.
V kozico denemo za tri prste olja in ga razgrejemo. Cvrenje najprej poskusimo z enim samim krofom. V olje ga spustimo tako. da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko se lepo zarumeni, ga obrnemo in ocvremo še po drugi strani.
Pravilno vzhajani bobi se potopijo v olje le do polovice, zato nastane, ko bobe obrnemo, venček. Premalo vzhajani pa se potopi/o nad polovico in venčkov ni. Preveč vzhajani krofi se v olju obračajo. Pri prevročem olju testo prehitro porumeni inje neprepečeno. Poskusimo s pletilko. Zabodemo jo v bob od strani, če se je testo prime, ni dovolj ocvrto. V kozici naj ne bo preveč krofov, da se ne bodo dotikali. Ocvrte polagamo na cedilo ali pivnik in še vroče potresemo s sladkorjem. Ne polagamo jih drugega vrh drugega, ker se pomečka-jo-
In morda še to: vroči kroji veljajo za najboljše, vendar so mrzli lažje prebavljivi.
MODA
W-'At.T--.;
/ kg moke, 6 dkg kvasa, 6 dl mleka, 4 rumenjaki, 10 dkg sladkorja, 4 žlice smetane, sol, olje za cvrenje, sladkor za posipanje.
Moko presejemo. V mlačnem mleku razžvrkljamo rumenjake, raztopimo sladkor in sol ter mu primešamo smetano. Postavimo kvas. Iz moke, umešanja in kvasa stepemo mehko testo. Testo razvaljamo dvakrat debelejše kot za krofe, ker ga ne nadenemo.
Testo za bobe mora biti mehko, sicer so težki. Testa ne ugnetemo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, da ne nastanejo luknje v testu in s tem tudi v bobih. Stepamo prav na drobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in denemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za prst na debelo. Z obodcem izrežemo kroge, kijih zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo.
MIMI MAVEC, OBLIKOVALKA IZ SUKNA:
Pomlad bo v peščenih barvah
Kar živahno je bilo prejšnjo soboto v trgovini Sukna v Kranju, kjer je domača oblikovalka Mirni Mavec ves dan strankam svetovala, kaj bo modno to pomlad; katere barve bodo aktualne, kateri materiali se bodo nosili. Prihajale so tudi žene z blagovi, ki so jim ostala iz prejšnjih sezon, da jim svetuje, kaj bi bilo še uporabno in v kakšni kombinaciji. Skratka, bila je zanimiva Suknova modna sobota, kakršnih bi se lahko spomnili tudi kje drugje. Največje vreden živ nasvet, iz prve roke.
Mi pa smo Mirni Mavec poprosili, da je za našo rubriko povedala, kaj bi svetovala ženam 7.a to pomlad in še za hladnejše poletne dni.
"Barve bodo svetle, peščene, od barve peska, svetlo beš do nežno zelene in bele barve. Takšni bodo kostumi, hlače, krila. Za šport pa bodo veljale ostre, žareče barve, imenovane "zastava", kajti prevladovale bodo močna rdeča, močna zelena, rumena, modra barva. Odtenke teh barv je najti tudi v naših volnenih materialih.
Pomlad bo seveda še vsa
volnena.  Še vedno  so zelo /-
modni tvveedi, karo vzorci in/ urela P ANIC A DOLENC
seveda enobarvne fine lahke flanele, lepo padajoči čisto volneni in zelo kvalitetni krepi. Zanimive so kombinacije kara in enobarvnega, kara in pepita. Zelo modna bo zlatorumemi barva, kot jih je Labod prikaza' na sejmu mode, še vedno bod. aktualni priljubljeni violetni toni. Ne bo pa to pomlad črne barve. Izpodriva jo modra in zelo veliko bo bele barve.
Novost so tiski na volnenem krepu, ki so zaenkrat še temnejši, prihajajo pa svetlejši. S Suknovih statev bodo prišli beli krepi, potiskani z vzorčkom kamenčkov, ki je sicer že trend naslednje pomladi. Zanimivi so tudi modni dodatki, kot so velike rute iz tankega volnenega blaga, ki se nosijo čez jakno ali plašč. Skratka veliko kvalitetnega in lepega bo novega in aktualnega. Mislim, da smo se v Suknu na te nove trende mode dobro pripravili. Tolikšnega bogastva skladnih modnih barv menda še ni bilo na naših policah.
POKLICNA POSVETOVALNICA
Odgovarja mag. Franc Belčič
Obiskujem srednjo pedagoško šolo, zdaj sem v tretjem letniku. Spoznala sem, da za profesorico ne bi bila najbolj primerna. Oče ima takšno službo, da se večkrat selimo. Drugo leto bomo šli verjetno v Maribor. Zanima me pravo. Ali je v Mariboru fakulteta, kamor bi se vpisala? Kakšne lastnosti so potrebne za pravnika?
Vztrajnost in potrpežljivost pri zbiranju in urejanju podatkov, njihovo vrednotenje s pomočjo abstraktnega in logičnega mišljenja, samostojnost ter iniciativnost, objektivnost, široka razgledanost in spremljanje družbenih dogajanj, smisel za delo z različnimi strokovnjaki... To so nekatere lastnosti, mimo katerih dober pravnik bržkone ne more, da ne omenjam splošno znane zahteve po (izvrstnem) ustnem in pisnem izražanju.
Po ameriški oziroma nemški psihološki razvrstitvi poklicev je "pravniški profil" na petstopenjski lestvici označen s prvo - to je najvišjo - stopnjo pri splošni ter besedni inteligentnosti, s tretjo stopnjo pri računski sposobnosti, medtem ko so ostale psihofizične sposobnosti manj pomembne (prostorska predstavljivost, spretnost rok in prstov, koordinacija ipd.). Glede interesne naravnanosti so za ta poklic primerne osebe, ki imajo rade delo z ljudmi in za ljudi, sistematičen oziroma znanstven pristop k problemom, ki od okolja pričakujejo spoštovanje, ugled, veljavo. Ali je zato naključje, da je med politiki toliko pravnikov?
Delovna področja prava so tako razsežna in raznovrstna, da jih v nekaj vrsticah ni mogoče niti preleteti: najdemo jih v gospodarstvu, državni upravi, sodstvu...
V Mariboru pravne fakultete ni. Lahko se boste vpisali le na Višjo pravno šolo, zato o njej nekaj besed. Ta mariborska šola, ki domuje na Mladinski ulici 9, izvaja program za pridobitev višje strokovne pravne izobrazbe, torej dveletni (štirisemestrski) študij. Če so vaše ambicije višje, se boste morali vključiti na Pravno fakulteto v Ljubljani ali pa na njej nadaljevati po zaključku Višje pravne šole v Mariboru.
Vprašanja za Poklicno posvetovalnico sporočite uredništvu Gorenjskega glasa, Kranj, Moše Pijadeja 1, lahko tudi po telefonu 21-860.
1
A
Mesto, polno ljudi". Hitijo po ulici, vsak ima svojo pot a vsem se mudi.
Le kje je podoba nekdanjih cest?
Ljudje se vozijo s kočijami, se pozdravljajo, poklepetajo na ulici.
Ostale so zgradbe, so kot spomini iz tistih let. In povedo, kako nekdaj je bilo. Irena Draksler, 8. c r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj (Iz glasila Brstje, posveče nega kulturnemu prazni ku
Spomini na počitnice
. S prijateljicami sem se igrala na dvorišču. - Polona
. En teden počitnic sem preživela pri atu in mami. Ata me je
spremljal na drsališče. - Miša
. Na Vogel smo se peljali z gondolo. - Janez
. S sestro sva šli k atu in mami na Kokrico. Hodili smo na izlete. -
Mateja
. V Železnikih sem se kopal v bazenu. Plaval sem pod vodo in nad vodo. Matejem sva tekmovala, kdo bo prvi na drugi strani bazena. - Gorazd
. Kar preveč sem buljil v TV. - Anže . Uživala sem na drsališču. - Nives
. Kopali smo se v bazenu. Skakala sem v vodi. - Andreja
. V sredo smo šli v Italijo. Imeli smo se lepo. - Jure K.
. Prvi teden smo šli v Bohinj. Zunaj sem se igral s prijateljico. -
Matej
. TV program je bil zanimiv. - Miloš
. Na Voglu je bilo veliko smučarjev. - Jure V.
Učenci 2. r. iz Besnice
Svojega dedka imam zelo rad. Stanuje na Muti, kjer ima tudi muzej. V muzeju ima veliko starinskih in dragocenih predmetov. On ima kanadski potni list, zato greva lahko v duty free shop. Tam mi kupi lego kocke in čokolade. Aleš Rozman, 4. r. OS heroja Bračiča Tržič
MORDA NISTE VEDELI
Najstarejša mumija na svetu je stara 4500 let. Gre za posmrtne ostanke staroegipčanskega dvornega kapelnika Nafra. Egiptovski arheologi so jo odkrili leta 1971 v bližini znamenitih piramid pri Gizah. Identiteto mrtveca so ugotovili po hieroglifih na stenah skrivne podzemeljske grobnice. Po poročilih arheologov je bila mumija "nepoškodovana in je imela čisto gladko kožo", čeprav je tisoč tet starejša od mumije faraona Tutanka-mona iz 18. dinastije.
V Glasbeni šoli
Slovenski kulturni praznik smo učenci četrtih razredov osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli posvetili obisku v Glasbeni šoli na Jesenicah. Na obisk smo se predhodno najavili. Tovariš Franc Rihtar nas je prijazno sprejel. Predstavil nam je posamezne instrumente iz skupine pihal, trobil, glasbil s tipkami in s strunami. Po nazorni predstavitvi instrumentov pa so učenci na posameznih instrumentih zaigrali melodijo. Vzdušje je bilo prijetno in marsikomu izmed nas seje utrnila želja, da bi se tudi sam vpisal v glasbeno šolo in si pridobil znanje, da bi iz glasbila izvabljal melodijo.
Vsem, ki so nam pripravili prijetno uro ob glasbi, lepa hvala.
Učenci 4. razredov OŠ Karavanških kurirjev NOB Kor. Bela
Pust, ti čas presneti
Kmalu bo v našem kraju spet kakor v raju. Seme zdaj so prinorele, se v pustni torek privrtele.
Čarodeji in kraljice plešejo kraljevski ples. Slastni krofi in potice
teknejo jim prav zares.
"Zakaj je pust le enkrat letno?" se sprašujemo mi vsi, "lahko bi imeli se prav fietno, če bi bil vsaj mesec dni!" Romana, Miha, Sibila, 6. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Ob kulturnem prazniku nas je obiskala Neža Maurer. Otroci smo pripravili kratko proslavo. Recitirali smo njene pesmice. Po proslavi nam je povedala nekaj svojih pesmi. Najbolj všeč mi je bila pesmica o zajčku. V pesmici opisuje zajčka, ki ga je imela Neža Maurer kot majhna deklica. Otroci smo ji zastavljali vprašanja, ona nam je nanje odgovarjala. S seboj je pripeljala tudi klovna, ki je zganjal norčije. Otroci smo se zelo zabavali.
Eva Vehovec, 2. b r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur
©©SJlSMIEnGLAS   14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Torek, 27. februarja 199
Kranj ostaja mesto športa - Ta sloves je Kranju in kranjski občini uspelo obdržati tudi lani. V občini sta dva zaslužna športnika, trije športniki mednarodnega razreda, 24 športnikov zveznega razreda in 49 perspektivnih športnikov in večina njih je v petek zvečer v Šport hotelu na Pokljuki, ki ga sedaj upravlja Zveza te-lesnokulturnih organizacij kranjske občine, prejela značke, plakete in nagrade Borisa Ručigaja. Prvič so bila ta priznanja podeljena leta 1976, torej letos že trinajstič, podelil pa jih je predsednik žirije Miha Molan. Podeljenih je bilo 37 značk, 6 plaket (Dušan Prezelj, Janez Zeni, Boris HoIy, Tomo Česen, Srečo Rehberger in Bojan Novak), ter štiri nagrade, ki sta jih prejela kegljač Boris Benedik in alpinist Andrej Stremfelj, ter Ivan Tor-kar in Slavko Brinovec za organizacijsko delo. Na sliki: nagrado prejema Boris Benedik, sedaj kegljač Crmoščice iz Zagreba. Je mladinski državni prvak, skupaj z Vanetom Omanom prvak države v parih, član jugoslovanske mladinske ekipe, ki je bila svetovni prvak, drugi na svetu posamezno in prvak sveta v dvojicah skupaj z Dundičem. J.Košnjek, slika F. Perdan
Sah_
Občni zbor in turnir na Primskovem
Kranj, 27. februarja - Šahovski klub Primskovo vabi na občni zbor, ki bo v sredo, 28. februarja, ob 19. uri v mali dvorani zadružnega doma na Primskovem. Na zboru bodo med drugim dopolnili pravila kluba in določili višino članarine.
V četrtek, I. marca, ob 17. uri pa bo v mali dvorani zadružnega doma na Primskovem prvi letošnji hitropotezni turnir za prvenstvo krajevne skupnosti v hitropoteznem šahu.
F. Čeh
Na Arihovo peč
Kranj, 27. februarja - V nedeljo, 4. marca, bo že 12. zimski spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem. Planinsko društvo Kranj organizira izlet. Posebni avtobus bo odpeljal iz Kranja ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave s plačilom 70 dinarjev za prevozne stroške sprejemajo v pisarni društva na Koroški 27 do zasedbe avtobusa. Izlet bosta vodila Ravnihar in Burgar.
J. K.
Kegljanje
Ljubelj in Sava vodita
Kranj, 27. februarja - V gorenjski kegljaški ligi so odigrali 11. in 12. kolo. Izidi 11. kola: Triglav : Sava 4831 : 4995, Simon Jenko : Elan 4950 : 4996, Ljubelj : Lubnik 4917 : 4766, Bled : Jesenice 4901 : 5074; 12. kolo: Jesenice : Ljubelj 4996 : 4999, Lubnik : Simon Jenko 5059 : 5057, Elan : Triglav 4782 : 4848, Sava : Kranjska gora 4998 : 4955. Po 12. kolu vodita Ljubelj in Sava z 18 točkami, Jesenice, Lubnik in Triglav jih imajo po 12, Kranjska gora 10, Simon Jenko 8, Elan 4 in Bled 2 točki.
V nedeljo, 4. marca, bo na kegljišču hotela Jelovica na Bledu finale gorenjskega prvenstva za članske dvojice. Nastopilo bo 12 najboljših dvojic. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri.
T. Bolka
L. Vi    I    I     •   1 •
igaski izidi
V slovenski košarkarski ligi je kranjski Triglav v Novem mestu premagal Novoles z 89 : 97 in se povzpel na tretje mesto. V ženski ligi pa je Jezica B premagala Odejo Marmor s 63 : 61, Slovan je premagal Jesenice z 88 : 62, Kranj pa je v gosteh premagal Cimos s 70 : 33. Odeja Marmor je druga, Kranjčanke pa so tretje.
V hokejskih ligah se danes začenja finale za jugoslovanskega prvaka. Jeseničani so se odločili, da bodo igrali v Zagrebu z Medveščakom, čeprav so sprva menili, da ne gredo v Zagreb, ker so registracije nekaterih tujcev za Zagrebčane nepravilne. VLB zvezni ligi pa so Jesenice II premagale Medveščaka II s 15 : 0, Triglav je premagal Zagreb z 10 : 7, Bled pa Cinkarno s 5 : 3.
V drugi zvezni rokometni ligi so Kranjčanke doma pre-'magale Srem z 22 : 21. Kranjska zmaga je pomembna, saj
je Kranj nastopil oslabljen.
Partizan za pustno veselje
Duplje, 27. februarja - TVD Partizan Duplje organizira vsako leto maškarado za svoje člane in krajane. Tako bo tudi danes. Ob 16. uri bo zbor mask pred osnovno šolo v Dupljah, od koder bo krenil sprevod po vasi. Najboljše maske bo Partizan nagradil.
Sovjetske tekačice vladale na tekmah svetovnega pokala na Voglu
Zmagala fiskulturnica iz Moskve
Vogel, 25. februarja - Na sobotnem teku štafet 4 krat 5 kilometrov je zmagala Sovjetska zveza, čeprav v štafeti ni bilo Svetlane Nagej-kine in Larise Lazutine, v nedeljo pa je na 10 kilometrskem solo teku v klasični tehniki Sovjetska zveza dosegla dvojno zmago: prva je bila Nagejkina, druga pa Lubov Egorova, od naših pa je bila najboljša Urša Fečur na 55. mestu, Andreja Grašič pa je napačno pritekla v cilj in zapravila približno enako uvrstitev.
Najboljše tri na nedeljski tekmi so prejele tudi priznanja pokrovitelja ženskega svetovnega tekaškega pokala Folksama, največje švedske zavarovalnice. Od leve protu desni: Egorova, Nagejkina in Norvežanka Dybendahl.
Vreme je idealno in s tem je polovico delu že opravljenega, so bili zadovoljni bohinjski organizatorji nedeljskega teka žensk za svetovni pokal. Start je bil zaradi odjuge, ki bi bistveno zmanjšala enake pogoje vsem tekmovalkam, pomaknjen na pol deveto uro, proga pa je bila skrajšana na 10 kilometrov od prvotnih 30 oziroma kasnejših 15. Tudi tako kratka proga je izmučila tekačice, saj je Vogel z razgibano progo, strmimi vzponi in spusti ubijajoč še za izjemno pripravljene tekmovalke. 69 iz 15 držav jih je bilo na startu, med njimi vse najboljše, od naših pa se tekle Fe-čurjeva. Grašičcva. Lačnova in Žunkovičeva, medtem ko Cer-kovnikova zaradi mladosti ni startala, saj bi bila ta proga za 15-letno dekle prehud napor.
Bohinjska tekaška dneva so v soboto začele štafete. Zmagala je. Sovjetska zveza v postavi F.Iena Kaširskaja, Raisa Smetanina (ta legenda teka na smučeh je stara 38 let in je bila na nedeljskem solo teku četrta med mnogo mlajšimi tekačicami), Tamara Tihono-va in Lubov Egorova. Norveška je bila druga. Švedska pa tretja.
Po tekmi so povedale
Svetlana Nagejkina, zmagovalka: "Doma sem iz Moskve, stara sem 25 let in sem diplomantka fakultete za telesno kulturo. Drugi krog sem tekla težje kot prvega, vendar sem uspela zmagati. Proga je bila dobro pripravljena. Upam. da bom uspela zadržati vodstvo v svetovnem pokalu, ki ga držim po tej tekmi. Kaj počenjam, ko ne tečem-. Zanimam se za knjige, literaturo. Če poznam Elanove smuči. Poznam, vendar z njimi še nisem tekla. Tekmujem na Kneislovih smučeh.
Nataša Lačen iz Črne: "Tekma je bila težka in je taktično nisem dobro pretekla. Imam še premalo izkušenj. Bila sem utrujena, zato je šepala tudi tehnika, kar je vplivalo na rezultat. Treba bo še krepko delati, da bom dosegla tudi v taki konkurenci boljše rezultate. Proga na Voglu pa je bila su-per pripravljena."
Andreja Grašič iz Križev: "Jokam. Hudo mi je. Človek se muči, pa vse zaman. Dobro sem tekla, smuči sem imela v redu pripravljene, dosti dobra bi bila, pa sem zgrešila cilj. Premalo
Rezultati
ŠTAFETE 4 krat 5 kilometrov: I. Sovjetska zveza. 2. Norveška, 3. Švedska, 4. Švica. 5. Nemška demokratična republika. 6. Češkoslovaška ...15. Jugoslavija (Grašič, Fečur, Cerkovnik, Lačen): POSAMIČNO 10 KILOMETROV 1. Nagejkina (Sovjetska zveza), 2. Egorova (Sovjetska zveza), 3. Dvbendalil (Norveška), 4. Smetanina (Sovjetska zveza), 5. Di Centa (Italija). 6. Pedersen (Norveška). 7 Pvkoenen (Finska)... 55. Fečur (Jugoslavija). 5<S'. Lačen i Jugoslavija). Startala je 62 tekačic, uvrščenih pa je />//.» 58. Svetovni pokal Nagejkina 102. Laz u ti na 96 (na Voglu je bila šele 16). Dvbendahl 77. Vjalbe 77 itd.
Dvoboj favoritinj. Nagejkina in Dvbendhalova.
tudi po zaslugi Helene Marie VVe-stin, ki je med vsemi tekačicami v štafeti dosegla najboljši čas. Naša štateta je bila 15. oziroma zadnja.
Nedeljska solo tekma na 10 kilometrov je bila odlična, napeta, vredna ravni svetovnega pokala. V troboj Sovjetska zveza - Norveška - Finska se je uspešno vmešala Italijanka Manuela di Centa, vendar sovjetske tekačice niso dopustile presenečenja. Fdino Trude Dybendahl (Norveška) jim je pognala strah v kosti. Dolgo je vodila, do prihoda Nagejkine in Egorove v cilj.
Za mnenje o naših dekletih, pa tudi obetavnih juniorjih, smo vprašali pomočnika zveznega tekaškega trenerja Marka Gracerja, Kranjskogorca in nekdanjega tekača: "Našim mladinkam smo prepustili, da se same odločijo, al: bodo startale ali ne. Štiri so se odločile in posebej dobro je tekla Urška Fečur. Vse so še mlade. Sicer pa se nam plan tekmovanj zaradi pomanjkanja snega podira. Na balkaniado ne gremo, saj je verjetno ne bo, na Rogli ne bo alpskega pokala, zato bomo najverjetneje z najboljšimi, s kandidati za udeležbo na svetovnem prvenstvu odšli na Češko. Moški del ekipe, ki je zelo obetaven, bo izbran med Nunarjem. Šorlijem,
Klofutarjem. Vukoničem, M cnom, Globočnikom, od kater1 SO nekateri že dosegli norme nastop, dekletom pa to še uspeva, zato še ne vemo, kate in koliko jih bo šlo na prve1 stvo."
S to izpeljano tekmo na Vogl eno redkih v letošnji sezoni pravem snegu, so si Bohinjci ni verjetneje že precej utrdili kanj daturo za organizacijo tekme sv lovnega tekaškega pokala tudi prihodnji zimi. Take tekmo f nas so tudi posredna spodbuj našemu smučarskemu teku, napreduje in v katerem so se r mere po prihodu novega zvezn ga trenerja Jaroslava Honcuja stveno zboljšale.
J. Košnjek, slike F. Perd
150 pionirjev tekmovalo na Soriški planini
Vse zmage Jugoslovanom
Soriška planina, 25. februarja - Nad 150 pionirjev iz 10 držav je tekmovalo na Soriški planini na 15. Pokalu Loka. V odsotnosti Avstrijcev so vse veleslalomske tekme dobili Jugoslovani.
Zmagali so tudi organizatorji, člani in pomočniki Smučarskega kluba Loka iz Škofje Loke. ki so na skoraj kopni Soriški planini organizirali dvodnevne veleslalomske tekme. Za izpeljavo slalomov ni bilo pogojev, zato pa so mladi in njihovi vodje v zimi, ko manjka tekem, zadovoljni zapuščali Soriško planino.
"Kjerkoli je bilo mogoče, smo pobrali sneg. Pomagal nam je Jože Benedičič. šef Soriške planine s svojimi ljudmi, stroji in opremo, pomagali so nam vojaki iz Škofje Loke in Kranja, garale so ekipe šefov prog Ivana Miklavca in Janeka Kalana, pomagali so starši naših tekmovalcev in tako smo progo usposobili do take mere, da bi nam lahko vzel le dež. Udeležba je dobra, posebej iz vzhodnih držav, škoda pa je, da ni Avstrijcev, čeprav so bili prijavljeni. Casomerilska ekipa loškega Timminga je delal kot ura," je pripovedoval Gašper Zakotnik, vodja tekmovanja na Soriški planini. Da je bila tekma speljana, gre zahvala glavnemu pokrovitelju Emoni, pa Slovenijalesu, Slovinu. Adrii Air-waysu in drugim donatorjem. Tekma je bila že petnajstič in tudi tokrat je potrdila sloves ene najbolj kakovostnih pionirskih tekem na svetu. Danes mali asi bodo jutri veliki in o marsikomu bomo še slišali in pisali. Mnoga slavna imena smučarije so najprej zmagovala na Starem vrhu oziroma na Sorici.
Jugoslovanski naraščajniki so dosegli popolno zmagoslavje, saj so zmagali v vseh veleslalomih, na štirih sobotnih in štirih nedeljskih. Reneju Mlekužu pa je med starejšimi pionirji uspelo zmagati dvakrat, prav tako pa Katji Koren med starejšimi pionirkami.
Nekaj izjav udeležencev tekem na Soriški planini.
Katja Šink, starejša pionirka: "Doma sem iz ot ie Loke, stara sem 15 let in obiskujem prvi letnik ekonomske šole. Smučam od 2. razreda dalje. Žalostna sem. da nastopam izven konkurence, saj   sem dosegla
Jure Keršmanc z Jesenic, član SK Blejska Dobrava:
"To sezono sem še starejši pionir, prihodnjo pa bom že mladinec. Današnje drugo mesto, takoj za Mleku-žem. štejem za uspeh. Letos sem kar precej tekmoval. Na pokalu Topol i no v Italiji sem bil 2.. na Kaninu pa tretji."
Špela Bračun iz Škofje Loke: "Stara sem 12 let in hodim v 6. razred osnovne šole Ivana Groharja. Najraje imam matematiko. Uspeh na Soriški planini je moj največji uspeh, saj sem na Topolinu v slalomu izpadla, v veleslalomu pa sem bila peta. To sezono smo največ trenirali v Avstriji."
Čeprav mojstri.
mladi, so
vratci
lim prei
Jure Podlipnik Škofje Loke:
ko kot Špela si star 12 let in dim v 6. razi iste šole. Za sn čarijo me je n dušil brat Greg ki je nehal tekn vati. V šoli iam najraje zgodovi v smučanju pa biti čim boljši. Navijam za Bitine< tem pa sem bil za Križaja."
Tomaž Hribar Kamnika: "1 I sem star. sem t SK Kamnik, trei ra pa me Niko frer. Današnja uspeha sem ve' saj sem potiho' računal nanj. Ti v šoli mi gre. K ši imam slak1 pa tudi v smU ko bom starejši, bi se rad preizkusil. f< vzornik je Pirmin Zurbriggen."
J. Košnjek, slike F
Perd
Pust pa kar naprej bode
VOMNSK FANTIN SO VLEKL POH
Tržič, februarja - Da je vlečenje lomskega ploha za ves Tržič in okolico že od nekdaj res velik dogodek, je pričala blizu pettisočgla-va množica, ki se je v nedeljo popoldne z vseh strani usula v Tržič in z veliko nestrpnostjo čakala, kdaj se bo od Slapa sem pokazal sprevod. Najbolj pa še zato, ker jim je Slaparjev Janez, Temšak iz Gra-hovš, v pravi domači lomljanščini že vnaprej tako barvito naslikal ves sprevod od zastavonoše, "poha", neutolažljivo jokajoče neveste, "bave", do "tasvamnatga" in dedca z babjim križem:
"Vomnsk fantin poh vlečejo le takrat, če ni od Božiča pa do pusta nobene poroke. Da je predpustni čas brez "vofct". Pri nas je v navad smreka - poh, taka kot je - kosmata, in fantin gledajo, da zasekajo tako, k jo je velik čez ritno, kjer se mer. Poh pomen lesenga ženina, ki se ni mogu oženit. Nevesta pa je tudi prebvečen fant, da je ja več veselja. Nasploh imajo že od nekdaj pri tmo običaj besedo le fantin, dekleta jim narede le puščice in jim okranclajo vozove in še posebno poh."
Vlečenje lomskega ploha sega že v prejšnje stoletje in na banderi so vse taglavne letnice. 1927. leta so vlekli znamenit ploh, takrat so tudi utrdili pravila, nazadnje pa 1984. leta. Letošnji ploh je meril 27 metrov v dolžino, čez "ritno" je imel pa 80 centimetrov. Na licitaciji je bil prodan, SGP Tržič se je pogajal zanj. Posebna komisija Turističnega društva Tržič, ki je skupaj s svojo lomljansko sekcijo priredila to odlično prireditev, je ocenila tudi vse maske, ki so ta dan prišle v Tržič.
Živahno pustno rajanje
Slaparjev Janez, Temšak iz Grahovš je bil povezovalec prireditve in je množici taprav "Tuši" dajal, da je od pričakovanja vročina kar rasla.
Neutolažljiva nevesta je bil tokrat Uskovčov Franci. Lepo so jo napravili, po vseh pravilih: na glavi je nosila bel čipkasti "ah-toh", ki navadno da prirediteljem največ opraviti.
Dovarjev Janko je nosil pustni bander.
Kar je res je res, Tržičani znajo biti domiselni in zanimivi, posebej pa jim gre priznanje, da se vedno znajo povese-liti. V Lomu je bila potem ta-glavna veselica. "Poh" je treba zapit!
Tekst  in  fotografije: Danica Dolenc
26 metrov je bil dolg "poh", "čez ritno" je imel pa skoraj meter. Seveda pri takšni prireditvi ne manjka "pleh muska"; tokrat je imela arabski videz. ■mann^
Kranj, 24. februarja - Kranjski malčki so na pustno soboto doživeli imeniten uvod v letošnje pustovanje. Pripravilo jim ga je Turistično društvo Kranj. Sredi dopoldneva seje množica šem zbrala na Trgu revolucije in nato v povorki, ki so jo vodili kranjski godbeniki na pihala, nadaljevali pa konjeniki z Bobovka, krenili proti mestu. Potem ko so se jih meščani in obiskovalci dodobra nagledali, so se vrnili na zborno mesto, se posladkali s pustnimi krofi in bučno sodelovali v prireditvi, ki jo je vodil Kondi Pižorn. Zapela je Rorpana Ogrin, vrsta klovnov. Pik Nogavičk, muc, tigrov, Batmanov, Supermanov, pajacev in drugih šem pa se je potegovala tudi za nagrade.
Turistično društvo Kranj se v imenu vseh, ki so se na pustno soboto veselili v Kranju, zahvaljujejo podjetjem, ki so omogočila prireditev: Savi, Iskri Telekom, 2ivilom, Gorenjskemu glasu, Zavarovalni skupnosti Triglav, Temeljni banki Gorenjske in Gorenjski obrtni zadrugi, k izvedbi pa je pripomoglo tudi podjetje Pan music.
D. Ž.
Sem lepa?
Naj se ve, da smo v čevljarskem Tržiču: dve od nagrajenih mask sta bila ta dva velika - čevlja.
Danes otroško pustovanje v Škofji Loki
Škofja Loka, 27. februarja - Za šolske in predšolske otroke iz Škofje Loke pa Zveza društev prijateljev mladine prireja veselo pustno rajanje danes popoldne. Maškare naj se zberejo ob 16. uri pred osnovno šolo Peter Kavčič (za Namo), od koder bo sprevod z godbo na pihala na čelu odkorakal mimo avtobusne postaje čez Mestni trg in nazaj prek kamnitega mostu mimo Novega sveta do dvorane Poden, kjer bo vse do večera pustno rajanje. Za dobro razpoloženje otrok bodo poskrbele vzgojiteljice in povezovalec
programa Jure Franko. Otroci se bodo veselili ob znani otroški glasbi.
Če jo bo pustu zagodlo slabo vreme, sprevoda ne bo, pač pa se bo ob 16. uri začelo pustno rajanje kar v dvorani Poden.
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 28. februarja, od 16. do 19. ure na valovih radia Žiri.
Kako so bralci Gorenjskega glasa oblikovali lestvici?
TUJA LESTVICA.
1. Tina Turner - The best
2. Martika - I feel the Earth mo-ve
3. Phil Collins - Another day in Paradise
4. Spandau Ballet - Be free vvith your love
5. Eurythmics - Don't ask me why
6. Slana Moskouri - Why worry
7. Paul McCartney - How many people
8. Roxette - Listen to your heart
9. Kylie Minoque - Never too late
10. Freddie Mercury & Monserai Cabale - Barcelona
Lestvico ureja Nataša Bešter.
DOMAČA LESTVICA:
1. Pop Design - Na božično noč
2. Marijan Smode - Zelenite polja zelena
3. Zlatko Dobrič - Ne joči, Anči-ca
4. Jasna Zlokič - Kad odu svi
5. Simona VVeiss - Nisva kriva
6. Romana Kristanec - Sama ostala sem, a ljubim še
7. Novi fosili - Sanjala sam
8. Hot hot hot - Chiquita bionda
9. Božidar VVolfand Wolf - Ti boš moja
10. Tomislav Ivčič - Gorka rijeka Novi predlog: MOULIN ROUGE - Ljubi me, ne ljubi me
N'Ovi predlog: DEAR JESSE
MADONNA
Kupon
Tuja pesem ......
Domača pesem Naslov..............
Kupon izpolnite in ga v šestih dneh na dopisnici pošljite na naslov: Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Čakajo vas lepe nagrade.
Tokrat je naša srečna izžrebanka ANA ERŽEN, ki jo čaka nagrada, bon v vrednosti 100 dinarjev v JEANS TRGOVINICI »ANA« v Gorenji vasi.
Čestitamo!
Sveti Anton postaja poslovnež
Ondan se je v mojem nabiralniku znašlo čudno pismo. Spominjalo je na nekdanje verige svetega Antona. Jih pomnite? Na več naslovov si moral poslati pisma in razglednice in gorje ti, če si prekinil verigo, začeto nekje v Indiji, na Japonskem ali vragsigavedi kje. Pismo je nadte klicalo ogenj in žveplo, če bi si ga drznil vreči v koš. Navajalo je tudi primer, kaj se je primerilo nekomu, ki ga ni odposlal na predpisanih ducat naslovov: menda je oslepel ali ohromel. V strahu božjem, da se jim ne bi primerilo isto, so številne naivne duše še naprej vzdrževale verigo, medtem ko so se skrivnostni avtorji v ozadju lepo okoriščali z vsotami denarja, ki so sicer v bagatelnih zneskih prihajali od naivnih naslovnikov.
Vse kaže, da ljudje niso več povsem neumni in ne verjamejo več v bič božji, ki te zadane za prekinjeno verigo svetega Antona. Zato so sodobne verige zastavljene drugače, na pozitivni motivaciji. V sodobnem jeziku bi temu rekli »po meri današnjega poslovnega človeka«. Takšno je ponudilo tudi pismo, ki se je lepega popoldneva znašlo v mojem pisemskem nabiralniku. Obetalo mi je bogastvo po najkrajši poti. če bom pošteno sodelovala v igri. V štirih dneh naj na prvi v spisku treh naslovov nakažem 30 dinarjev, ga prečrtam s seznama in se vpišem na tretje mesto. Pisma z. enako vsebino, ki mi obetajo bogastvo, naj pošljem na 20 naslovov v državi (najenostavnejša pot je brzda telefonski imenik) in v pol meseca bom dobila 240.000 dinarjev, ali po domače 240 starih milijard. Le kdo bi bil tako malenkosten, da bi mu bilo žal skromnega vložka 30 dinarjev ob tolikšnem denarnem dobitku! Igra tokrat ne grozi z ognjem in mečem, pač pa ti z verjetnostnim računom zagotavlja dobitek. Skrivnost je menda v tistih 20 pismih. Če jih namreč razpošlje vsak od naslovnikov, dobimo 8.000 novih igralcev in vsak od njih ti pošlje 30 din. Če nihče ne prekine verige, obogatiš.
Priznam, obšla me je skušnjava. 240 neobdavčenih starih milijard niso mačje solze, zanje mora povprečen delavec delati več let. In kdo raje ne vidi, da mu z malo truda ne padejo z neba! Priznam, tudi trkanje na poslovno zavest in pozivanje k pošteni igri bi me kmalu pridobilo za projekt, in nenazadnje tudi zaupanja vreden naslov, od koder je pismo prišlo. Naposled pa sem se vendarle odločila, da bom raje obogatela na počasen način, na način, ki si ga bom izbrala sama, ne pa da mi ga bodo (z verjetnostnim računom ali brez) predpisovali drugi. Zlasti še, ker mi dopisni poslovni projekt vendarle malce diši po goljufiji.
D. Z. Žlebir
Mate gorenjske vasi
Čepulje
Piše: D. Dolenc
Bregovi rdeči od vresja
Ste se že kdaj sprehodili po poti pod Jo.štom. od Pševa do Če-pulj? Če niste Kranjčan ali Stra-ži.ščan, je bolj malo verjetno. Pridite kdaj, pustite avto vsaj na Ja-vorniku in se preprosto napotite peš naprej, proti sedlu. Pot vas bo vodila mimo stare hišice v ovinku nad potjo, v kateri je nekaj poletij preživel pisatelj Miško Kranjec in tu dobil navdih za svoj roman Mesec je doma na Bladovici. Nič čudnega, kajti kraji tule na obronkih Jošta so lepi, enkraten je pogled na Sorsko polje vse do Ljubljane, na Lubnik in loško hribovje, na Kamniške Alpe. Najlepše je zdajle v zgodnji pomladi, ko v bregu nad potjo v močni rdeče lila barvi zac-vete vresje in oživi Lojzetov čebelnjak. Nikjer se tako lepo ne upre sonce, kot prav tu. Stal bi, nastavljal lice soncu in užival v toploti. Sem gor pomlad pride Prej. Ko je spodaj v dolini še sneg, kadar je, seveda, in se po Sorskem polju še poganjajo smučarji tekači, je tu kopno in blazine vresja vzcveto. Te dni cvete tudi že lapuh in na oni strani sed-
la, okrog Koradcta, že poganja pomladanski žafran.
Pri Čavnarju naj bo postanek
In boste prišli do sedla, se razglejte po Selški dolini, se napotite na desno proti Mohorju ali levo tesno mimo Čavnarjeve gostilne Na sedlu naprej proti Planici, Lavtarskemu vrhu in Križni gori. Sama lepa pota. Pa tudi v gostilni se oglasite. Prijazni ljudje so tu doma. Obaro in žgance vam bo postregla gospodinja Julka, pečenice, kračo, štruklje in gibanico ali pa vampe in ričet. Dobro domače žganje imajo tu. Vse polno stezic vodi do sem. Tisti, ki hoče doživeti res lepo prosto soboto in nedeljo se bo povzpel z dna na Jošta in se od tam po lepo uhojenih stezicah spustil do Cav-narja na kaj dobrega, potem pa domov.
Malo je domačij na Čepuljah. Vsega pet. Pri Koradetu, pri Čavnarju, Mehnetu, Dobretu in pri Erženu. Triindvajset duš šteje vasica. Vse ostalo so počitniške hišice, menda jih je sedem, lastniki so pa v glavnem Kranjčani.
Koradetove sem obiskala najprej, kajti že od nekdaj ta stara hiša z belim pročeljem, starim skednjem in čebelnjakom pred hišo. zanimivo zavito potjo pod dolgim lesenim kozolcem privablja poglede sprehajalcev in tudi objetkive fotografov. Pustna sobota je bila, Koradetova mama si je dala opravili s flancati, ata in sin sta pa spravljala les iz gozda. Koradelov ata. Janez Pintar, je s 83 leti najstarejši vaščan, a kljub letom vitalen, zgovoren možakar.
Koš se jih je držal
"V Bukovščico smo hodili v šolo, jedli pa ječmenov in koruzni sok. Koruzni kruh smo za malico v šoli kar v škatlo naloži-
li, tako se je drobil. Koš se nas je držal v teh hribih. Kaj hočeš, breg je breg, potov pa ni bilo. Še do pred nekaj let je proti Strmci vodila le kolovozna pot. No. proti Kranju so pot naredili že pred vojno. Ko je bil v Stražišču Kri-žnar župan, so jo delali. Jaz sem pesek vozil, moj brat in sosed Benedik sta ga pa kopala v kamnolomu na ono stran Pševega. Do Končovca na Javorniku so jo naredili in ko je bila otvoritev, so se gospoda sem gor prvič z avtom pripeljali iz Kranja," pripoveduje Koradetov ata.
"Hribovski otroci so se namučili v svojem življenju prav zaradi teh bregov. Peš smo medprvo
Čepulje so mala razložena vasica na slemenu med Joštom in Planico.
Koradetov ata rad pogleda, kako se mu "rihtajo" čebele.
Pustna sobota je bila in Koradetova mama Julka Pintar se je lotila flancatov. Flancati se tu cvrejo vedno za pusta, za semenj pa bobi. - Foto: D. D.
svetovno vojno nosili vreče s koruznimi storži prav iz Škofje Loke. V koših, seveda. Po bližnjicah smo hodili čez Planico. Saj še vedeli nismo, da se mučimo. Tako življenje ti je bilo dano, boljšega poznal nisi. Žito smo nosili mlet v Bukovščico, v Lunarjev ali Kocjanov mlin. Vsega smo po malo sejali. Ječmen, rž, pšenico, ajdo. Zdaj že dolgo ne sejemo več. Po vojni smo še, dokler so bila semena, a kaj ko je vse divjad pojedla. Živali je veliko preveč. Včasih je ni bilo toliko. Lovci Lovske družine Besnica skrbijo zanjo. Divji prašiči in srne gospodarijo tu. Fižol moramo ves ograditi, če hočemo, da ga kaj pridelamo. Pevcarjev se pa zajci
lotevajo in vse moramo jeseni poviti, da jih do škode ne oglodajo. Češenj je bilo včasih toliko, da smo jih po tri tedne skupaj obirali. Ženske so jih nosile prodajat v Kranj po hišah in na trg. Malo pozneje so tu gori zrele, pa so jih radi kupovali. Največ češenj je pa šlo za češnjevo žganje. Ta seje kuhal pri vseh hišah. Danes češenj ni več. Pševo jih ima še.
Najlepše je bilo, ko smo bili mladi. Plesal smo hodili na Križno goro, Lavtarski vrh, na Planico, v Zabukovje, Javornik, Pševo. Najraje smo šli v Lavtarski vrh k Luskovcu. Največ deklet je bilo pri hiši."
mOLAS   16. STRAN
kovinotehna
BLAGOVNICA FUŽIN AR JESENICE
SAMO
8.995,00
din
ekran 51 cm
Daljinsko upravljanje - enkratna možnost nakupa na 6 mesečni kredit
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE
Galanterija
Jaka Platiše 11, Kranj
Nudimo vam:
ves pribor za šivanje in pletenje, tekstilno in usnjeno galanterijo, modne dodatke in priložnostna darila. Vse omenjene izdelke lahko nabavite po konkurenčnih cenah. Pri nakupu nad 1.000,00 din nudimo popust! Pridite in prepričajte se!
Odprto imamo od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
NOVO
PROIZVODNJA DELIKATES
Ponudba za pizzerije, gostilne, hotele in druge sladokusce
ŠAMPINJONI, OLIVE IN DRUGE DELIKATESE PO NIŽJIH
DISKONTNIH CENAH! Naročila
sprejemamo vsak dan neprekinjeno po tel. št.: 061-841-277.
Tina, Nasovče 18/a, Komenda
EUROSPED
ALPEmUR
Na podlagi statuta razpisuje delavski svet podjetja dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
- da ima tri do pet let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah,
- da ima vodilne in vodstvene sposobnosti, ki so razvidne iz dosedanjih zaposlitev,
- zaželeno, da aktivno obvlada en tuj jezik ter izpolnjuje pogoje za delo v zunanji trgovini,
- da predloži program razvoja in vodenja podjetja za naslednje mandatno obdobje.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in program razvoja v 8 dneh na naslov: Alpe-tour EUROSPED, 64220 Škofja Loka, Titov trg 3 a. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po imenovanju.
KAVČIČ - PODBREZJE 26 - tel. 064-70-154 CEMENTNI IZDELKI IN GRADBENI MATERIAL ZA GRADNJO IN UREDITEV VAŠEGA DOMA. POMAGAMO VAM IZBRATI NAJBOLJŠE.
POKLIČITE NAS
KOMPAS
WjL HOTEL CREINA JK<  I Tel.: 21-022
INFORMACIJE
- Družabni plesni tečaji
- Otroška plesna šola (4 -15 let)
- Jazz balet, lambada, sal-sa
PLESNI VEČERI (Evergre-en) vsak petek ob 20. uri v plesni dvorani doma JLA -KRANJ
Zahtevajte podrobnejši program
NEPOZABNI VEČER bo za vašo najdražjo ou dnevu žena, 8. 3.1990, ob 20. uri. Nastopa: RICHARD ADAM-SHOVV-ČSSR, gost večera: VLADIMIR SAVČIČ -Č0BI. Igra ansambel Obvezna smer. Rezervacija vstopnic v Domu JLA Kranj, tel.: 22-077
EUREKA MOJA PLESNA ŠOLA
IVI
Mercator - KMETIJSTVO -VRTNARIJA KRANJ
Ob dnevu žena vam nudimo izbiro najrazličnejših daril in darilnih aranžmajev.
Obiščite nas in izberite darilo v eni od naših cvetličarn:
Zlato polje - vrtnarija Rožmarin - Maistrov trg
Cvetličarna MAJA - Planina Cvetličarna in drevesnice PINO - Stražišče
Vsem ženam želimo prijetno praznovanje
Tovarna klobukov "Šešir" p.o., Škofja Loka, Kidričeva 57
Po sklepu delavskega sveta objavljamo JAVNO LICITACIJO
za prodajo dveh camp prikolic IMV-450, letnik 1983. Izklicna cena za posamezno prikolico je 7.000,00 din. Licitacija bo v ponedeljek, 5. 3. 1990, v prostorih podjetja na Trati, Kidričeva 57 ob 12.00 uri za pravne osebe ter ob 14.00 uri za fizične osebe.
Ogled prikolic in plačilo kavcije v višini 10 % od izklicne cene bo eno uro pred pričetkom licitacije.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z gotovino ali bariranim čekom. Iz.licitirano blago je treba plačati in prevzeti takoj. Nakup na javni licitacji velja po sistemu "videno-kupljeno". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Cene so brez prometnega davka. Davčne obveznosti poravna kupec.
Torek, 27. februarja 19
Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE CVETKA GOLARJA ŠKOEJA LOKA, FRANKOVO 51
razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji:
- visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške, ekonomske ali pravne smeri,
- najmanj tri leta delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževal-nem delu,
- ustrezne organizacijske sposobnosti. Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisanega roka.
PTT PODJETJE KRANJ, p.o. Kranj, Mirka Vadnova 13
■ Dr
tinike - šibki komunikacA lskih o mre V
PTT podjetje Kranj, p. o. vabi k sodelovanju kandidate,
ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- visoka ali višja izobrazba s področja elektroteh tok - s poznavanjem digitalnih sistemov telek oz. z zanimanjem za delo na telefonskih kabel
jih y
- strokovni izpit po Zakonu o gradnji objektov oziroma prj pravljenost ta izpit v kratkem opraviti
- znanje tujega jezika \
- najmanj eno leto delovnih izkušenj. P1 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidat ti naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogoje1 | na naslov PTT podjetje Kranj, komisija za delovna razme»0j ja, Mirka Vadnova 13, Kranj. Prijave bomo sprejemali 8 it po objavi, prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izb re v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ISKRA
Iskra Instrumenti Otoče, p. o. Otoče 5a 64244 Podnart
K sodelovanju vabimo sodelavca za področje
ORGANIZACIJE IN PROGRAMIRANJA NA PC RAČU NALNIKIH
Pogoji za opravljanje del so:
— VII/1 ali VI/1 stopnja strokovne izobrazbe računalnišk smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Instrumen Otoče, Otoče 5a, 64244 Podnart. Prijave sprejemamo do z| sedbe del in nalog.
ti
ni >aj Jd en 'ej 1} s o
r,
i
le; n
0
151
000
SERVISNO PODJETJE KRANJ p. o. Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in inštala cijskih del v gradbeništvu
objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE PLESKARSKE DELOVNE ENOTE
Pogoji:
- V. stopnja strokovne izobrazbe smer pleskarski tehnik a delovodja zaključnih dejavnosti z izkušnjami pri vodenju del v pleskarski dejavnosti
- izpit iz varstva pri delu
- vozniški izpit B kategorije
- trimesečno poskusno delo
2. MONTERJA IN VZDRŽEVALCA TOPLOTNIH I VODOVODNIH NAPRAV
Pogoji:
- IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne kovina ske smeri
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
- dvemesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim d lovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dok žili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na nasloV Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva 45.
SOZ Projekt Kranj Kolodvorska 2 64 000 Kranj
SOZ Projekt Kranj, objavlja dela oz. naloge VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
— V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ustrezne smeri,
— poznavanje finančno-knjigovodskih predpisov,
— tri leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi, na n slov SOZ »Projekt« Kranj, Kolodvorska 2, Kranj.
SUKNO
ZAPUŽE
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE
Komisija za delovna razmerja pri Tekstilnem podjetju Si K NO Zapuže objavlja prosta dela in naloge:
ZELO ZAHTEVNA ELEKTRO VZDRŽEVALNA DELA
Pogoji
dokončana V. stopnja izobrazbe, smer elektrotehnik i industrijsko elektroniko
— I leto delovnih izkušenj
— 3 mesečno poskusno delo
Delo bo kandidat sklenil za nedoločen čas. Vloge sprejem komisija za delovna razmerja pri Tekstilnem podjetju Sukfl Zapuže, 64275 Begunje, v roku 8 dni pp objavi.
-3rek. 27. februarja 1990
KRONIKA
17. stran « amtmmmmGVAS
anska prometna varnost za kanec boljša
Va dan se še vedno primeri Enajst prometnih nesreč
ranj, februarja - Vsakoletna poročila o prometni varnosti na Gorenjskem so si podobna *t jajce jajcu - preveč prometnih nesreč, preveč mrtvih in ranjenih, veliko represivnih lrepo\ milice, prenizke kazni, premajhna učinkovitost. Tudi za leto 1989 ni dosti druga-e> le da se je to leto začela akcija »Minus 10 odstotkov«. Glede na prejšnji dve leti, kata-fofalni, kar zadeva prometno varnost, so lani nesreče in njihove posledice vendarle za do-desetino manjše.
Lani je bilo na Gorenjskem 42 pro-tnih nesreč s smrtnim izidom in 407 s esnimi poškodbami. Skupno pa so evi-ntirali kar 4054 prometnih nezgod, kar [ajst dnevno. Lani je na cestah umrlo 52 idi, 277 jih je bilo hudo in 291 lažje rasnih. Se vedno preveč, a primerjaje s ejšnjim letom vendarle za 12 odstotkov >lje. Med mrtvimi je bilo 32 voznikov, sopotnikov in 8 pešcev. Kar 30 jih je lo samih krivih, 27 pa žrtev nepravilne-ravnanja drugih. Varnostni pas in čela-za mopediste nista prinesla bistveno £je varnosti, saj veliko voznikov še ved-ni prepričano o smiselnosti njune upo-e. Tudi številne preventivne in represi-e akcije (lani so kaznovali 5101 voznika neuporabo varnostnega pasu) ne zale-o dovolj.
prometa, manj nesreč
Lani je bilo na gorenjskih cestah več ometa kot poprej, kar je klepati po pokanju porabe naftnih derivatov in za Isetino večjemu prometu na meji. Zgoš-1 promet, slabo stanje cest in še slabše Inje avtomobilov, pa kajpada nedisci-ina udeležencev v prometu so krivi za ibo stanje prometne varnosti. Zato tudi
čudno, če se le-to popravlja le po ka-
icah.
Vzroki za prometne nesreče so že dolga leta enaki. Največjemu številu nezgod botruje nepravilna stran in smer vožnje, kar je pogosto pogojeno s hitrostjo, ta pa je med vzroki na častnem drugem mestu, sledita izsiljevanje prednosti in napačno prehitevanje. Alkohol je v prekomernih količinah zapažen kar pri 137 prometnih nesrečah. Največ nesreč povzročijo avto-mobilisti, za njimi pa mopedisti, čeprav njihova sezona traja samo pol leta. Tudi med žrtvami nesreč prednjačijo avtomo-bilisti in njihovi sopotniki, kar je tudi pripisati neuporabljenemu varnostnemu pasu. Sledijo jim pešci in mopedisti. Vsi ti udeleženci bi lahko z bolj defenzivnim obnašanjem lahko preprečili mnoge nezgode. Zal je med žrtvami nesreč tudi veliko otrok: udeleženi so bili v 140 prometnih nesrečah, ki so terjale 5 mrtvih in 133 ranjenih. Na UNZ Kranj trdijo, da kljub prizadevanjem šol, vrtcev, avtomoto društev, zveze šoferjev in avtomehanikov ter milice na tem področju ni bistvenega napredka, ker starši dajejo premalo poudarka vzgoji in nadzoru otrok v prometu.
Ceste daleč od ideala
Ne gre pripisovati krivde le ljudem, tudi naše ceste so daleč od sodobnih zah-
tev varnosti v prometu. Vrsta regionalnih in lokalnih cest je bila zadnja leta obnovljena, kar je omogočilo večje hitrosti, povzročilo pa tudi več nesreč. Na regio-nalkah je bilo 169 nesreč, ki so zahtevale 23 mrtvih in 215 ranjenih, na lokalnih pa 177 nesreč z 12 mrtvimi in 196 ranjenimi. Na teh cestah se pozna tudi slabše vzdrževanje in premajhen nadzor milice. Magistralne ceste imajo ugodnejšo bilanco, kljub večjemu prometu se je na njih primerilo le 94 nesreč. Avtocesta pa se potrjuje kot najvarnejša, saj se je na njej zgodila ena sama nesreča s smrtnim izidom, pa še to tujcu zaradi utrujenosti.
Najnevarnejši odseki na magistralni cesti so bili Kraje - Javornik s 23 nesrečami, Kranjska gora - Dovje z 12 nesrečami in Lesce - Podtabor tudi z. 12 nesrečami. Od regionalnih pa izstopajo: Kranj -Spodnji Brnik (z razvpitim »križiščem smrti«) s 23 nesrečami, Lesce - Bled - Bohinj z 19 nesrečami, Kranj - Škofja Loka s 17 nesrečami in Železniki - Škofja Loka s 15 nesrečami.
Kazen ne zaleže
Da bi bilo prometno stanje boljše, kot je, milica tudi veliko več ukrepa. Lani je denarno kaznovala 41.848 udeležencev, 10.636 jih je predlagala v postopek sodnikom za prekrške, odvzela je 3576 vozniških dovoljenj... Zaradi razvrednotenja kazni pa so tudi ukrepi bolj malo zalegli. Upajo, da so kaj bolj učinkovali številni preventivni ukrepi, zlasti predavanja, za katera ljudje tudi sami prosijo.
D. Z. Žlebir
Potapljači izvlekli letalo iz jezera
kd, 22. februarja - V sredo po-'Idno je ultra lahko letalo, last ternativnega letalskega dru-ya Ikarus, »pristalo« v Blej-
skem jezeru. Pilotiral ga je Stojali Višnar iz Vrbe, ki je kot sopotnika vozil fotografa newyor-škega časopisa National Geo-
graphic Stevena McCurrvja. Letalo se je preveč približalo gladini jezera in s kolesi zaoralo vanjo. Pilot in sopotnik sta se iz
potapljajočega letalca rešila na otok, letalo pa so prihodnje dopoldne izvlekli iz vode radovljiški potapljači pod vodstvom Jožeta Konca.
*ve McCurrv, fotograf ameri-* revije National Geografic.
Pilot Stojan Višnar (na sliki) in sopotnik sta iz jezera izplavala na otok.
Letalo so naposled izvlekli.
D. Ž.
Foto: F. Perdan
Branil mu je zaspati pod mizo
Stanovalec samskega doma v Frankovem naselju v Škofji Loki se ga je močno napil, po-'em pa je v uradnem prostoru pri varnostniku Razgrajal. Legel je pod mizo, da bi zaspal, a ntu je vratar branil. Vendar mu sam ni bil kos, zato je klical na milico. Zaspanec pa se tudi njim dolgo ni dal. Naposled so ga odvedli v '^Prostore, kjer je imel vso noč svoj mir.
Tekmeca sta se spopadla
Nekaj pred polnočjo sta iz Plavega bara v škofjeloškem hotelu Transturist prišla dva mladca, da hi se »pomenila« o nekem dekletu, Za- katerega se oba silno zanimata. Pomenek je :ačel dekletov bivši fant, kije sedanjega bliskovito knockoutiral. Vmešali so se miličniki, ki so Poskrbeli, da bo v ljubezenskem trikotniku še H c'etrti - sodnik za prekrške namreč.
Alije to kakšna zima
Resda letošnja zima ni pretirano mrzla, noči pa so vendarle neprijetno hladne. Kaže, da to ne moti pijančkov. ki po dolgotrajnejših turnejah omagajo na cesti in bi kar tam prebili noč, če bi jim le pustili. No. kranjski miličniki, ki so več takih zalotili na javnih krajih, jim niso dovolili poležavati. Ne le zaradi javne nemorale, tudi zaradi možnosti, da zmrznejo. Čeprav drži, da so navadno dobro ogreti.
Objestna igra
Gasilski zgledi
Ko prebiramo poročilo o lanskem delu škofjeloške gasilske organizacije, dobimo tudi nekatere odgovore na vprašanja, zakaj je gasilstvo pri nas tako uspešna in cenjena dejavnost in zakaj je lahko za vzor tudi marsikateri drugi organizaciji. Čeprav je eden od razlogov za njeno uspešnost tudi dolgoletna tradicija, pa je le malo organizacij, ki se, denimo, lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah 3106 članov, od tega tretjino mladih in več kot 450 žensk, da so njeni člani prostovoljno opravili 21 tisoč delovnih ur pri obnovi gasilskih domov in gradnji protipožarnih bazenov, da so obnovili domove v Zireh, Dobračevi, Lučinah. Virmašah, Železnikih, Zalem logu, Stari Loki, Godešiču in delno v Škofji Loki ter zgradili več požarnih bazenov, da so gasilske enote izvedle več kot šeststo operativnih vaj in še večjo vajo gašenja in reševanja v Rudniku urana Zirovski vrh. da so vse svoje delo opravile brez plačila in da so gasilci v marsikateri krajevni skupnosti tudi bolj avantgardni od organizacije, ki se je še pred nedavnim oklicevala za avantgardno... Čeprav marsikdo s prezirom spremlja prizadevanja gasilcev, ki so za uresničevanje svojih načrtov pripravljeni hoditi od hiše do hiše ter zbirati prostovoljne prispevke, organizirati veselice in gasilske tombole, pa je vendarle treba priznati, da gre za družbeno koristno delo in da gasilskih organizacij in enot ne bi smeli ocenjevati samo po tem. kolikokrat in kako hitro so posredovale ob požarih in drugih nesrečah. Podatka, koliko požarov so preprečile s preventivno in drugo dejavnostjo, pa žal ni mogoče ugotoviti.
C. Zaplotnik
Cik-cak po cesti
Kranj, 22. februarja - 17-letni Dejan G. iz Rakovice seje z motornim kolesom peljal po lokalni cesti skozi Gorenjo Savo, ko je dohitel pešca, 52-letnega Miroslava Goloba, prav tako iz Rakovice. Skušal gaje varno obvoziti, toda pešec je'nenadoma stopil na sredo ceste in motorist ga je zadel, da je hudo ranjen obležal na cesti.
Planinca je zadržala vrv
Mojstrana, 24. februarja - Okoli poldneva se je na plezalni turi v Triglavu ponesrečil 23-letni Matjaž Kovšca iz Ajdovščine. Skupaj s prijateljico je, primerno opremljen za zimske vzpone, plezal v NVagnerjevem grabnu, ko mu je na poledenelem terenu spodrsnilo in padel je kakih 60 metrov v globino. Padec je ublažila vrv, s katero je bil varovan prek klina. Ponesrečencu sta priskočila na pomoč planinca Franc Osolnik in Cene Ber-čič iz Kamnika, ki sta ga z vrvjo spustila v dno grape in ga oskrbela. Gorski reševalci iz Mojstrane so ranjenca prinesli do Aljaževega doma v Vratih, od koder so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Ogrodje sedežnice ga je potegnilo za seboj
Vogel, 24. februarja - Na sedežnici Orlove glave na Voglu se je ponesrečil redar na svetovnem prvenstvu v smučarskih tekih Štefan Fujs, star 58 let, iz Bohinjske Bistrice. Ko se je namreč okoli poldneva odpravil na malico proti brunarici, je šel na se-dežnico na nekdanji vmesni postaji. Pri tem ga je ogrodje sedežnice zgrabilo in potegnilo za seboj. Fujs se ni uspel pravočasno rešiti prijema, oprijel se je sedeža, misleč, da bo zdržal do zadnje postaje. Ker pa mu je zmanjkovalo moči, seje nenadoma spustil in odskočil kakih šest metrov globoko na smučišče. Pri tem se je huje ranil. Dežurni zdravnik na prvenstvu mu je nudil prvo pomoč, potem pa so ga z žičnico odpeljali v dolino in v jeseniško bolnišnico.
Avtomobila čelno trčila
Grad, 25. februarja - Na cesti med Cerkljami in Gradom seje zjutraj primerila prometna nesreča, v kateri so bili trije udeleženci huje, eden pa lažje ranjen. 30-letni voznik osebnega avtomobila Stanko Jerič s Štefanje gore je pripeljal iz smeri Cer-kelj, 36-letni Lovrenc Škerjanc iz Stiske vasi pa iz nasprotne smeri, oba precej po sredi ceste. Avtomobila sta čelno trčila, v nesreči pa ssta bila poleg voznikov huje ranjena tudi Škerjan-čeva sopotnika Franc Močnik in Janez. Šmajc, oba iz Stiske vasi. Menda je voznika zaslepila jutranja sončna bleščava, miličniki pa sumijo, daje nesreči botroval tudi alkohol.
Porezalseje
V enem od blokov na Jesenicah so se otroci igrali z gasilnimi aparati, nakar so jih odrasli zalotili in jih do prihoda miličnikov zaprli na podstreho. Slednji so ugotovili, da vse skupaj ni tako hudo, da je prazen en sam aparat, njegova vsebina pa na stopnišču. Otrok kljub vsemu ne bi bilo treba zapirati in strašiti s policijo, saj so morda imeli zgolj namen, da se poučijo o protipožarni zaščiti.
V Domu borca v Kranju so pred časom gostili neprijetnega gosta. Očitno je bil krepko pijan in je hrupno razgrajal in razbijal kozarce. Navsezadnje so ga okoliščine same kaznovale -s črepinjami seje porezal. Morali so ga odvesti v bližnji zdravstveni dom, kjer so ga zašili, nato pa poslali domov spat. Upamo, da je boleča izkušnja za nekaj časa zalegla.
S pestjo v oko
V hiljardnici v »Mlečni« na Jesenicah je Roman nekega večera doživel majhno neprijetnost, ki mu je pustila modrico na očesu. Kakor je povedal miličnikom, mu je bil v oko s pestjo nameril neznani gost taistega lokala, in to kar brez vzroka. Neznanca so poiskali in mu povedali svoje, ostalo pa mu bo sodnik za prekrške.
Izgubil oblast nad vozilom
Belca, 23. februarja - Prevelika hitrost je zakrivila prometno nesrečo, ki se je primerila na cesti med Kranjsko goro in Jesenicami. Voznik osebnega avtomobila 32-letni Jože Polajžer iz Kranjske gore je v ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, avto je zaneslo na bankino, od tam pa na travnati nasip. V nesreči sta bila voznik in sopotnik, 27-letni Vladimir Hlebar iz Ludbrega, huje ranjena.
D. Ž.
Opravičilo
V Gorenjski nočni kroniki smo pred mesecem dni objavili zapis pod naslovom »Tudi stati niso več mogli« iz škofjeloške biljardnice Sora. Dogodek ni bil ravno svež, zgodil seje že pred dvema mesecema, medtem pa je lokal menjal lastnika. Sedanjemu lastniku se opravičujemo, če smo mu z zapisom storili krivico. Poudarjamo, da je do dogodka, ko so domala vsi gostje lokala ležali pijani, prišlo še pod prejšnjo upravo.
GLAS   18. STRAN
/   OBVESTILA, OGLASI ±
Ct avtotehna Ljubljana, p.o.
zastopstva NISSAN, HONDA, YAMAHA, ONSPOT
Spoštovani kupci in poslovni partnerji!
Obveščamo vas, da smo se preselili in da imamo nove naslovne podatke:
AVTOTEHNA LJUBLJANA P.O. ZASTOPSTVA NISSAN, HONDA, YAMAHA, ONSPOT 61000 Ljubljana Celovška 228
Telefon: 061/576-806, 573-555 Telefax: 061/575-617 Telex: YU AVTENA 31691
Priporočamo se!
n NISSAN
VAMAHA
ONSPOT
Tovarna obutve "Peko" Tržič p.o. razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTOR TEP PGP Pogoji za sprejem:
- dipl. inženir kemijske tehnologije, dipl. inženir strojništva, dipl. organizator dela in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu
- izpit iz varstva pri delu
- šola za poslovodne kadre
- aktivno znanje enega tujega jezika
- pasivno znanje tujega jezika DIREKTOR NABAVNEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem:
- dipl. ekonomist, dipl. organizator dela, dipl. inženir tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del
- zunanje-trgovinska registracija
- izpit iz varstva pri delu.
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. O izbidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka.
Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat.
VZG0JN0IZ0BRA2EVALNI ZAVOD JESENICE — TOZD
Jcir
'Jesenice - jj>
64270 JESENICE  —  TRO TONETA CUFARJA 1
TELEFON:   (064) 81-072  —   POSTNI PREDAL 39
VIZ - TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice razpisuje naslednje oblike izobraževanja:
1. Skladiščni tehnik (dokončana osnovna šola ali poklicna šola in delovne izkušnje)
2. USO program izobraževanja za delo v skladiščih (II. stopnja)
3. program izobraževanja za bolničarja (prilagojeni program za odrasle in zaposlene)
4. program izpopolnjevanja za natakarskega pomočnika (II. stopnja) 5. osnovna šola za odrasle od 1. do 8. razreda
6. nadaljevalni program za trgovinskega poslovodja (po dokončani šoli trgovinske dejavnosti in delovnih izkušnjah)
7. program izobraževanja za poklic turistični tehnik (po dokončani IV. ali V. stopnji)
8. program usposabljanja za mednarodni špediter
9. jezikovne tečaje nemškega in angleškega jezika (I. do II. stopnje)
10. enotedenski tečaj za voditelje čolnov
11. vodenje poslovnih knjig za obrtnike (mala obrt in o novih predpisih o amortizaciji in davčni prijavi
12. peka kruha
13. modno šivanje - za ženske in otroške obleke
14. tipkanje in urejanje besedila na računalniku (15 do 20 ur)
15. bio vrt in bio prehrana
Prijavite se osebno ali po telefonu 81-072.
LESCE ROŽNA DOLINA 8
ŽITO GORENJKA, d.o.o. Lesce, Rožna dolina 8 - komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: TEHNIČNI VODJA
Pogoji:
dipl. ing. strojništva dipl. org. dela dipl. živilski tehnolog 3 leta delovnih izkušenj
Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi ŽITO GORENJKA, d.o.o. Lesce, Rožna dolina 8.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
TEKSTILINDUS MJMT
Gorenjesavksa c. 12 64001 Kranj p.p. 75
Delavski svet podjetja Tekstilindus Kranj ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa (ni reelekcija)
GLAVNI DIREKTOR
Kandidati za glavnega direktorja morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje:
- VIL stopnjo izobrazbe tekstilne, strojne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične oz. družboslovne smeri
- 5 let delovnih izkušnje na odgovornih strokovnih delih in nalogah
- da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno gospodarjenje, kar dokazujejo s svojim dosedanjim delom
- aktivno znanje svetovnega jezika. Mandatna doba traja 4 leta. Nudimo stimulativni osebni dohodek.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri kandidata.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: TEKSTILINDUS KRANJ, Kadrovski sektor, pod oznako "razpisna komisija"-
Informacije na štev. 21-885.
TEKSTILINDUS E£3BJ^K3J
Gorenjesavksa c. 12 64001 Kranj p.p. 75
Delavski svet podjetja Tekstilindus Kranj razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
- da ima VIL ali VI. stopnjo strojne, elektro, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne tehnične smeri
- 5 let delovnih izkušenj na področju takšne ali podobne dejavnosti, kot jo opravlja podjetje
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Mandatna doba traja 4 leta.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri kandidata.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov: TEKSTILINDUS KRANJ, Kadrovski sektor, pod oznako "razpisna komisija".
Informacije na štev. 21-885.
SESTAVLJENO PODJETJE ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, d. o. o. Podjetje skupne strokovne dejavnosti Kranj, p. o.
Po sklepu delavskega sveta ponovnorazpisujemo imenovanje
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo tehniške, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
— da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega tri leta na delu vodilnega delavca v dejavnosti podjetja,
— da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela,
— znanje tujega jezika,
— da imajo družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z dosedanjim delom,
— da imajo voljo in sposobnost voditi podjetje, kar se oce-nuje na osnovi delovnih rezultatov kandidatov.
Od kandidatov pričakujemo predstavitev programa in metod dela. Direktor bo imenovan za obdobje štirih let. Pisne vloge z. dokazili je potrebno poslati v 15 dneh po objavi na naslov: SP Iskra Kibernetika Kranj, d.o.o., 64000 Kranj, Savska loka 4.
Torek, 27. februarja 19
CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Kranj, Jezerska c 20
Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta del in naloge:
DELOVODJA VZDRŽEVANJA CEST 1 delavec, za vzdrževalno enoto Škofja Loka
Pogoji:
gradbeni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj na gradbenih al vzdrževalnih delih, 3 mesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge bomo z delavcem sklenili delo vno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva nju pogojev v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, Je zerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 1 dni po sprejemu sklepa.
VIZ TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE
Cirila Tavčarja 21, Jesenice
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD Vzgojno varstvena organizacija Jesenice, razpisuje prosta dela in na loge
RAVNATELJA TOZD VZGOJNO VARSTVENE ORGA NIZACIJE JESENICE
Pogoji:
— kandidat mora izpolnjevati pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38, in 39 čl. Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ali po goj za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zako na o osnovni šoli.
— imeti mora 5 let delovnih izkušenj od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
— imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti,
— izpolnjevati mora splošne, z zakonom in družbenim do govorom občine Jesenice določene pogoje.
Mandatna doba traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju po gojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE, Cirila Tavčarja 21, Jesenice, »za razpisno komisijo.« _>
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
Artikel
Vino Grajsko črno 1/1 SVL Vino Laški rizling 1/1 SVL Pivo Grand 1/2 Union Mineralna voda RADENSKA 1/1 LOKA KAVA pražena - 1 kg LOKA KAVA mleta - 1 kg Moka tip 500 5/1 SENTA Moka tip 500 2/1 SENTA Moka tip 500 1/1 SENTA Olje jed. CEKIN 1/1 KŽK Sladkor kristal prosti Sladkor kristal 1/1,2/1,5/1
Redna MP Znižana MP	
cena	cena
	12,60 tfc
	17,00 2m
Wrm	5,70 Sfi
	4,40 «3$
	111,00 "
125;40	112,90
	5.50
S^O.	5,60
	5,80
r%M	16,70
rb§Q	10,30
	11,70
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
tth
LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, p. o. 64220 Škofja Loka, Vincarje 2
razpisuje prosto delovno mesto:
VODJA SEKTORJA ZUNANJE TRGOVINE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo ekonomske, komercialne, teli čne, organizacijske ali pravne smeri.
— da ima 2 leti uspešne prakse na področju ZT,
— da ima aktivno znanje enega in pasivno znanje dveh tU jezikov, (obvezno angleščina ali nemščina),
— da ima zunanje-trgovinsko registracijo
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev zbira k drovska služba LTH-OL, Vincarje 2, Škofja Loka — 8 d po objavi.
9   Torek, 27. februarja 1990
19. STRAN
GLAS
MALI OGLASI obvestila
© 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam ohranjen PRALNI STROJ za 2.700,00 din in nov GLASBENI STOLP phillips, z dokumenti, za 6.000,00 din. ® 81-434, od 14. ure dalje_2486
Prodam novo, še nerabljeno MOTORNO ŽAGO Dolmar 120. Milje 26, Šenčur 2660
Poceni prodam PRALNI STROJ Gorenje. ® 26 835 2661
4-tonski VITEL tajfun in GENERA-TOR z lastnim vzbujanjem, 13 kvV,
prodam, g 88-100_2665
Prodam barvni TV Kondor, ekran 37 cm® 37-729_2678
Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ, 4 kvV. Klavdija Zima, Vi-
soče 1, Tržič_2681
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo Tam Stadler, 25.000 ccal, 20 odstotkov ceneje. "S? 45-619 __ 2686
Izredno dobro ohranjen barvni TV Iskra prodam za 3.000,00 din. Jože Rezek, BI. Dobrava 84. ® 81 -496 _2693
Prodam enonosni TRAKTOR s priključkom Mutar (frezar) za 1.500 DEM. Naslov v oglasnem oddelku. __2711
Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch z bojlerjem, za etažno centralno ogrevanje, še tovarniško zapakiran. ® 68-476, v večernih ali jutranjih urah_ 2712
Prodam plinski ŠTEDILNIK Kekec. ® 33-789_2720
Prodam ploščinski BRUSILNI STROJ, znamke Kikinda URBA 550, nov. ® 631 -377_2&i
Prodam popolnoma nov VIDEO-REKORDER JVC. Zg. Bitnje 47, Žabnica (nasproti pokopališča)
_2723
Prodam ŠIVALNI STROJ v kovčku. g 77-879 _2724
Prodam novo kuhinjsko NAPO Gorenje. ® 39 063, po 15. uri 2730
Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Fabjan, Stražiška 1, Kranj _2744
Prodam japonski PLETILNI STROJ, star 3 leta, s krojilcem, karticami in sanmi za čipkaste vzorce, ® 84-161, po 19. uri 2750 Tri sezone rabljeno trajnožarečo PEČ za centralno kurjavo Fero-term, 25.000 ccal, ugodno prodam. j? 45-678_2753
Prodam VITLO za traktor Tomo Vinkovič in OBRAČALNIK za kosilnico BCS. ® 51-287_2763
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam cca 500 kosov si likatne OPEKE bele barve, 1 rr schidel DIMNIKA s tuljavami (to plar) in časovno krmilni MEHANI ZEM TKM 3-12. Škofjeloška c. 40,
Kranj - Stražišče_2662
Prodam nova GARAŽNA VRATA Jelovica, g 35-542_2672
Suhe smrekove DESKE colarice in PLOHE, prodam. ®42-054, popoldne__2695
Prodam 30 kvad. m. hrastovega PARKETA, 1. kvaliteta. ® 58-071 __2703
Prodam"400 kosov strešne OPEKE, grafitno siva s posipom - Novo mesto. Dolenc, Janeza Mežana 8, Cerklje_2713
50 odstotkov ceneje prodam 40 kW KOTEL za centralno kurjavo in 100 m aluminijaste ŽIČNE OGRA JE. ® 631 300_2714
Zelo ugodno prodam PPR KABEL, talno PLUTO ter OKNA. Ponudbe vsak dan na ® 633-374, po 16. uri __2729
Prodam plastične LETVE za rolete, KERAMIČNE PLOŠČICE za kopal nico - 16,5 kvad. m. stenskih in 6,5 kvad. m. za pod ter litoželezno novo KAD® 43 002 2736
KUPIM
STROJ za krivljenje pločevine, širine 1 m, za debelino do 4 mm, rabljen, kupim, g 82-047 2683
j Kupim 1-sobno ali 2-sobno STA-,  NOVANJE v Tržiču. ® 52 259, od J 10. do 23. ure 2699
Kupi m      industrijski ŠIVALNI STROJ z robilcem (za paspoliranje copat) in hidravlično ČEVLJAR-;  SKO preŠO ® 39-058 2738
j Lokali
J&J VIDEO HI-FI SERVIS! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Se priporočamo!   Pokličite   na na
■S- 39 886
2405
OPRAVLJAM vsa parketarska dela, montažo vseh vrst talnih, stropnih in stenskih oblog ter montažo kuhinj. ® 84-238_2710
Zidarski obrtnik sprejme vsa ZIDARSKA DELA, notranje omete in vse vrste fasad, s svojim odrom in orodjem. ® 58-503 2734
OSTALO
Prodam diatonično HARMONIKO, glašeno CIS - FIS - HA. Jože Za-
Moderni interieri
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
plotnik, Retnje 4, Križe (za Cevar-no Rog)_2670
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Chicco in več uokvirjenih GOBELINOV. ® 74 116, popoldne _2671_
Prodam SADIKE malin. Satler, Oldhamska 14, Kranj, ® 24-493
_ 2675
Otroški kombiniran VOZIČEK Peg - Olimpic Oatro, dobro ohranjen prodam. Gubčeva 12/b, Radovljica
______2685
Prodam VOZ zapravljivček. Glinje 8, Cerklje _ 2705
Iščem INŠTRUKTORJA angleščine za 1. letnik gimnazije. ® 33-257
____2708
Ugodno prodam kombiniran otro ški VOZIČEK in STAJICO. g 22-170_2715
Iščem INŠTRUKTORJA za sloven-ski in angleški jezik za osnovno šo-lo. ® 21-523_2746
Prodam SENO, ® 68-479 2749
TAPISERIJE "Zadnja večerja", unikatno kolekcijo "Geometrijski ta-rot", prodam. ® 22-910, Rakovec _2757
Prodam bukova DRVA, dostava na dom. ® 66-259 2762
POSESTI
V Kranju vzamem v najem LOKAL. Šifra: MIRNA OBRT 2545
Ugodno prodam starejšo HIŠO z 800 kvad. m. zazidljive zemlje, 15 km oddaljena od Kamnika. Informacije na ® 80-122, int. 161, od 9. do 12.30_2682
RAZNO PRODAM
Prodam PEČ za centralno kurjavo emo Celje, z boljerjem, rabljena 4 leta, za 1.000,00 din in Z 750, letnik december 1984, z dodatno opremo, za 3.000 DEM. Informacije na ® 633-056, med 19. in 20. uro 2578
Prodam   TOPLOTNO ČRPALKO, 2.5  kW,  plinski   ŠTEDILNIK in OKNO za delavnico, dim. 2 x 1 m, 8 kril. Podlubnik 254, Škofja Loka _ 2666
Prodam kovinska GARAŽNA VRATA, SKOBELNI STROJ z dodatno cirkularko in "B" TROBENTO. Alič, Javorje 54, Poljane, ® 65-119 2704 Prodam dve POSTELJI z vzmetni-cami, dve nočni OMARICI, sobni kiperbusch in OKNO z roleto, dim. 160 x 130 cm. ® 24-227, Kokrica
2726
Prodam PRALNI STROJ, zamrzovalno OMARO, barvni TV, žensko KOLO in usnjena naslonjača. .Informacije na ® 38-202 2760
Prodam ŠIVALNI STROJ Ruža se-lektronik in POGRADE. ® 38-469 _2761
STAN.OPREMA
Ugodno prodam nov, nerabljen 4-delni REGAL za dnevno sobo. Zg. Laze 5, Zg. Gorje 2745
Prodam starejšo masivno SPALNICO® 66-055 2755
Prodam raztegljiv KAVČ in otroško POSTELJICO z jogijem. ® 40-313
Ugodno prodam USNJENO SEDE-ŽNO GARNITURO. Zevnik, Partizanska 8, Šenčur flf 41-068 2445
VES ČAS RAZPRODAJI NOVO V BELJAKU
TOYOTA
TSCHERNITZ
SERVIS PRODAJA VOZIL NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA BELJAK . SEVER • LANDSKRON TEL.: 0043-4242-44420
STANOVANJA
V Kranju oddam STANOVANJE najboljšemu ponudniku, lahko samski osebi.® 37-950 2677
Zdravstvena delavca s šoloobveznim otrokom najameta 2-sobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: MIRNA DRUŽINA 2680
Upokojenka iz Zahodne Nemčije vzame v najem večjo GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju za 5 let. Pogoj je telefon. Ponudbe na ® 24 132, po 19. uri _2719
Mlada družina najame STANOVA NJE ali GARSONJERO v Kranju. ®34-918 2733
Nujno najamem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Šifra: OBRTNIK 2748
VOZILA
ZASTAVO 101 GT 65, letnik 85, prodam. Prevoženih 60 000 km.® 632-809
Prodam Z 750, starejši letnik, registrirana    do    februarja 1991 ®42-714_2316
Prodam ohranjen R 4, letnik 1978. Zg Bela 39, Preddvor, ® 45-707
_2402
TOVORNI AVTO 640 D, 4 tone, dobro ohranjen, prodam. ®42-307
_2403
R 4, letnik avgust 1987, prodam za 42.000,00 din® 50-218 2415
Prodam Z 750, letnik 1979. ® 88-112_2427
Prodam 15 odstotkov ceneje dva ODBIJAČA za Golf JGL. ® 70-579
_2618
Prodam JUGO 55, letnik 1985, ga ražiran, 31.000 km. ® 45-534 2659 Prodam Z 101. Marko Lotrič, Selca 80_2667
Prodam Z 101, letnik 1976 in elek-trično PEČ, stara 2 leti. Bogdan Poljanšek, Sp. Bela 16, Preddvor __2669
Prodam 2 leti star JUGO 1.1. Pu-har, Štrukljeva 21, Radovljica 2673
Prodam MOTOR z menjalnikom za R 4 GTL, 850 ccm. ® 80-158 2676 Prodam GOLF JX diesel, 1. regi-stracija junuarja 1986. Podbrezje 158, Duplje 2684
Prodam Z 750, letnik 1979, neregi-strirana, v voznem stanju. Krum pestar, C. na Brdo 6, Kranj 2687
Prodam Z 101, letnik 1978, potreb-na popravila. Nataša Vrhove, Hlebce 3/a, Lesce 2688 Z 101, letnik 1976, poceni prodam. ® 723-448__2689
Prodam črenosni črno-bel TV, ekran 31 cm. Milan Tojkar, ® 74-181, od 8. do 13. ure 2692
Z 101, letnik 1976, poceni prodam. ® 723-448_2694
Prodam Tomos AVTOMATIK, le-tnik 1989, v odličnem stanju. ® 80-800, popoldne 2696
J[GQSTILnQ
%_Hfe vGOZDU
VABIMO VAS V PRENOVLJENO GOSTILNO Vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 22. ure
• prijeten ambient
• dobra ponudba jedače in pijače
Obiščite nas!
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, prevoženih 35.000 km. oaražiran. Groharjevo nas. 31, Škofja Loka _2700
R 4, letnik 1977, prodam, lahko tudi na kredit. Tone Zupančič, Mede-tova 14, Kranj - Stražišče 2701
Prodam Z 750, letnik 1985, karam-bolirana. ® 58-071 2702
Prodam Ž TbT letnik 1988. ® 28-240, popoldne 2707
Prodam VW passat, letnik 1974. Ogled popoldne. Arh, Savska 6, Bled 2709
VvV 1200, letnik 1974, prodam.
® 77-048_2716
Prodam R 4, letnik 1978~ za 11.000,00 din.® 25-348 2718
Prodam štiri letne GUME, prevoženih 4.000 km. ® 33-913, po 20.
uri_2722
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik janu ar 1988. Hlebce 35, Lesce 2725
Prodam Z 101, letnik 1986, registrirana do februarja 1991. Vojko Ru-tar, Boh. Bela 136, ® 77-037 2727
Prodam FORD ESCORT po delih. Dvorje 8, Cerklje_ 2728
Prodam nov Tomos AVTOMATIK
"Kolibri". ® 23-885_2731
Prodam GOLF diesel, star 1 leto. Janez Kastelic, Aškerčeva 40, Domžale ali ® 37-435 2732
Prodam ŠKODO, letnik 1976. Cena 6.000,00 din. Grilc, BI. Dobrava 59/b_2737
SIMCO horizont, letnik 1979, 76.000 km, prodam. ® 33-998, popoldne 2741
Prodam ALFO ROMEO 33-1.5 SL letnik 1986, registrirana do avgusta 1990, sivo-modre barve Informacije na ® 21-609, v četrtek proti večeru in v petek 2742
Prodam AUDI 100, letnik 1969, sive barve, v voznem stanju. Cena 1.500 DEM® 24-552_2743
MOTOR APN 6, star 3 leta, pro-dam za 700 DEM. ® 25-397, popoldne 2756
Prodam Z 101, letnik 1987. Cena 50.000,00 din® 75-007 2758
ZAPOSLITVE
Motokrosisti pozor! Mlajši moto-krosist (10 let) išče za skupni tre ning TRENERJA ali skupino. ®631-269 2668
Honorarno, zaposlim DEKLE - žen sko v trgovini na Bledu. Informacije po 15 uri - Blejski sonček 2690
POTNIKA z lastnim prevozom za dopoldansko delo zaposlimo red-no ali honorarno. Šifra: 15 M 2739
Zaposlimo ČISTILKO za čiščenje stopnišča. ® 23-524, popoldne
2747
ŽIVALI
Prodam 6 mesecev brejo TELICO frizijko. Strahinj 68, Naklo 2663 Prodam več plemenskih brejih TE-LIC frizijk. Hrastje 51, Kranj 2674 Prodam dva JAGNJETA in ovčje KOŽE. ® 27 884_2679
Prodam 9 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje
____ 2698
Prodamo mlade HRČKE. ® 33 336 1
_ 2735
Prodam KOBILO v 5. letu starosti, vajena kmečkih del. Jakob Mali, Sp. Vetrno 2, Tržič 2752
Manjše in večje PRAŠIČE prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2754
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 75. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA ROBLEK
Grabčeva mama iz Mlake pri Kranju
Do zadnjega slovesa, ki bo v sredo, 28. februarja, ob 16. uri na pokopališču na Kokrici, leži v mrliški vežici.
Sinovi: Anton, Ivan, Jože in Marjan z družinami in ostalo sorodstvo
4kM
CELOVEC,
Bahnhofstr. K),
tel. 9943/463-511018
Specializirana trgovina za dojenčke in otroke!
od 2.200 ATS bruto
V prometni nesreči je ugasnilo življenje naše ljubljene
MARUŠE ČERNILEC
roj. Pfeifar
Pokopali jo bomo v torek, 27. februarja 1990, ob 16. uri na pokopališču v Naklem.
VSI NJENI
Umrla je
SILVA MOŠTROKOL
Pokopali jo bomo v družinskem krogu. Cvetje hvaležno odklanjamo.
V 88. letu starosti je umrl naš oče
ALOJZ MEHLE, st.
železničarski upokojenec
Od njega se bomo poslovili 28. februarja 1990 ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah.
VSI NJEGOVI
Tie tvoje oči bi se rade zaprle, čutiš hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse u tolaži, kako bi se v grobu spočile te oči, za vekomaj . . .
(Kosovel)
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami ob slovesu od našega ata
VINCENCA GRILCA
iskrena hvala. VSI NJEGOVI V Predosljah, II, februarja 1990
ZAHYALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka
VALENTINA GRILCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zvonarjem, g. kaplanu iz Cerkelj za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: Vsi njegovi
Naročil in dela dovolj, pa vendar nezadovoljni
V Alplesu novo začasno vodstvo
/ NOVICE IN DOGODIO
Železniki, 26. februarja - Delavski svet tovarne Alples v Železnikih je danes imenoval začasno poslovodno ekipo. Na njeno čelo je postavil Petra Šmida, dipl. inženirja lesarstva, doslej vodjo področja proizvodnje. Mlada ekipa bo v začetku aprila predložila 797-glave-mu kolektivu program kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja.
Agonija železnikarskega kolektiva traja že nekaj let in čeprav imajo letos več kot dovolj tudi izvozno zanimivih naročil, je nezadovoljstvo med delavci sredi meseca privrelo do točke, da sta direktor Stane Čadež in vodja področja kovinske proizvodnje in energetike Janez Šolar ponudila odstop, ki so ga delavci na izrednem zasedanju delavskega sveta 16. februarja sprejeli.
»Nezadovoljstvo med delavci se je nabiralo, povod - tudi za oblikovanje stavkovnega odbora, čeprav do prekinitve dela nikjer ni prišlo - pa je bil predvsem februarski plan dela,« pravi vodja splošnega sektorja Andrej Rant. »Zaradi obilice naročil smo namreč uvedli dodatno oziroma nadurno delo v dveh prostih sobotah, na določenih ozkih grlih pa smo delavnik sporazumno z vodji raztegnili na
dvanajst ur. To je povzročilo revolt, posebno ker so plače precej nizke.«
Januarja so Alplesovi delavci zaslužili povprečno 2.967 dinarjev, kar je pod republiškim povprečjem in tudi povprečjem sosednjih podjetij v Železnikih. Januarske plače bodo poračunali za osemnajst odstotkov.
H. Jelovčan
%S3|
■ODKClI
»'iiMii......ini m ■—*******
Sorica, februarja - Kdor se je te dni podal na eno redkih gorenjskih smučišč, na Sor'ško planino, mu res ni moglo biti dolgčas. Sneg je bil - za travnat teren ga ni treba veliko za dobro smuko -tisti, ki pa se jim ni dalo vijugati, so uživali pri prijetni novi koči sredi smučišč, kjer se ne dobi le čaj, temveč tudi dobri prigrizki in enolončnice. Ce se bo, kot obljubljajo, vreme skvarilo in se bo ohladilo, bo Sorska planina zagotovo dobila nove centimetre snega in smuko daleč v pomlad.
D.D. - Foto: F. Perdan
DOMUS o računalništvu
Ljubljana, februarja - DOMUS, Potrošniško informativni center v Ljubljani, Kardeljeva 2, bo v sredo, 28. februarja, odprla prodajno svetovalno razstavo s področja informatike, elektronike in računalništva. Predstavili bodo jugoslovansko firmo Sinegra in avstrijsko Logoman iz Borovelj. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali tudi elektronske svetlobne panoje z različno možnostjo uporabe v vsakodnevnem življenju, delovanje elektronskih ur in elektronskih tečajnih list. Razstava bo odprta do 9. marca.
D. D
V četrtek, 8. marca, ob 19. uri bo v hotelu Grand Toplice na Bledu
prva letošnja Glasova preja Voditelj Viktor Žakelj se bo na temo Med kulturo in politiko pogovarjal s podpredsednikom republiške konference Socialistične zveze, pesnikom in akademikom
Cirilom Zlobcem
ter pesnikom in urednikom
Jašo Zlobcem
Če želite sodelovati na zanimivem večeru in uživati ob dobri ponudbi hotela Toplice, nas pokličite po telefonu 21-860 (uredništvo) in rezervirali vam bomo mizo v restavraciji. Konzumacija je 100 dinarjev.
Uredništvo Gorenjskega glasa
W 1W
združena lesna industrija Tržič
64290 Tržič-Cesta Ste Marte aux MInes 9
nudi zaradi preselitve obrata tapetništvo poslovne prostore in funkcionalno zemljišče v KRIŽAH pri
Tržiču ,primerne za trgovino,proizvodnjo,drobno gospodarstvo in Sicer: funkcionalno stavbno zemljišče : 2849 m2
)roizvodni in pomožni prostori i kletna etaža (netto) 98,50m2
pritličje nadstropje mansarda podstrešje
ri2
(netto) 374,41 m2 (netto) 328,33m< (netto) 41,63m2 (netto) 42,04 m2
_f. izidek v ieklu        ^ : 183.40 m<
Vse potrebne inform icije dobite na sedežu podjetja na tel. 064 50 440-sptošni .sektor/ 064 50 496 direktor 064 50 469-vodja komerciale- Ogled omenjenih poslovnih prostorov je možen vsak delovni dan od 6 do 14ure. Pisne ponudbe bomo sprejemali do 10 marca 1990.' _
b--—-a
Glasova anketa
Če ne bo snega, bomo planinarili, kolesarili
Že tretja zima brez snega nam je že kar dobro načela naš zimski bio ritem. Ko bi bil mraz, ko bi deževalo, bi človek še razumel. Lepo doma bi tičal in vsaj mislil, da ima zimo. Tako pa sonce sije kot aprila ali maja, sredi zime že vsepovsod brsti pomlad. Na uboge žičničarje kar pomisliti ne smemo. V vse večje izgube se pogrezajo, po smučarskih terenih cveto telohi in trobentice, nebo pa je kar naprej modro in jasno. Storžič ima sneg le še po zarezah. Nič čudnega, da je vse, "kar leze inu gre", zunaj, vse hiti nekam v hrib, še bliže soncu. In nič boljše zime se nam ne obetajo. Poznavalci pravijo, da je lahko deset skupaj takole zelenih zim. Bogne-daj, toda če bo tako, se bomo morali s tem sprijazniti. A kakšen bo pridelek? Kako se bo razmnožila golazen, ker je ne bo pobral mraz! Na Dolenjskem že ugotavljajo, da je več kač, miši. In na koncu koncev, kaj bomo počeli Gorenjci, če bomo ob svoj nacionalni šport - smučarijo?!
Andrina .lager, novinarka Radia
Tržič: "Kaj nam pa preostane? Hoja, planinarje-nje, tenis. Največ bo verjetno pla-ninarjenja, ta se lahko raztegne čez vse leto in je prav tako priljubljeno kot smučanje."
Marija Prime, optičarka s Huj v Kranju: "V hribe bomo šli. V naravo za zdravje, sprostitev. Moji sicer radi hodijo smučat, največ na Krvavec, Vogel, Stari vrh, zdaj pa nas marsikateri dan potegne v hribe, vsaj na Jakoba, Smarjetno, Jošt.
Tončka Torkar, zeliščarica iz Lesc: "Saj je smučanje res lep šport, a kaj moreš, če ni snega, ga pač ni. Smučišča zamenjaj-mo za hojo po gozdovih, planinah, za sprehode . ob vodah. Še več bomo imeli od hoje in sprehodov, če bomo znali opazovati naravo okrog sebe. Naučimo se tega. Pozornost posvetimo vsaki rastlini, vsaki rožici, vsaki ptici. Zdravilna zelišča se nam kar ponujajo. Zdajle bomo našli brinove jagode na brinju. Štiri, pet jih dajmo v usta, dobro prežvečimo, pa bomo imeli zdravo prebavo."
Simon Šubic, dijak kranjske gimnazije: "Čeprav ni snega, a je mrzla zima, se vsaj ahko drsamo. V topli zimi, kot je ta, pa na našem igrišču v Grabnu v H rastju že vso zimo igramo ko-„ šarko. Tudi teniška igrišča bi že lahko odprli. Športov za tople zime je dovolj, vendar upam, da bodo še prave, snežene zime, da se bomo lahko nasmučali."
Adolf Pufič, pleskar iz Hrastja pri Kranju: "Bolj kot alpsko smučanje pogrešam tek na smučeh. Zato vse te suhe zime tečem v hribe. Danes smo imeli za trening tek na Kališče. Sicer bomo pa kolesarili. Saj kolesarjenje postaja tudi vse bolj priljubljen šport za sprostitev in še poceni izlet imaš povrhu."
ISKRA ELEKTROMOTORJI
Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
kovinotehna   BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
PREDSTAVITEV IN PRIKAZ DELOVANJA ISKRINIH GOSPODINJSKIH APARATOV
1. in 2. marca 1990 v blagovnici FUŽINAR
Blagovnica odprta od 8. do 12. in od 15. do 18. ure
kavni mlinčki multi praetici mešalniki sokovniki pasterizatorji bio sušilniki program osebne nege ventilatorske peči opekači kruha varilniki folije žar plošče štedilniki in sesalniki
UJ
z < o
(75 a.
UJ
Za vse naštete izdelke velja oba dneva 20 % POPUST
Prikaz delovanja od 16. do 17. ure
Nagradno žrebanje
o a
C "O (0 k.
O) (0
Odgovor..........
Ime in priimek Naslov.............
Nagradno vprašanje:
Kdo je edini in prvi proizvajalec Multipractica?
Kupone nalepite na dopisnice in jih pošljite na naslov: Blagovnica FUŽINAR Jesenice, p. p. 9 64270
ali jih osebno oddajte v blagovnici!
1. nagrada: MULTIPRACTIC PLUS ELECTRONIC DE
LUXE   ter 10 tolažilnih nagrad.
Javno žrebanje bo 2. marca ob 17. uri v blagovnici, dobitnike pa bomo objavili v Gorenjskem glasu 6. marca.
NEMOGOČE JE MOGOČE-NEMOGOČE JE MOGO ISKRA ZA LEPŠI DANES — ISKRA ZA LEPŠI DANE*
a