Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Phasfeafc, A. S. Bartecon, Postmaster Gen. ENAKOPRAVNOST THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. EQUALITY "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) MARCH 28th 1921 Št. 72 (No.) Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. Do SPOPADA MED KOMUNISTI IN POLICIJO JE PRIŠLO TUDI V BERLINU. BOJI PO CENTRALNI NEMČIJI SE NADALJUJEJO. LONDON, 27. marca. — Neka berlinska brzojavka 'Pravi, da je danes prišla do spopada med komunisti in Policijo tudi v Berlinu, in sicer na Petersburger Platz-u. Glasom poročila je policija enkrat ustrelila na množico ubila dva in jih več ranila. V soboto so si kbmunisti prizadevali razstreliti železniški most blizu Charlotten-bour.g mostu, toda razdejali so samo par podstavkov. HALLE, Nemčija, 27. marca. — Komunisti so nocoj napadli. poslopje lista 'Hallesche Zeitung", ki je organ pan-germanske stranke. V notranjščino je bila vržena eiia ročna granata, pri čemur sta bili ranjeni dve osebi. MANSFELD, Nemčija, 27. marca. — Sinoči je bilo ^esfco Mansfeld zasedeno od varnostne policije. Isto £asno je policija zasedla tudi mesta Helbra, Kloster in ttettstadt. Do edinega streljanja pri tem je prišlo, ko policisti začeli, streljati za umikajočimi komunisti. Pobija je zajela 24 ujetnikov. BERLIN, 27. marca. — Komunistične skupine v ^estu Halle so se zabarikadirale v Leuna tovarni v bli- mesta. Tamkaj so komunisti, katerih je okrog sOOO, v položaju obleganega mesta. Primanjkuje jim ^rane in pošiljajo male čete *v bližnje vasi, da dobijo wane. V ruhrskem okrožju so. izvrševaLni uradniki rudarjih in drugih strokovnih organizacij posvarili delavce, aa se vzdržijo štrajka, ker so mnenja, da komunisti rav-5laJ° po naročilih iz Moskve. Tudi vladni krogi v Berlinu so prepričani, da so komunistični upori po Nemčiji posledica ruske prooagan de> katere vlade. namen je uvesti v Nemčiji sovjetsko obliko BERLIN, 26. marca. Rdeči val, ki grozi poplaviti vso Nemčijo s civilno vojno, je bil danes po nekaterih o-^rajih samo začasno ustavljen. Po vseh strategičnih fajih-so pripravljeni oklopni avtomobili, da odhitijo, ko bi prišlo pomočilo o ponovnih izbruhih. V Berlinu c Nastavljeni velikanski žarniki, ki vso noč mečejo luč F° .onjh okrajih mesta, kjer je znano, da komunisti naj-0]J živahno agitirajo. Komunisti odprto grozijo, da 0(3 o napravili krvavo Veliko noč.' Kot se poroča, je položaj v Eislebenu negotov. Ko^ 'Unisti se pripravljajo za protinapad, da popravijo iz-l^oe, katere so doživeli v včerašnjih bojih s komunisti. . lnoČnja bitka je prinesla smrt dvajsetim komunistom * enemu policistu. Komunisti so v prvem navalu na estno^ hišo isto zasedli, potem pa so bili izgnani. Ko-v^ttisti si sedaj prizadevajo, da uresničijo generalni Dosedaj štrajk še ni navzel splošnega značaja, ^oravno je na tisoče delavcev brez dela po raznih delih Zave, posebno po velikih mestih, str J)ievRote Fahne," organ nemške komunistične v ' še vedno izhaja, toda pričakuje se, da ga vlada 8ak cas zatre. 4qq »anes je v Berlinu množica, sestoječa iz približno 26. marca. — Komunisti v.Mansfeldu in Eisle-dela dobivati ojačenja izven mesta. Oborože- 3avla .VC1 iz Halle jim prihajajo na pomoč. Kot se iz-°bkojjtje namen komunistov policijo v Eislebenu docela Ženske za svetovno razoroženje. Washington, 27. marca.— Tukaj se je danes vršilo zborovanje, katerega so sklicale razne ženske organizacije, na katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri se po-zivlje predsednika Hardinga, da skliče konferenco narodov, ki naj bi vzela v pretres vprašanje svetovnega razoroženja. Glavni govornik zborovanja je bil senator Borah, ki je priporočal sporazumno omejitev oboroževanja med Anglijo, Japonsko in Združenimi državami, ter je nazivi j al vse one, ki so odgovorni za obsežne oboroževalne načrte, podpiratelje boljševizma in gojilce nemirnosti in revščine. ''Povedati vam hočem," je dejal Borah, "da vezi, ki vežejo narode k svojim vladam vsepovsod odnehujejo vsled velikega oboroževalnega bremena. Naši zastopniki v Versaillesu so bili obvezani, da delujejo za omejitev oboroževanja. Toda sešli so se v palači Burbonov, govorili o boljšem svetu, ko je bilo govorjenja konec, so šli domov, da nalože na hrbet narodov bremena, o kakršnih bi ne bil sanjal niti Cezar." Obenem z zborovanjem v Washingtonu so se vršila tudi zbo rovanja v petnajstih drugih državah, na katerih se je istotako govorilo za omejitev oboroževalnih programov. Mrs. Florence Kelly je na zborovanju -v- New Yorku dejala, da ta zborovanja značijo vstajenje ženstva ob prvi Viliki noči, odkar so prišle k moči. Sedaj je čas, da se prične z razoroževa-njem," je dejala, "in sicer tukaj pri nas." -- JE UBILA MOŽA S SEKIRO; Grki uspešni v Mali Aziji. Carigrad, 26. marca. — Glasom semkaj došlih poročil, Grki v svoji ofenzivi proti Turkom v Mali Aziji jako uspešno napredujejo. Poročila pravijo, da so se pričeli bližati mestu Eski-Šer, ki je križišče železnice, ki vodi v Bagdad in one, ki prihaja iz An-gore. Turki se počasi umikajo v gorske trdnjave, kjer se bodo najbr-že zadnjič postavili v bran. Grki napredujejo počasi; vsa armada se pomika kot celota na fronti, ki se sedaj razteguje od Adabazar, 24 milj jugovzhodno od Esmid Ismida, pa do Bijelika, 50 milj vzhodno od Gruse. Glasom semkaj došlih poročil,^je dospel v Eski-Šer turški nacionalistični vodja, Mustafa Kemal paša. Turško-boljseviška pogodba. London, 26. marca. — Brzojavka Exchange Telegraph agen-ture pravi, da ko so se Turki u-maknili iz Batuma, je bilo to napravljeno v soglasju s pogodbo, da bodo za povračilo boljševiki pomagali Turkom v bojih proti Grkom. 1 ----o-- ŽGANJE NAJDENO V KLAVIRJU. Velikanski požar j Kaj seje sklepalo na dunajskem socijali-v Tokio. , stičnem kongresu. Chicago, 27. marca. — Mrs. Dora Walterman, je danes s po-1 močjo svojega 17-letnega sina Louis Waltermana, ubila s sekiro svojega moža Jakoba. Umor je vrhunec sedemnajstletnega prerekanja in pretepanja, ki se je izza uvedbe prohibic. še povečalo, ko je Walterman začel sam kuhati žganje. Policija je našla na domu popolno opremo za kuho žganja. Mrs. Walterman pravi, da je mož prišel domov pijan, da jo je pretepal, in pa ji je grozil s smrtjo. -:-o-- POLICISTI ODPUŠČENI RADI STRAHOPETNOSTI. Chicago, 26. marca. — Danes je bilo odpuščenih od detektivske službe pet detektivov, ker so se skrili za telefonske drogove, mesto da bi šli na pomoč njih umirajočemu tovarišu Patrick O'Neil-lu, ki je bil v sredo zvečer, ko j.i skušal aretirati nekega notorič-nega roparja, smrtno zastreljen. Glasom prič, je O'Neill ležal brez pomoči več kot petnajst minut, in strahopetni detektivi sploh niso poskusili dobiti v roke moril- ca. ■I a® TOVARNA V CANONSBUR-GU SE ODPRE. Canonsburg, Pa.,' 26. marca.— Tukajšnja tovarna Standard Tin Plate Works je objavila naznanilo, glasom katerega bo z 11. a-prilom pričela zopet z delom. Tovarna je bila zaprta od 5. marca. Ko se tovarne zopet odpre, bo pričelo takoj delati vseh 2400 delavcev. --o- — Danes se vrši seja direktorja S. N. Doma. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Direktorji so pro-. šeni, da se vdeleže te seje, ki je jalco važna. Tajnik. New York, 26. marca. —- Neka maoka je danes dovedla do pronajdbe, da se je v klavirju, ki se je nahajal i? kabini na parni-ku Trinidad, nahajalo žganje. Neki prohibicijski inšpektor je stopil na rep mački, ta pa je skočila s krova v kabino. Pri tem pa je v kabini jako sumljivo zažven-ketalo. Nadaljna preiskava j^ prinesla na dan, da se je v klavirju, ki je odvzgoraj odprt, nahajala obilna zaloga žganja. -o- FRANCOZI DELAJO NAČRTE. Pariz, 26. marca. — Francoski kabinet je danes deloval na novih drastičnih načrtih, katerih naj bi se poslužilo, ako bi Nemčija do 1. maja ne izplačala 11,000.000 mark. Dosedaj se je splošno mislilo, da bi se v takem slučaju zasedlo nemška pristanišča, sedaj pa so pričeli ptihajati namigi, da bi se prevzelo kontrolo nad vsemi velikimi industrijal-nimi in finančnimi podjetji Krup-pa in Stinnesa, ker se ju smatra za glavno oviro, da Nemčija ne mara izvesti odškodninskih pogojev. -O-i- TRIJE UBITI V VIHARJU. Worthington, Minn., 26. marca. —* Zapadno in severozapad-no od tukaj je danes divjal silen tornado, v katerem sta bila ubita Dave Anderson in njegov sin, in pa še ena oseba. -o--- SOVJETSKA VLADA POŠLJE NOVEGA ZASTOPNIKA V AMERIKO. Helsingfors, 26. marca. — Semkaj se poroča, da bo sovjetska vlada poslala v Združene države Maksima Litvinova, ki bo zavzel rtiesto Ludvika Martensa. ki je bil pred kratkim deportiran iz Združenih držav. --o———- KNOX BO DELOVAL ZA MIR. Washington, 27. marca.— Kot se sporoča, bo senator Knox brez ozira na spor med zavezniki in Nemčijo z ozirom na odškodnino, takoj ob snidenju kongresa zopet vložil resolucijo za sklenitev miru z Nemčijo. Tokio, 27. marca, — Sinoči je v Tokio, glavnem mestu Japonske izbruhnil požar, ki je največji, kar se jih pomni v teku enega stoletja, in ki je grozil, da upepe-li celotno mesto. Požar je uničil 1 000 hiš v Jotsuja okraju mesta, in škoda znaša približno na 25,000.000 jen ($12.500.000). Na tisoče ljudi je brez domov-ja in 133 oseb je dobilo poškodbe. Med zgorelimi poslopji so tri bolnišnice, ena banka, in več | velikih trgovskih poslopij. Ponoč ; je pihal izredno močan veter, ki je gnal plamene proti sredini mesta ter povzročil silno paniko med prebivalstvom. Ognjegas-cem so pomagali v borbi proti ognju tudi vojaki, toda vsa prizadevanja so ostala zaman, dokler ni ponehal veter. Prizori, ki so se nudili na ulicah, kjer je divjal požar, so bili v srce pretresujoči. Možje so vlačili pohištvo, žene so nosile otroke, jokalo in vpilo je vse vprek. Da se pomore pogorelcem, je vlada odredila, da se cesarski vrtovi odpro za prebivalstvo. Parlament, ki je bil za časa izbruha ognja v zborovanju, je bil odgo-den, ko se je izvedelo, kako resen da je požar. -0--- 100.000 ubitih v kitajskem potresu. Pomona, Cal., 26. marca. — Semkaj je dospelo pismo nekega ameriškega misijonarja, Ralph C. Scoville-a,- ki je nastanjen v mestu Tsinčov na Kitajskem, v katerem pravi, da je bilo v nedavnem potresu, ki je zadel severozapad-no Kitajsko, ubitih okrog 100,-000 oseb, in da je ozemlje, obsegajoče 400 kvadratnih milj, docela uničeno in število malih mest in vasi, ki so deloma ali popolnoma uničene, pa je brez števila. Pismo pravi, da je bil potres ponekod tako silen, da so se podirali hribi. V enem takem slučaju so hribi zasuli eno celo dolino, pri čemur je našlo smrt na 10.000 oseb skupaj. Ob potresu so izbruhnili tudi silni požari, ki so včasih trajali po več tednov. -o-_ VNUK FRANC JOŽFA POSTANE MENIH. Berlin, 26. marca. — Princ Jurij, ki je vnuk umrlega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, je imel'"v torek v Innsbrucku novo mašo, jutri pa vstopi v samostan benediktincev. Tekom vojne je bil princ Jurij major, ter je bil oženjen z nadvojdovodinjo Iza-belo, toda dvojica se je kmalu po poroki razporočila. Neki drugi habsburški princ, bivši nadvojvoda Leopold Ferdinand, ki je sedaj poznan pod i-menom Leopold Woelfling, pa je postal gledališki igralec. S I. a-prilom bo pričel s prekoevropsko turo v kratki predstavi, v kateri bo vprizarjal admirala nekdanje avstro-ogrske mornarice. -O-— ŠTRAJK RUDARJEV NA ANGLEŠKEM. Londop, 27. marca. — V četrtek bodo angleški premogorovi zopet izročeni v roke privatnim lastnikomT kar jako lahko prinese splošno stavko angleških rudarjev. Vsa dosedanja pogajanja o tej zadevi so ostala brezuspešna, in lastniki kot delavci so predložili vladi separatna poročila. New York, N. Y. — Prva avtentična poročila o dunajski soci-jalistični konferenci, ki se jo če-sto nazivi je tudi četrto Internaci- "Nazivljejo nas z zasnfthova-njem za centrum. Jaz sem prepričan, da smo centrum v tem, da smo enako oddaljeni od naiv- jonalo, so pričela prihajati potom ne nepotrpežljivosti, ki misli, da je volja za revolucijo garancija za zmago socijalne revolucije, na drugi strani pa smo enako oddaljeni od skeptične nevere v zma- , go revolucije in od zanašanja na reformistične metode in taktiko. Tako smo oddaljeni na eni strani od moskovskih metod, na drugi pa od metod druge internaci-jonale. "Mi se zavedamo naših velikih odgovornosti. Mi smo bolje v stanu razumeti Ruse kot oni sami. Ako bi bili sledili njihovim napakam, bi bili delali v prid kontrarevolucije. Mi se ne maramo posluževati robatega kavarniškega jezika v nagovorih na zapeljanimi deli proletarijata. Mi si prizadevamo gledati reči v luči resnice, tako da zamoremo spoznati vzrok in učinek. Mi ne maramo pozabiti, da^ govorimo o ljudeh katere smo še pred kratkim smatrali za tovariše v boju za skupno stvar. Mi si prizadevamo razumeti zgodovinsske in ekonomske pogoje, ki so v /različnih delih sveta različni. "Naš namen naj bo, da najdemo sredstvo, ki bo omogočilo-u-stvaritev prave internacij onale, i za katero sedanji pogoji niso zreli. Taka internacijonala more priti le kot rezultat potrpežljivega in iskrenega prizadevanja nas vseh." Jean Longuet iz Francije pa je dejal: "Mi vsi se spominjamo našega velikega Jean Jaures-a in njegovega neprestanega dela proti vojni. Potem pa je prišla ona velika katastrofa, ki je prinesla zmešnjavo in zmedo v naše lastne vrste. Jaz docela odobravam stališče sodruga Adlerja, da ne more biti nikake prave internacij onale, dokler obstoja več takih organizacij, ki*si vse lastijo to ime. V Moskvi se je ustvarilo naziranje, ki izjključuje na milijone socijali-stov, medtem ko poživlja pod svoje okrilje elemente, ki niso so-cijalistični, anarhiste in nacijona- pošte. Prinaša jih znani dunaj ski socijalistični list "Arbeiterzeit-ung". Iz teh poročil se jasneje vidijo nameni in cilji tega zborovanja in sile, ki so se ga vdeleži-le. Kot se zatrjuje, je bila na kongresu zastopana ena tretjina organiziranih socijalističnih sil na svetu. Kot izgleda, namen zborovanja nikakor ni bil, ustvariti trajno in separatno novo internacijo-nalo, ki naj bi vodila boj proti ostankom druge internacijonale in pa proti tretji moskovski internacij onali. Namen konference je bil, najti podlago za skupno podlago vse marxističnih socijalistov, tako da bi eventualno lahko zopet postavili skupno fronto proti kapitalističnim silam, ter obenem priznavale potrebo drugačne taktike v raznih deželah, kjer tako zahtevajo razmere. Konference so se vdeležili tudi delegatje neodvisno socialistične stranke v Nemčiji in neodvisne delavske stranke v Angliji, francoske socijalistične stranke, slovenske socijalno demokratične stranke, delavsko socijalistične stranke iz Hrvaškega, socijalno demokratične stranke iz Srbije, socijalno demokratične stranke i2 Letske, socijalno demokratične stranke iz Avstrije, socijalno demokratične stranke iz Romunije, ruski manjševiki in levo krilo so-cijalnih revolucijonarjev iz Rusije, socijalno demokratične stran ke iz Švice in nemške socijalno demokratične stranke iz Cehoslo-vakije. Med bolj poznanimi imeni iz raznih dežela so bili med navzočimi: Arthur Crispien, George Ledebour, Rud. Hilfering, Louise Ziety iz Nemčije; . H. Hudson. E. A. Hinwell, R. C. Wallhead. iz Anglije; Jean Longuet, Paul Faure, Mistral, Renadel, iz Francije; Dr. Topalovič iz Srbije, dr. Friedrich Adler, Dr. W. Ellenbo-gen, A. Hurdler, Altheid Popp, Otto Bauer, Theresa Schlesinger, iz Avstrije; L. Martow iz Rusije; LIiate\ ^ vzhodnih dežela, katerih Paul Graber, Robert Grimm, Ernest Nobs, iz Švice; Kari Čermak in Grete Goldschmidt, iz Čeho-slovakije. Tudi centralnK odbor finske socijalno demokratične stranke je poslal na kongres sporočilo, v katerem se obljubuje podporo. Duh, ki je prevladoval na konferenci, je razviden iz govora, ki ga je imel ob otvoritvi dr'. Friedrich Adler, ki se ga podaje tukaj v skrajšnji obliki: boj je sicer pravičen, toda katerih cilji nimajo ničesar skupnega s socijalističnim bojem. "V Londonu in Bruslju obstoja neka propadajoča organizacija, ki je izgubila svojo dušo na bojnem polju; izgubila je bistvo so-cijalizrna. "Mi za naš del smo pripravljeni nadaljevati z delom v duhu, ki je preveval Marxa, Engelsa, v duhu Jules Guesde-ja, Viktor A-dlerja in Avgusta Bebela, ustva- "Mednarodni kongres se je i-: "teljev druge internacijonale. V mel vršiti na Dunaju meseca av-jtem se zrfbva podaj smo na gusta I9J4. Svetovna vojna jC|^el° • • • " to onemogočila in uničila drugo ; Na večer dneva, ko se je otvo-internacijonalo. Sedaj vidimo ! ril kongres, so najbolj prominent-jasno, proletarci vseh dežela, da j ni voditelji obdržavali shode po imamo samo enega sovražnika, raznih delih Dunaja, ki so bili o- n^mreč boržvazijo vseh dežela. \ "Prva naloga našega zborovanja je, izjaviti jasno, da ta konferenca ni nikaka internacijonale biskani ob velikih in entuzijastič-nih mas ljudstva. Ko se je prihodnjega dne zborovanje nadaljevalo, je jako ve- v soglasju z idealom, ki nas na- 'lik vtis napravila izjava ^ngleške-vdihuje. Ako se nas neprestanoga delegata Shinwella, ki je de- spominja na obstoj druge in tretje internacijonale, tedaj moramo jal: "Internacijonala se mora ustva-povdarjati, da ni nobena izmed j riti iznova brez ozira na to, kako njih resnična internacijonala. Mi aktualno reprezentiramo eno tretjino svetovnega " proletarijata. Naš skromni namen je, najti skupno podlago, s pomočjo katere bi se eventualno mogel zedi-niti ves proletarijat. različni so pogoji v raznih deželah. Mesto da cepimo dlako v diskusijah o naših teorijah, si prizadevajmo najti skupna tla. V sedanjem času kapitalistom ni treba iskati sredstev in potov za (Dalje na 4. strani.) STRAN 2. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DA? EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bagsinen Place of the Corporation. _6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collin wood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $a£0 3 mo. $2.00. United State« .....................1 year $4.60, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3c single copy sc Lastuie in izdaia sra Ameriško-Jugoslovaoska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravničtvo. CLEVELAND, O. PONDELJEK (MONDAY) MARCH 28th 1921 'ENAKOPRAVNOST' MARCH 28th 1921 NASI NAČRTI. Pomlad je tisti letni čas, ko človek navadno dela načrte. To je jako hvalevredna navada, katero bi priporočali tudi naši clevelandski naselbini. In naša želja ni samo da bi napravili načrt, potem pa ga zopet položili na polico, pozabljenja, temveč da bi enkrat napravili eno izjemo, to se pravi, da bi svoj načrt oziroma načrte izpeljali. Ko govorimo o načrtih, imamo seveda v mislih naš Slovenski narodni dom. To je naša največja in najnujnejša potreba, in dokler 'ne bo vresničena, tudi ne moremo govoriti o kakem pravem napredku v tem ali onem pogledu. Želeli bi samo, da bi to veliko resnico spoznal vsak Slovenec in vsaka Slovenka clevelandske naselbine, kajti trdno smo prepričani, da s poznanjem je že pol dela dovršenega. S tem ne mislimo reči, da ni nikogar, ki bi se ne zavedal, oziroma ki ne bi delal za Uresničenje te naše najnujnejše potrebe. Precej jih je, ki z vso vnemo pridigujejo ta evangelij o potrebi moderne stavbe, ki naj bi služila našim kulturnim, političnim in družabnim potrebam, toda treba je, da se v to četo agitatorjev za S. N. Dom vpiše vsak prebivalec slovenske naselbinev Clevelandu, potem bo šele uspeh zagotovljen. Kadar potrebujemo samo navdušenosti, tedaj je morda dovolj, če se navdušuje za neko stvar samo par izbranih oseb. Toda zadeva kot je naš Narodni Dom potrebuje poleg navdušenja tudi nekaj bolj materij alnega — denarja, in jako dosti denarja. Jako dosti denarja pa ne bo spravilo skupaj par navdušenih oseb, temveč treba nam je velike mase, ki more in hoče, da se naš načrt uresniči. Človeka se pričenja lotevati strah, ko vidi, kako raste in se razvija med nami marsikaj, kar bo prineslo nam kot narodni celoti jako malo koristi, medtem ko naše najnujnejše delo spi. Ogrevamo se za ustanove, ki niso naše, akoravno se nahajajo med nami, dovoljujemo, da se narod odtujuje, da išče dušev. hrane tam, kjer mu dobo dali strupa, in kar je še bolj žalostno je to, da pri tem gradimo gradove v oblake, in da se niti ne zavedamo našega resničnega položaja. Slovenci smo mojstri načrtov, namreč takih, ki so grajeni na pesku. Pa naj pride človek s konkretnim predlogom, pa se ga vstrašijo, ker vidijo, da potem bi ne bilo treba samo fantazirati o načrtih, temveč tudi delati. , Zadnje čase se sliši jako veliko o povzdigi našega kulturnega in izobraževalnega življenja. Delajo se sijajni načrti. To je povsem hvalevredno, ampak pozabiti ne smemo pri tem najvažnejše reči,in to je:da dokler Slovenci v Clevelandu ne bomo imeli našega Narodnega Doma, toliko časa so vsi naši načrti, vse naše lepe ideje o kulturnem napredku samo načrti in bodo tudi ostali samo načrti, uresničenja teh načrtov pa ne bo. V naši naselbini imamo mestno kopališče, ki nudi marsikako udobnost za naselbino. To je jako koristna naprava in nič nimamo proti nji. Ampak pravilno ni, če se bi hotelo tako ustanovo smatrati kot primeren nadomestek za Narodni Dom. Kopališče je mestna ustanova, zgrajena za udobnost in korist vseh prebivalcev 23. mestnega okraja brez ozira na narodnost. Mi Slovenci pa potrebujemo nekaj povsem našega, kjer bomo gospodarji samo mi in nihče drugi. Le v takih prostorih :bo naša reč klila, se razvijala,, cvetela in uspevala v korist in veselje nas in naših potomcev. Iz stare domovine. Trst — svobodna luka. Leta 1919, sta se srečali v Parizu de-putateij a z Reke in deputacija iz Julijske Benečije. Obe sta imeli polno italijanskih zahtev za konferenco. Grossich z Reke je razlagal Pitaceu iz Trsta, da se je Reka zavzela za dosego svobodne luke. Pitacco je bil zbog tega vznemirjen in je takoj šel 'k ministroma Orlandu in Barzilaju, kažoč težko nevarnost, ki hi zadela od take razrešitve tržaško pristanišče, ker bi nastala reška konkurenca, k.', bi bila skoro nepremagljiva. Oba ta ministra in še Sonnino povrhu so zogotovili Pitaccu, da naj bo Trst kar lepo miren, kajti ako se kaj dovoli Reki, se bo to dovolilo tudi Trstu. Tržaška trgovska zbornica se je pričela na to pečati z vprašanjem svobodne luke v vseh ozirih. Potem so se vr&ili še opetovano razgovori v Rimu in sedaj je končno pričakovati proglasitve svobodne luke. Vse govori in razpravlja o novem položaju, ki bi ga vstvarila svobodna luika, slišijo se odločni glasovi proti svobodni luki, pa zopet odločni za svobodno Luko. Listi pravijo, da trgovski dotok in živahna transitna in posredovalna trgovina bi ne bili v izgubo naroda, marveč hi se Trst s svobodno loko, ki bi bila močno sredstvo za Asimilacijo in ekspan-zivna stremljenja, še le prav sto pil z Italijo in bi foil njen direktni in uvaževani interpret v svetu, Za Jugoslovene 'bo izredne važnosti, ako se res proglasi Trst za svobodno luko. "Marijin Dom" v Kočevju. Pišejo nam: "Marijin dom", to je dekliško vzgajališoe z osemraz-rednico meščansko ter trgovsko šolo sester Pavlank v Kočevju, se hoče baje razgnati in v ■poslopju nastaniti žensko pobolj- ševalnico. Nimamo nič proti temu, da se ukine samostanska šola, toda le proti enakovrednemu nadomestku, odločno pa protestiramo proti temu, da bi se v slovenski četrti mesta Kočevje s krasno razvojno prihodnostjo ta razvoj ustanovil s tem, da so nastani med nas, v očigled naših hiš in otrok, propadle ženske, ki po svojih znanih manirah spadajo na kakšno graščino sredi gozda. Slovenski posestniki rajši prodamo svoje hiše in se izselimo iz Kočevja kot pa da bi imeli take sosedje* Ali poverjeništvo za socijMiIno skrb res nima človeka z zdravimi možgani in normalno razvitim moralnim čutom? In kdo je tisti ženij, ki vedno jase Kočevje s svojimi bolnimi so-cijalnimi idejami? Mi bi ga radi poznali. Več slovenskih posestnikov. Našim naročnikom! Uprava tega lista je predkrat-kim pismenim potom opozorila vse zaostale naše naročnike, da poravnajo svoj dolg, sicer smo jim primorani list ustaviti. Veliko se jih je zavedalo kaj je njih dolžnost, ter nam poslali naročnino, veliko jih je pa tudi, kateri se niso zmenili za opomin, in želijo, da se jim še nadalje pošilja list zastonj. To se pravi, direktno izkoriščati naše podjetje, katero močno trpi v teh slabih časih, drago mora plačevati papir in vse tiskarske potrebščine, toraj je absolutno nemogoče, pošiljati list zastonj. Tem potom naznanjamo vsem onim, kateri so bili obveščeni za poravnavo naročnine, a niso plačali, da se jim ustavi list, ako nc storijo 3voje dolžnosti. Izjema bodo le oni, kateri so brez dela in nimajo sredstev za poravnavo, obvestijo pa naj upravo, da bodo poravnali kasneje. BOJ ZA VERSKO SVOBODO V USTAVOTVORNEM ODBORU. Beograd, 22. feb. — Današnjo 16. sejo ustavnega odseka otvo-ri predsednik dr. Ninčič ob 9:30. Ker se razprava o členu 12 odloži za kasneje, preide odsek na razpravo člena 13., ki se bavi z verami. — Posl. Mihajlo Avramovič (zem-ljoradnik) predlaga, naj se za ta člen sprejme stilizacija zemljo-radniškega kluba, ker vladni načrt ne predvideva vseh slučajev, kakor bi to moralo biti. Posl. Sima Markovič (komunist) pravi, da bi po njegovem mnenju moral član 13. ugotoviti, da je vera zasebna zadeva in da se zaradi tega mora ločiti cerkev od države. To ni samo postulat demokratskih načel, nego to je tudi potrebno zaradi naših verskih razmer. Pri nas zahtevajo kar tri cerkve, da morajo biti državne. Na ta način bi prišlo do sporov ne samo med njimi, marveč tudi med vsako od njih in državo. Govornik se spominja dr. Kreka, ki je ravno plediral ?a ločitev cerkve od države. Verske organizacije morajo imeti popolno svobodo na znotraj in pri reševanju svojih verskih vprašanj. Zaradi tega predlaga, naj se svoboda vere in vesti prizna r/.a zasebno zadevo in da zaradi tega nihče ne more biti prisiljen, da proti svoji volji sodeluje pri verskih činih in obredih. — Posl. Jovan Djonovič (republikanec) se bavi z dotičnim odstavkom člor.a 13. ter pravi, da se mora priznati vsaka vera, ki je v kateremkoli delu države zakonito pranat.a. Država mora vsakomur dovoliti, da veruje kakor hoče in kar hoče, ker je vera zasebna stvar. Država se sme zanimati za ■vere samo v tem pogledu, da verski obredi ne bi nasprotovali redu in javni morali. Govornik se nato bavi z ločitvijo cerkve od države. Ako se to ne bi moglo izvesti iz pdlitičnih razlogov, potem naj se vsaj odredi, da so odnoša-ji med cerkvijo in državo določijo s posebnim zakonom. Posl. Nedelj ko Divac (socijalni demokrat) predlaga, naj se ta člen redigira z zmfslu programa socijalno-demokratske stranke. Vera je zasebna zadeva vsakega državljana; zato se morajo verske družbe smatrati tudi za zasebne. Ta udruženja nikakor ne smejo vplivati na politične pravice državljanov. Danes se vera vsiljuje otroku in cerkveni obredi so neke vrste nasilja. Pomisliti je treba, da vere cepijo narod. Ako pa bi bila vera pod nadzor- stvom vlade, potem bi bilo to dru gače. Ako se veroizpovedi prepustijo s'ime sebi, potem bi S3 država osvobodila očitkov, ki bi ji dru gače utegnili nastati. — Nato povzame besedo posl. Ju-raj Demetrovič (demokrat) in predlaga novo stilizacijo tega člena, po kateri bi se svoboda vere in vesti hkrati zajamčila. Nihče ni dolžan, da svoje versko prepričanje .lavno izpoveduje in da sodeluje pri verskih činih. Vsa priznana veroizpovedanja so ravno-pravna. Ustanavljanje verskih družb mora biti dovoljeno, toda v mejah zakona in pravice združevanja. Vsem veroizpovedanjem se mo rajo priznati one pravice, ki jih uživajo priznane vere. Govornik je za načelo tolerance, ki bi se morala nanašati na vse vere, zakaj pri nas je mnogo ver in druga ne sme motiti druge. Posl. Janko Šimrak (jugoslov. klub.) veli, da vera ni sifcvar srca, ker je drugače nihče ne bi sprejel. Človeštvo je po svojem umu prišlo do tega, d'a je sprejelo vero. Ako tega ne bi bilo, potem bi bila vera temeljni pogrešek. Ju-goslovenski klub stoji na .'stališču kolikor mogoče obširne svobode vere in vesti. Govornik zahteva avtonomijo pravoslavne, katoliške in muslimanske cerkene orga nizacije, ki so najmočnejše v naši državi. S temi avtonomijami pa ne pride do tega, kar se je godilo v stari Avstriji, namreč da bodo škofje eksponenti vlade in da se premeščajo na druga mesta, ako vladi ne bi bili po volji. Govornik zahteva, da se izpustijo besede "javni red in morala", kakor jih predlaga posl. Demetrovič, ker to ni potrebno, zakaj to priznava že svoboda vere in vesti. Razen tega pa bi se te besede mogle tudi krivično tolmačiti. Ako bi pripadni-i ki ene vere hoteli prirediti kako procesijo, potem bi se to moglo preprečiti, ako :bi se temu upirali državljani, -ki v dotičnem kraju tvorijo večino. Kar ae tiče določb člena 13. pravi govornik, da bi bilo najbolje približati se določbam stare srbske ustave, ki so tudi v praksi bile dobre in upravičene. Posl. Zivko Jovanovič (komunist) misli, da je treba v ustavo uvrstiti nedvomno dve načeli, namreč svobodo vesti državljanov in ločitev cerkve od države. Treba je, da se vsakomur pusti svoboda, da svoje verske dolžnosti izpolnjuje po svoji uvidevnosti. Posl. dr. Halilbeg Hrasnica (muslimanski klub) predlaga dodatek, ki bi značil neko avtonomijo v verski upravi in upravi posestev, ki služijo verskim svr-ham. Z borbo je bila dosežena v Bosni prosvetna avtonomija, ki jo vsebuje v glavnem statut, sankcij oniran Od vlade, statut, ki ima obliko zakona; na temelju te ga se vsi cerkveni fondi upravljajo popolnoma samostalno. Državi je pridržana intervencija samo v nekaterih vprašanjih, v stvareh imovinske narave. Vatkufe u-pravljajo moarifski saborji, ki i-majo nadzor nad verskimi osnovnimi šolami, kjer se poučuje samo veronauk. Muslimani smatrajo, da nihče ne more odvzeti teh avtonomij, katere so zanje vrlo važn>3. Ker v Bosni obstaja posebni proračun, h kateremu prispevajo muslimani in pravoslavni za svoje verske in prosvetne ■potrebe, je treba, da država u-porablja denar za ti svrhi v razmerju po številu prebivalstva. Kar se tiče občevanja z verskimi poglavarji, ki prebivajo zunaj naše kraljevine, zahtevajo muslimani, da se ohrani zveza s kali-fatom, ker so zahtevtjo vsi mu-dimanski predpisi in odredbe, u-vedene z odobrenjem kalifata. Treba-je, da se to v ustavi zaga-rantira, kakor eventuelno drugi zakoni. Stališče socijalnih demokratov glede verske svobode je jasno izraženo v prinejrpu: Vera je privatna stvar. Iz tega principa logično sledi zahteva po ločitvi cerkve od države. Nikakor pa ne sledi iz tega principa zahteva po kakšnem zatiranju ver. Kdor hoče verjeti na stvari, ki so človeškemu umu nedostopne, da jih ne moremo razumeti, naj verjame. Zakaj pa ne ? i Ce hočejo imet verniki ene ali druge vrste svoja poslopja, kjer opravljajo svoje obrede, naj jih imajo. Seveda plačati jih morajo in pa zidana morajo biti ta P0' slopja tako, da se nikomur kak stolp na glavo ne prevrne! Ali Pa če, hočejo imeti ljudje svoje pa-peže> škofe, imame in arhiman-di-ite — zakaj pa ne ? Ampak plačati jih morajo! Tako gre v Ameriki in gre prav dobro. Zakaj Pri nas ne bi šlo ? Ce se socijalni demokrat je bore tu in tam proti kleru ene ali druge vere, delajo to seveda lahko na svojo privatno odgovornost. Kot stranka pa socijalna demokracija nima naloge boriti se proti veram -kot takim, ampak samo proti takim1 reprezentafl" tom ver, ki s pomočjo in pod kril j era vere branijo kapitalizem- Za socijalno demokracijo stranko je merodajen le princip: Vera je privatna sitvar! 9H AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ 1111113 An s tem bi jim prisojali preveč razumnosti, ali, kar je še huje, nerazumnosti, zakaj absurdno je reševati svoje življenje na stroške tistega, kar mu je dajalo zmisel in ceno. Trdili so tudi še, da jih drži v pokorščini strah, in to je res: ječa, vešala in kolo so izvrstna zagotovila za udanost v zakone. Toda gotovo je, da so preSdsodki v zvezi z zakonom, in ni praV razvidno, kako bi se bila mogla sila tako splošno utrditi. Zakone označujejo kot potrebna medsebojna razmerja; toda pravkar smo videli, da so ta razmerja v nasprotju z naravo, nikar da bi bila njene potrebnosti. In zato, gospoda moja, ne bom iskal izvira in začetka zakonom v človeku, temveč izven človeka, in mislil bom, da1 izhajajo, kel- so ljudem tuji, od Boga, ki je ustvaril s svojimi skrivnostnimi rokami ne samo zemljo in vodo, rastlino in žival, ampak tudi narode in družbe. Mislil bom, da izhajajo zakoni naravnost od njega, iz njegovega prvega dekaloga in da so nečloveški, zato ker so božji. Seveda motrim tukaj zakonike v njih prvotnosti in bistve-nosti, ne da bi se hotel spuščati v njih smešno raznolikost in njih klaverno zamotanost. Podrobnosti običajev in pisane in sporočene zapovedi so človeški del, in ta del lahko preziramo. Toda ne bojmo se priznati: Država je božja naredba. Iz tega izhaja, da mora biti vsaka vlada teokratična. Duhovnik, slovit po svoji so-vdeležbi pri izjavi iz šestnajstodvainosemdesetega leta, gospod Boflsuet, ni imel prav nič napek, ko je hotel začrtati pravila politiki po maksimah svetega pisma, in ako jo je pri tem klaverno zavozil, moramo zato okriviti samo slabost njegovega duha, ki se je plitko držal vzgledov iz sodnikov in iz kraljev, ter ni videl, da se Bog, kadar dela na tem svetu, prilagaja času in kraju in da zna razlikovati med Francozi in Izraelci. Država, ki bo zopet ustanovljena pod syojim pravim in edino zakonitim oblastvom, ne bo država Jozetova, Savlova, in Davidova, marveč bo evangeljsko mesto, mesto ubožca, v katerem ne bo več farizej poniževal rokodelca in ne-čistnice. O, gospoda, kako bi se dala posneti iz svetega pisma vse lepša in vse svetejša politika od tiste, katero je iz njega mukoma izpulil ta hrapavi in jalovi gospod Bossuet! Kakšno mesto, mnogo harmoničnejše od tistega, ki ga je dvignil Orfej z akordi svoje lire iz tal, se bo zgradilo na maksimah Jezusa Kristusa tisti dan, ko se izkažejo njegovi duhovniki, ne več prodani cesarju in kraljem, za resnične kneze svojega naroda." Med tem ko smo stali okrog mojega dobrega učitelja in ga poslušali, kako je izvajal ta razmotrivanja, nas je ponevedoma obkolila truma beračev, ki so šepaje, šklepetaje in pene se pregibali svoje štulaste ude, otre-saJi svoje goljše, razkazovali rane, iz katerih se je cedila smrdljiva sokrvica, in nas obsipali z nadležnim blagro-vanjem. Pohlepno so planili po drobižu, katerega jim je nekoliko vrgel gospod d'Anquetil, in so se vsi skupaj zavalili v prah. "Hudo je gledati te nesrečneže," je vzdihnila Ja- hela. "To sočutje, je rekel gospod Coignard, 'vam pristane kakor nakit, gospodična; ti vzdihi dičijo vaše prsi, ker jih navdajajo z dihom, katerega bi hotel vsakteri od nas piti iz vaših ustnic. Ali dovolite, naj vam povem, da razburja ta rahločutnost — ki ni nič manj ginljiva, čeprav je sebična — vaša čustva zavoljo primerjanja teh nevoljnikov z vami samimi, in vsled instinktivne misli, da se vaše mlado telo takorekoč dotika tega grdo ogno-jenega in razmrcvarjenega mesa, kakor je tudi res, da je dejansko z njim zvezano in spojeno kot ud Našega Gospoda Jezusa Kristusa. Iz tega sledi, kadarkoli motrite razkroj na me3u teh nesrečnikov, da ga morate videti istočasno v predpodobi na svojem lastnem životu. In ti bedniki so se vzdignili proti vam kakor proroki. naznanjajoči, da je delež Adamove rodovine na tem svetu bolezen in smrt. Zato ste vzdihnili, gospodična. Pravzaprav pa nimamo kar nobenega vzroka misliti, da so ti berači, razjedeni od gnoja in črvov, nesreč-nejši od kraljev in kraljic. Celo tega ne smemo reči, da so ubožnejši: zakaj po vsej priliki se zdi tej-le golšasti ženski belič, ki ga je pograla v prahu, in ki se slini od veselja, ko si ga pritiska na srce, dragocenejši nego-li je metresi kolonjskega ali solnograjsk«ga škofa biseren di-jadem. Če bi svoje duševne in resnične koristi prav razumeli, bi morali zavidati življenje tej-le pok vek i brez nog, ki leze k vam po rokah, daleko bolj nego francoskemu kralju ali samemu cesarju njegovo. Pred Bogom njima enak, ima nemara srčni mir, ki ga ona dva nimata, in neprecenljive zaklade nedolžnosti. A stisnite svoja krila, gospodična, da vam ne zanese podnje črve, ki vidim, da je ž njimi pokrit." Tako je govoril moj dobri učitelj in mi se ga nismo naveličali poslušati. Nekako tri milje od Montbarda se je utrgala enemu konju potegalica, in ker postilijoni niso imeli konop-ca, da bi jo popravili, in smo bili na tistem mestu daleč od vsakega človeškega bivališča, smo obtičali. Moj dobri učitelj in gospod d' Anquetil sta ubijala dolgčas tega prisiljenega odmora kvartaje s tisto prepirljivo simpatijo, ki je prišla pri njiju že v navado. Dočim se je mladi gospod čudil, da njegov nasprotnik kralja večkrat obrne, nego bi šlo po verjetnostnem računu, me je potegnila Jahela precej razburjena v stran in me vprašala, ali nisem zapazil voza, ki se je ustavil za nami na nekem cestnem ovinku. Ko sem se ozrl proti točki, ki mi jo je kazala, sem resnično zapazil nekako gotsko kalešo smešne in bizarne oblike. '"5a voz," je pristavila Jahela, ''se je ustavil takrat kot mi. Torej nam je sledil. Rada bi razločila obraze, ki potujejo v tej barki. Strah me je je. Ali ni pokrita z ozko in visoko plahto? Podobna je kočiji, v kateri me je odpeljal moj stric še čisto majheno v Pariz, ko je bil umoril Portugalca. Ostala je, vsaj tako se mi zdi, v eni kolnici Astaracove graščine, Ta me spominja popolnoma one, in to je straša-n spomin, zakaj v nji vidim svojc' ga strica, penečega se od jeze. Niti misliti si ne morete, Jakop, do kolike mere gre njegova srditost. Jaz sama sem poizkusila njegovo togoto na da nsvojega odhoda. Zaprl me je v mojo sobo, bruhajoč zoper gospoda abbeja Coignarda strašne psovke. Zdrzne me, le pomislim, kakšen je moral biti, ko je našal mojo sobo prazno in moje rjuhe še privezane na okno, skozi katero sem ušla, da sem se potem z vami sešla in z vami P0' begnila." Jahela, reči hočete z gospodom Anquetilom." "Kako ste občutljivi! Ali nismo odpotovali v3' skupaj ? Toda ta kaleša me vznemirja, tako je podob' na kočiji mojega strica." "Bodite prepričani, Jahela, da je- to voz kakega dobrodušnega Burgundca, ki hodi po svojih poslih mu nas še mar ni." "Prav nič ne veste," je rekla Jahela. "Jaz se bojim." "Pa se vendar ne morate bati, gospodična, da h" vaš stric, mator, kakor je, letal po cestah in vas 1 o*J; Saj se bavi samo s kabalo in s hebrejskimi sanjarijami- Vi ga ne poznate, mi je odgovorila in je zavzdik' nila . "Bavi se samo z menoj. Takisto me ljubi, kako" sovraži drugi svet. Ljubi me na način ..." "Na način?" "Na vse načine . . . Kratkomalo: ljubi me." Jahela, zgražam se, ko vas poslušam. Bog! Ta Mozajih da vas ljubi brez one nesamoprid"0' sti, ki je starcu tako dična in stricu tako pristojna I vejte vse, Jahela!" 'Ah, saj ste povedali vi sami vse bolje nego iaZ' Jakop!" "O tega sem ves osupel. V njegovih letih — a je mogoče?" "Prijatelj moj, vi imate belo polt in dušo temu Pr' memo. Vsemu se čudite. Ta preproščina je val ^ (Dalje prih.) Pravic"' SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA USTANOVLJENA AUG. 16. 1908 — INKORPORIRANA APR. 22. 1909. — GLAVNI URAD ORGANIZACIJE. JOHNSTOWN. PA. p Organizacijo tvori že 156 krajevnih društev z številom §|§ vsega članstvo okrog 11 tisoč. Premoženja lastuje or- !p ganizacija že približno četrt miljona dolarjev, p V organizacijo se sprejme vsaka značajna oseba brez fpj ozira na veroizpovedanje, zmožen pa mora biti vsak ka- IEj ke£a slovanskega ali angleškega jezika, predno se ga p zamore sprejeti v organizacijo. ij| Članstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino H ali bolniško podporo, za manj ali več. Organizacija ima |j| tudi najboljši način zavarovanja mladoletnih otrok. Organizacija posluje na podlagi državnih zahtev in vod- g| stvo organizacije skrbi v to, da se zahteve izpolnjujejo. |g Po naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., p pišite za pojasnila, kako istega vstanoviti, na sledeče Ig uradnike: J. PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali jI na BLAZ NOVAK, 634 Main Street, Johnstown, Pa. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničiiih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. / American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO TEL. PRINCETON 551 6418 ST. GLAIR AVENUE, RED STRAN 3. Nato je sledil dolg, nepreki- nejo. njen molk; nobeno pismo ni pri- lobu, predrt od pruske kroglje Kar pa jih je najbolj mučilo, je bil strah, da utegne biti Maurice mrtev. Molčanje velikega mesta, nemo ležečega v objemu o-blege, se je izpremenilo za njiju v tem plahem čakanju v grobno tišino. Izgubila .sta upanje, da še kaj izvesta, in ko je Jean izrazil svoj neomajni sklep, da odide, je ušla Henrijeti le zamolkla tožba: "Moj Bog, zdaj je torej končano, in jaz ostanem sama!" Jeanova želja je bila, pridružiti se severni armadi, ki jo je bil general Faidherbe pravkar iz-nova sestavil. Odkar je bil zbor generala Manteuffela podrl do Dieppe-a, je ta armada branila tri departmente, ločene od ostale Francije: Nord, Pas de Calais in Somme. Jeanov lahko izvršljivi načrt je bil, priti do Bouillona, odondot pa kreniti čez Belgijo. Vedel je, da pravkar dovršujejo 23. armadni zbor, sestavljen iz vseh starih meških in sedanskih vojakov, ki so jih mogli zbrati. Slišal je praviti, da general Faidherbe zopet pričenja ofenzivo, in zato je zaključno določil svoj odhod za prihodnjo nedeljo, ko je začul o bitki pri Pont-No-yelle, o tej bitki z neodločenim uspehom, ki so jo Francozi ma-lodane dobili. In zopet je bil doktor Dali-champ tisti, ki se je ponudil, da ga v svojem kolesiju popelje v Bouilon. Njegov pogum in njegova dobrota sta bila neizčrpna. V Raucourtu, ki ga je pustošil le-gar, prinešen od Bavorcev, so po ■vseh hišah ležali bolniki, še povrhu lazaretov, ki jih je posečal, lazarsta v Raucourtu samem in lazareta v Remilly-u. Zaradi njegovega gorečega domoljubja in potrebe njegove, upirati se neutemeljenemu nasilju, so ga Prusi dvakrat prijeli in zopet izpustili. Zato se je dobrovoljno smejal tisto jutro, ko je prišel s svojim vozom po Jeana, vesel, da pomaga bežati že drugemu teh sedanskih premagancev, vseh teh u-bogih in vrlih ljudi — tako jih je imenoval — ki jih je lečil in podpiral iz lastnega žepa. Jean, ki ga je mučilo vprašanje o de- ponudil za njegovo potovanje. dve steklenice vina, ker je hotel da pije vsakdo en kozarec na po-gibel Nemcev. On, dandanašnji pomirjen, odkar so bili prosto- V nekem velikodušnem treno- šlo, niti najmanjša vrstica za tku je celo nastavil Prosperu pla-njiju, dasi sta vedela, da so rod- čo, da bi ga navezal na pristavo, bfne v Raucourtu in Sedanu po ki se je pa hlapcu itak ni ljubilo ovinkih prejele brzojavke. Mor- zapustiti. Trčil je s Prosperom, da je golob, ki je nosil tako tež- trčil tudi s Silvino, ki jo je svoje ko pričakovana poročila, srečal dni namerjal vzeti za ženo, videč na svoji poti požrešnega kragu- jo tako pametno in tako vso za-lja; nemara je padel na gozdnem globljeno v delo; toda počemu? Saj je čutil, da ne bo več pustila privanejega življenja in da bo še vedno tu, kadar Chariot do-raste in odide k vojakom. In ko je trčil z doktorjem, s Henrijeto in z Jeanom, je vzklinil: "Na zdravje vseh! Naj opravi vsakateri svojo reč, in naj se mu ne godi slabše kakor meni!" Henrijeta je na vsak način hotela spremiti Jeana do Sedana. Oblečen je bil civilno, v svršnik in okrogel klobuk, ki mu ga je posodil doktor. Tisti dan se je solnce ob strašnem mrazu lesketalo na belem snegu. Niso se na-merjali ustaviti v mestu; toda ko je Jean slišal, da je njegov polkovnik še vedno pri delaherche-vih, ga je zaželel pozdraviti, obenem oa se je hotel zahvaliti tovarnarju za njegove prijaznosti. Ta namera mu je povzročila poslednjo bolest v tem mestu nesreče in žalovanja. Ko so dospeli v tovarno v ulici Maqua, je tragičen konec pretresal vso hišo. Gilberta je bila od straha napol brez uma, gospa Delaherche je plakala velike, tihe solze, njen sin pa, ki je prihajal iz delavnic, kamor se je po malem vračalo delo, je vzklikal od začudenja. Pravkar so bili našli polkovnika mrtvega; ležal je na tleh svoje sobe kakor kepa. Samo tista večna svetilka je gorela v zaprtem prostoru. Zdravnik, ki so ga poklicali v naglici, ni vedel česa reči, ker ni našel nobenega pravega vzroka smrti, niti srčne, niti možganske kapi. Polkovnik je umrl kakor zadet od bliska, toda nihče ni vedel, odkod je prišel tisti blisk; in šele drugo jutro so našli kos starega časopisa, ki je služil za ovitek neke knjige in je obsegal poročilo o predaji Met-za. 'Draga moja", je dejala Gilberta Henrijeti, "gospod von Gartlauben je šel pravkar po stopnicah, in se je odkril pred vra ti sobe, kjer leži stričevo truplo. Edmond ga je videl; fin mož je vendar!?, kajneda ?" Jean še nikoli ni bil objei Henrijeta. Preden sta z doktorjem sedla zopet v koleselj, se ji je hotel zahvaliti za njeno skrb, da mu je stregla in ga ljubila kakor narju, ker je vedel, da Henrijeta brata. Toda besede so ga zapu nima sredstev, je sprejel petde- stile, razprostrl je roke in jo ihte set frankov, ki mu jih je ri;-ktor poljubil. Ona mu je vsa' zmedena vrnila poljub. Ko je konj zdirjal. Oče Fouchard se je pri slovesu se je okrenil nazaj; mahala sta aelo postavil. Poslal je Silvino po z rokami ter ponavljala z jeclja- , jočim glasom: "Z Bogom! Z Bogom!" Tisto noč je čakala Henrijete velik gospod, je stiskal lep dobi- po njeni vrnitvi v Remilly služba ček, skrit na varnem kraju; in v lazaretu. Med dolgim bedenjem jo je uopadel iznova strašen, kr- voljniki izginili iz Dieuletskih go- čevit jok, in plakala je brez kon-zdov, preganjani kakor divje ca, dušeča svojo muko s sklenje-zveri, je čutil le še potrebo, uži- nimi rokami, vati bližnji mir, kadar ga skle- (Konec prihodnjič.) jj| ■■■■■■■■ ■■ il lili iiHis bikih aMluM ia a s SOKOLI, NA NOGE! »■—■i-—* miraMlM i i V sredo, dne 30. marca ob S. uri zvečer se vrši prvf Sokolski sestanek v Slovenskem Narodnem domu na St. Clair Ave. in 64. ulica. Namen tega sestanka je, da oživimo Slovenskega Sokola. Imamo krasno telovadnico na razpolago, vsakemu Sokolu preskrbimo telovadno obleko. Pridite torej v obilem številu in pripeljajte s seboj svoje prijatelje, ki se zanimajo za Sokolske ideje. Pokažimo, da je Cleveland zaveden in napreden —, ne pozabite torej na ta velevaž-ni sestanek. ODBOR. _________:|liaKailBlliE*,Sill|iBa*"aBH»iHBaiaia»iiaoEaaiHi FrankT.^ Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval i>o dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in /.večer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo tpčno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 I1*1*"1*'" MARCH 28th 1921 svoj trud drugega kakor skodelico čaja, ki mu jo pocukram z lastno roko." Naenkrat pa se ji je vrnil strah in groza nad tem, da je bila presenečena. Zopet so se pokazale solze na robu njenih trepalnic. "Moj Bog, toda gospa Delaherche? .... Kaj se bo zgodilo? Ona me nima rada, zmožna je, da pove mojemu soprogu vse." Henrijeta se je bila pomirila. Obrisala je prijateljici oči ter jo primorala popraviti nered svoje obleke. ''Posuišaj, draga moja, ne morem r.e jeziti nate, in vendar veš, kako te grajam! Toda takšen strah so mi bili napravili s tvojim Prusom, bala sem se. tako grdih reči, da mi je, b ogrne, tvoja današnja historija še v tolažbo. . . . Pomiri se, vse se lahko popravi." To je bilo zelo pametno, tem bolj, čim je skoraj takoj nato vstopil Delaherche s svojo materjo. Dejal je, da je pravkar poslal po voz, ki ga odpelje v Belgijo, ker je sklenil, da hoče sedeti ;še nocoj v bruseljskem vlaku. Zato se je hotel posloviti od žene. Nato se je obrnil k Henrijeti: "Bodite brez skrbi, gospod von Gartlauben mi je odhajaje obljubil, da se hoče pobrigati za zadevo vašega strica; in v moji odsotnosti bo že moja žena storila kar preostala." Odkar je vstopila gospa Dela-herche, je Gilberta, ki se ji je srce krčilo v strahu, ni izpustila z očmi. Ali bo govorila, povedala, kar je videla, in preprečla sinov odhod? Tudi stara gospa je že pri vratih molče uprla pogled v sinaho. Toda v svoji strogosti je nedvomno čutila isto olajšanje, ki je storilo tudi Henrijeto popustljivo. Moj Bog, če je s tem mladim fantom, s tem Francozom, ki se je tako hrabno bil, kako ne bi odpustila, ko je odpustila že zaradi stotnika Beaudouina? Njene oči so postale milejše, pogledala je stran. Naj odide sin ; Edmond bo varoval Gilberto Pru-sa. Po njenem licu je celo šinil rahel usmev, po njenem, ki že izza dobre vesti o Coulmiersu ni bila več vesela. "Do svidenja," je dejala in poljubila Delaherche-a. "Opravi svoj posel in vrni se nam kmalu." In odšla je, počasi se je vrnila na drugo stran mostovža, v zaprto sobo, kjer je polkovnik s svojim strmečim obra'zom gledal v te.mo, širečo se okoli bledo-svetlega kroga, ki ga je risala svetilka. Še tisti večer se je Henrijeta vrnila v Remilly; in tri dni kasneje je učakala veselje, da je nekega jutra zagledala očeta Fou-chardf, mirno se vračaj očega na pristavo, kakor da prihaja peš od kupčije, ki jo je sklenil v so-sedlščini. Sedel je in pojedei kos kruha s sirom. Nato je odgovoril na vsa vprašanja, brez naglice in z obrazom človeka, ki se nikdar ni bal. Zakaj so ga pa zaprli, ko ni storil ničesar zlega? Saj ni on u-moril Prusa, kajneda ne? In tako ni odgovarjal gosposki drugega kakor: "Iščite, jaz ne vem ničesar." 'Pa so ga morali izpustiti, kakor tudi župana, ker friso imeli dokazov proti njima. Toda njegove zvite in pretkane Kmetske oči so se svetne veselja, je zvodil za nos vse te grde faiote, ki so mu začeli presedati odkar so ga dražili zaradi kakovosti njegovega mesa. December je tekel h konca, Jean je hotel oditi. Njegova noga je bila zdaj trdna in doktor je izjavil, da se more vrniti v boj. In to je bila Henrijteti velika muka, ki jo je skušala prikriti. Po nesrečni bitki pri Champi-gny-u nista dobila iz Pariza nobene novice več. Vedela eta samo, da je bil Mauricev polk v strašnem ognju teh izgubil mnogo vojakov. "ENAKOPRAVNOST" postaja klanje. ... Jaz sem za gospoda Tliiersa, ki hoče volitev; in kar se tiče njihove ljudovla-de, moj Bog, ona mi hi napoti, ohranili jo bomo, če je že treba, ne pride kaj boljšega." Gospod von Gartlauben je silno vljudno pritrjeval s kimanjem glave in ponavljal: '■'Nedvomno, nedvomno . . ." Henrijeta, ki ji je prihajalo čimdalje tesneje, ni mogla več o-stati. Brez gotovega vzroka je začutila v sebi jezno razburjenost in željo, da poišče Gilberto, ki se je dala toliko časa pričakovati. Ko pa je stopila v spalnico, je obstala osupla, videča prijateljico na ležalki, vso v solzah in vso potrtrto, v največjem razburjenju. "Kaj pa je vendar? Kaj se ti je zgodilo?" Jok mlaki e žene se je podvojil; branila 3e je odgovoriti. Zdaj jo ie navdala zmedenost, ki ji je pognala vso srčno kri v obraz. Naposled pa se je skrila med razprostrtimi rokami, ki so se iztegnile proti njej, in za jecljala: "Ah, draga moja, če bi vedela. Nikdar si ti ne bi upala povedati .. . In vendar, saj nimam nikogar raze.'i tetx>; ti edina bi mi nemara vedela dati dober svet." Vztrepetala je in jecljala še bolj. "Bila sem z Edmondom ... Takrat pa, pravkar, me je presenetila gospa Delaherche ..." "Kako presenetila ?" "Da, bila sva tukaj, on me je držal m poljubljal ..." In poijubljaje Henrijeto. obje-maje jo z drhtečimi rokami, je povedala vse. ''Ah, draga moja, ne 3odi me prehudo, to bi me tako bolelo! Dobro Vem, prisegla sem ti, da se nikdar več ne ponovi. Toda saj si videln Edmonda, tako dober je, '.n tako lep !"T'n poleg tega, premisli vendar, da ubogi mladi človek, ranjen, bolan in tako daleč od svoje matere! Vrhutega ni bil nikdar bogat; vse so porabili doma, da so ga pošiljali v šolo . . . Zagotavljam te, nisem mu mogla odreči." Henrijeta je poslušala v največji zavzetosti; ni se mogla o-tresti svojega začudenja. "Kaj, bilo je torej z malim seržantom! . . . Ali, draga moja, vsi te imajo za ljubico Pruiso-vo!" i Gilberta je mahoma vstala, o-'orisala si oči ter se uprla: "'Ljubica Prusova . . . Ah, kaj si misliš! On je ostuden, zopern .ni je . . . Za koga me imajo? Kako me morejo smatrati za sposobno takšne nesramnosti? Ne, ne, nikoli? Rajša 'bi umrla!" V svojem ogorčenju je postala resnobna in polna bolestne^ 3rdite lepote, ki jo je delala vso drugačno. A nenadoma se ji je vrnila njena koketna veselost in neodoljivi t meh njene brezskrbne lahkomiselnosti. "To je les, da se zabavam z njim. Obožuje me, treba mi ga je le pogledati, pa me uboga ... Če bi ti vedela, kako me zabava, norčevati se \% tega debeluharja, ki menda trdno veruje, da bo nazadnje poplačam!" "Toda ta igra je zelo nevarna", je dejala Henrijeta resnobno. "Ali meniš? Kaj pa tvegam? Kadar zapazi, da ne sme računati na ni'":, se more kvečjemu razjeziti in oditi. ... In potom — ne, nikdar ne bo zapazil ! Ti ne poznalš možaka, on je izmed tistih, m katerimi gredo ženske lahko brez nevarnosti kakor daleč hočejo. Za te reči, vidiš, imam čuvstvo, ki me je vselej prav vodilo. Mnogo preveč je domišljav, on si ne bo nikoli priznal, da sem ga imela za norca. . . In vse kar mu bom dovolila, bo j;o, da vzame s seboj spomin o meni, in tolažbo,, da si bo mogel reči: ravnal sem pravilno, kot galanten mož, ki je dolgo živel v Parizu." In veselo je dodala: "Medtem pa bo osvobodil strica Foucharda, in"1 ne bo dobil za AMERICAN i RED STAR LINES Direktna vožnja v NEW YORK—HAMBURG Minnekahda (nov) 31. marca. Manchuria 14. aprila Mongolia, 28. aprila. Samo 3. razred. Philadepltia - Danzing - Libau GOTHLAND, 4. APRILA _____Via Hamburg_ Samo za potnike 3. razreda. Najbolj priporočljiva pot za potovanje v Čeho-Slovaško. Velik Promenadni prostor. Velika, svetla in dobra zračna jedilnica na pro-menadnem deku. Udobne, zaprte kabine za 2, 4, 6 potnikov. Za nadaljna pojasnila se obrnite na 9 BROADWAY NEW YORK _ ali do lokalnega zastopnika. LOM In čakanje se je nadaljevalo, in Henrijeta, ki so ji šumele po glavi vsakovhstne nejasne in žalostne misli, je skoraj zadremala pri svojem oknu, dočim je dajal Delaherche častno besedo, da Sedan v popolnem pomanjkanju gotovine nikdar ne bi bil mogel prestati teh stisk brez srečne misli, izdajati lokalne kreditne papirje, papirnati denar obrtne kreditne blagajne, ki je rešil mesto gmotnega poloma. "Gospod stotnik, še kozarček konjaka . . " In preskočil je na drug predmet. "Vojskovala se ni Francija, vojskovalo se je cesarstvo ... Ah cesar me je hudo prevaral. Z njim je vse končano, rajši se damo razsekat i na kosce . . . Glejte, edini človek, ki je gledal meseca julija z lastnimi očmi, je bil gospod Thiers, da, on; njegovo sedanje potovanje po prestolnicah Evrope je nov velik čin modrosti in domoljubja. Vse želje razumnih Vaidi ga spremljajo na njegovi poti; samo da bi mu bila sreča m il i J" t Z vzmagom rbke je zakijučil svojo missi, kajti neumestno bi se muiti na prosto, in našla igralce -zbrane v neki sobi v prvem nadstropju. — Zvezni prohibicijski agen-tje so zadnjo soboto udrli v stanovanje Petra Galenbrowskija, 4019 E. 29. St., kjer so odkrili kotel za kuhanje žganja, ki je držal kaikih 25 galonov. Galenbrowski je s kuho ravnokar pričel in da dobijo kaj dokazov, so agent je čakali cele dve uri da se je nateklo dva kvarta tekočine. Galeft-browski je bil spuščen na prosto pod $1000 varščine. — Tukajšnje pekarske družbe so znižale cene kruhu za 2 centa pri vsakem hlebu. Od danes naprej bodo te velike družbe prodajale kruh za debelo po 7 centov hleb, ki tehta en funt in po 9c o-ne, ki tehtajo po en funt in pol. Dosedaj so se prodajali veliki in majhni hlebi na drobno po 10 in 13 centov. Konzumentpm se bo do cene sorazmerno znižale. Da je prišlo do znižanja, je vzrok neprestano tekmovanje med velikimi pekarskimi podjetji. — Dobropoznani rojak Frank Jelaršič je prevzel grocerijsko trgovino od (poznanega Frank Ko-žela na 14502 Saranac Rd Obenem bo tudi papiral sobe, in ga rojakom priporočamo. — Včerajšnje vreme se je obnašalo zelo pusto. Toda to ni prav nič oviralo mestnega svetnika Brasehwitza, da ne bi izvedel svojega narejenega načrta. Še pred-no je pričel padati dež, je napravil parado, ki je bila stanovalcem na Bosworth Rd. v veliko zabavo na tako puščoben dan. V tej paradi pa se ni razkazovalo novih o-b!ek in slamnikov, temveč bilo je vse kaj drugega. S parom konj in s trgačem se je odpravil na cesto ter jo pričel s pomočjo nekaterih sosedov pridno uravnavati. Zedalj časa so se ljudje pritoževali, kako slaba je cesta in zato si je Bransc'hwitz najel par konj in strgač ter naprosil nekaj sosedov naj mu pridejo pomagat. — Kot poroča policija, so skušali štirje mladi fantje včeraj zgodaj zjutraj udreti v stanovanja Oswalda Hoch na 8101 Hough Ave. za časa, ko družine ni bilo doma. Sosedje so videli fantali-ne stikovati okrog hiše in so pozvali policijo. Ko pridejo štirje policaji, najdejo omenjene v resnici pred hišo. Izvedli so preiskavo in našli eno »prednjih oken Hochove hiše razbito in odprto. Ko se je pa osumljence na policijski postaji preiskalo, se je našlo, da imata dva od stekle obrezane roke. Vsi štirje so obtoženi tatvine. — Klub "Zavedne Slovenke" sklicuje sejo, ki se vrši v sredo zvečer točno ob pol osmi uri v S. N. Domu. Vsled zelo njnih stvari bodite vse navzoče.— Tajnica. — Sinoči je bila Mrs. Grace Malcusa, stara 23 let in stanujoča na 1325 Orange Ave. sama doma, ko nekdo potrka. Gre k vratom, kjer najde mladega moškega, ki ji je povedal, da išče sobo za sebe in za svojega tovariša. Ona mu je razložila, da več ne obdržava melobovanih aob in se je napotila po hodniku nazaj v stanovanje. Toda neznanec ni hotel oditi in je sledil Mrs. Malcusa do njenih sob. Kar naenkrat jo zgrabi in vrže vznak., takoj na to pa so vstopili še trije mladi moški ter prišli prvemu na pomoč. S kloroformom so jo skušali omamiti, toda divevši, kako je ženski obraz pobledel, so se prestrašili in pobegnili. Ona pa je bila še toliko pri zavesti, da je brzo skočila v omarico po avtomatičen revelver ter ustrelila za njimi kar skozi vrata. Krogla je enega izmed njih zadela in čez kakih deset minut sta privedla dva moška ranjenca v Huron Rd. bolnišnico. Takoj se je obvestilo policijo in vsi trije moški so bili aretirani. Detektivom povedali, da so pred dvema dnevoma izdelali načrt, kako bi prišli do denarja, o katerem so vedeli da ga ima Mrs. Malcusa skritega v svojem stanovanju, in da sd sklenili izvesti napad, kadar ne bo njenega moža doma . ---o- ITALIJA JE PODPISALA POGODBO S ČEHOSLOVA-KIJO. Rim, 23. marcS. — V sredo« je bila podpisana med Italijo in Čehoslovaški trgovska pogodba, glasom katere bo Češka deležna kreditov za nakup surovin in hrane, in obenem bo dala Italija Češki razne pristaniške ugodnosti v Trstu. --O-- "AMERIŠKA LEGIJA" NA DELU. Washington, 24. marca. — Danes je bila poslana iz Geor-gije brzojavka od tamkajšnjega glavnega stana "Ameriške legije", naslovljena na vrhovnega poveljnika Legije, W. F. Gal-braitha, v kateri se silno protestira, ker je justični department dovolil, da se je Debs brez spremstva podal iz ječe v Washington. V protestu je rečeno dobesedno: ''Debsova prominenca napravlja njegov zločin tembolj hijenskim.' Protest Legije nadalje pravi, da se poživlja vrhovni urad Ameriške legije, da deluje proti pomilostitvi Debsa ali drugih političnih kaznjencev. -o- Nesrečni album. (Dalje.) Nekega jutra, bilo je par dni pred Minkinim godom, je stopical Janko zelo nemirno po svojem uradu. God njegove zaročenke je bil pred durmi, a nikakor se ni mogel domisliti, s čim bi na ta dan razveselil svojo ljubljenko. Ali bi ji kupil diamantne uha-■ ne? Ali zlato brožo? Eh, pa to bi jo v primeri z visoko ceno zelo malo vzradostilo, kajti zlatnine ima že itak dovolj. Ali ji naj pošlje lično, parfumirano vo-ščilno pisemce? No, to ji itak mora .. . Biti mora nekaj lepšega. Slednjič mu šine vendar nekaj izvrstnega v" glavo. Domisli si, da ima Minka mnogo slik od svojih znancev in znank, pa nobenega albuma. Bravo, kupi ji lep album in Minka bo gotovo zelo vesela tega darila. Seveda ga je pri tem takoj neprijetno dirnila zavest, da ima mesec že precej visoko številko, vsled česar bo težko utrpel tiste kronice. Pa na to ne sme dosti misliti, gre se za Minko in 'kar ji sedaj žrtvuje, mu pozneje desetero povrne. Še tisto popoldne je stopil v trgovino, da si izbere album, ki mora biti seveda zelo lep. Janko je pregledoval, tipal in izbiral ter se slednjič odločil za srednje velik album, ki je bil kaj lično vezan v leskeči, temnorjavi baršun. Trgovec je cenil izbrano blago na dvajset kron, a končno je popustil dve kroni. Pa tudi ta vsota se je zd^la Janku izredno visoka, toda všeč mu je bil tako zelo, da ga ne bi pustil za nobeno ceno. Nekako straho-ma je omenil, da bo ga že kupil, čeravno je drag, ko bi se par dni počakalo na denar. Nato je trgovec zamahnil z roko češ: saj se poznamo in je hitro zavil Janku izbrani album. Srečen, kakor bi nosil največji zaklad, je hitel Janko domov, prepričan, da se s tem darom Minki prav posebno prikupi. Zvečer je pisal Minki voščilce, sestavljeno iz najslajših besed, a drugi dan proti večeru je stisnil album pod pazduho in se napotil k Minki. Minka je bila res vsa blažena, ko ji je Janko izročil tako krasno godovno darilo. Nato sta takoj vložila v album vse Minkine slike, izmed katerih je seveda Jankova zavzela prvo mesto. Album je bil precej prostoren, a Minka je imela toliko slik, da je bil do malega ves poln; le za tri slike je ostalo še prostora. "Glej, Janko, troje slik mi še manjka. Kje naj jih dobim? Album mora biti poln," je gosto-lela Minka. "To bo pa za najine malčke," j je dejal šaljivo Janko ter pogla-dil mladenko po gostih laseh. "Eh, beži porednež! Čemu bi vedno kvasil kaj takega," ga je pokregala Minka; a iz njenega glasu je bilo spoznati, da se prav nič ne huduje nanj. Pozneje sta se Minkinemu go-dovanju pridružila še oče in mati in pri kapljici rujnega vinca so trčili na dobro srečo mladega para, ki naj bi se povezala s sladko vezjo svetega zakona v bodočem predpustu. Ura v zvoniku vaške cerkve je naznanjala 'trudne pozne ure že', ko se je Janko poln najsrečnejših čustev vračal domov. Pristna in močna kapljica trti-nega soka mu je razgrela kri in možgane ter mu povzročila živahno razpoloženje za različna razmišljevanja. Kako hvaležen je svoji usodi, da mu je naklonila Minko, katere ne bi zamenjal z nobeno mestno gospodično. Sicer pa — kaj pa imajo mestne gospodične hvalevrednega na sebi, kar bi ne imela Minka in to še v večji meri od njih. Imela bo svojih dvajset tisoč kron dote, in te svote ne premore vsaka mestna nevesta, ki dobi kvečemu za časa možitve od svojih starišev toliko, da si napravi poročno obleko in nekaj pohištva, to je vse. Res da so meščanke, ki imajo veliko premoženje, a kaj pomaga, ko so pri tem tako visoko in mehkužno vzgojene, da njihove zahteve požro vsako veliko svo-to. Vsako leto troje klobukov po petdeset do sto kron, potem vsaj toliko obleke po najnovejši modi, to v sedanjih časih ni kar-sibodi. In potem mora priti v hišo kuharica, hišna in pozneje kajpada tudi pestunja. Ti pa ljubi mož, lepo plačuj in tiho bo-dil Hvala Bogu, Minka pač ne bo poznala teh groznih potrebščin. Res da je rada čedno opravljena, kar se tudi spodobi, a šema-rila se nikoli ne bo, to on dobro ve. In če tudi ji pozneje kupi mesto robca klobuk, nič ne de, ona bo gotovo zahtevala le skromno pokrivalo. Pa še nekaj je, kar je z ozirom na Minkino združitev velike važnosti. Časi so hudi. Vsaka najmanjša življenska potrebščina je silno draga, če se sploh dobi. In on kot srednje vrste uradnik to bridko okuša slednji dan. Minki-ni stariši imajo vsega v izobilju in on je prepričan, da bodo Zagar-jevi z vsemi takimi dobrotami Minko še nadalje zalagali, in to je po njegov računanju še ena velika postranka dota. O Janko je zadel temo, pravo temo! Z Minko, ki je poleg svojih najboljših lastnosti tudi dovolj izobražena, se mu polagajo v roke tolike ugodnosti, da bi ne dosegef enakih /z nobeno mestno gospico. V tem presrečnem razmišljanju je prispel Janko prej domov, kakor si je želel. Rad bi bil kar naprej hodil po temni noči, da bi se mogel še dalje muditi v svojih sladkih mislih ter se nemoteno veseliti srečne bodočnosti. Toda čas je bilo misliti na počitek, tam v daljavi se je začul petelinji glas . . . Minka se prve dni kar ni mogla nagledati krasnega godovnega darila. Ako je le utegnila, je že držala v rokah blesteči se album dragoceni spomin na ljubljenega zaročenca. Le nekaj je po njenem mnenju kazilo popolnost albuma, namreč prazen prostor za izredno visoka, toda všeč mu je troje slik. ''Ti slike moram še nekje dobiti, naj velja kar hoče," je Bkle-nila Minka ter začela v duhu naštevati vse znance, prijateljice in KAJ SE JE SKLEPALO, NA DUNAJSKEM SOCIJALISTIČ-NEM KONGRESU. (Nadaljevanje s 1. strani) razdelitev delavskega razreda, kajti delavski razred dela to sam. Neodvisna delavska stranka v Angliji pravi: "Pustite Rusom,\da sami rešijo svoje zadeve. Roke od Rusije!" "Na drugi strani pa zahtevar mo isto za druge dežele. Mi se strinjamo v osnovnih principih, in si pridržujemo pravico, da sami sodimo, katera metoda je za nas najbolj prikladna." sorodnike, ki bi ji morda še dolgovali kako sliko. Pa kakor nalašč se ni mogla spomniti na nobenega, ki bi ga vezala ta dolžnost. Mislila je in preudarjala . . . Naenkrat pa se je morala poroditi v njeni glavici neka izredno srečna misel, kajti obraz ji je za-žarel veselja, tlesknila je z rokami in je glasno zaklicala: ''Izvrstno! To zabavo si pa moram privoščiti. O Janko moj, kmalu boš imel priliko prepričati se, da tvoja Minka, četudi rojena na kmetih, nima slame v gla-.11 vi. Težko je čakala večera. Ko sta se odpravila roditelja k počitku, je vzela Minka papir in črnilo, vsedla se k mizi in pisala:« "Ženitna ponudba." Mlada, izobražena in simpatična gospodična, s sto tisoč kronami premoženja, se želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti s kakim uradnikom ali trgovcem. Le resne ponudbe s sliko, katera 3e v neugodnem slučaju pod strogo diskretnostjo vrne, je vposlati na naslov: "Diamantna bodočnost!" Glavna pošta, poštno ležeče. Nato je vzela še en listič posebej in pisalni v mesto na upravo dnevnika, da naj priloženo ženit-no ponudbo objavi čim preje. Mesto plačila je priložila precejš-j nje število znamk, na kar je vse vložila v kuverto, zalepila in napisala naslov. "Ha, ha, Janko, kako se boš smejal z menoj vred! Glavo stavim, da se bo na ta način vje-lo ne le troje fantov, nego najmanj deset. In potem bova izmed vseh izbrala tri najlepše za album. E, ljubček moj, ne bo treba hraniti prostora za najine malčke, ne!" Zadovoljna, kakor le malokdaj, se je Minka tisti večer vleg-la k počitku. Drugi dan je imela opravke v mestu in pri tej prilikit je vrgla pismo v predal na glavni pošti. * Nekaj dni poznejej je sedel Janko v kavarni, prebiral časopise in se zdaj pa zdaj mračno ozrl skozi okno tja v pusti deževni dan. Danes je bil slabe volje. Dež in blato, to ni bilo po njegovem . Ljubil je solnčne dneve in dolge izprehode, zato se je o grdem vremenu vedno kislo držal, ker je moral tičati v zatohli sobici ali pa se dolgočasiti v kavarni. 2e četrtič si je nažgal cigareto, prebral in prelistal vse časopise, a deževati še vendar ni jenjalo. Vnovič se je ozrl skozi okno, če morda prihaja kak znanec, s katerim bi vrgla karte. Pa kakor nalašč nobenega ni bilo od nikoder. Zopet je vzel v roke dnevnik in ga začel listati. Vse mu je že znano, članki, notice, med inse-rati nima kaj iskati in — aha — tu je nekaj. Ena išče moža, glej, glej! "Zenitna ponudba." Mlada, iozbražena in simpatična gospodična s sto tisoč kronami itd. "Ha, ha, pač škoda, da ima toliko premoženja, pa s« na ta način trudi za svojo zakonsko polovico. On bi se nikoli ne ženil tem potom. Inserira se blago, na pa ljudje. ''Hvala Bogu, da že ima svojo Minko! Zapalil si je novo cigareto in še dolgo gledal na ženitno " ponudbo. (Dalje prih.) Radost in veselje se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, in tudi če samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili. Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John Nemeth, predsednik 10 East 22nd St. New York, N. Y. MALI OGLASI POOSTRENA CENZURA V SLOVENIJI. Včerajšnje "Jutro" javlja: Ljubljana, 19. feb. — Kakor smo izvedeli, je deželna vlada dala na vsa cenzurna mesta v Sloveniji ukaz, da naj se posveča pri cenzuri časopisja večja pozornost podivjanosti in sistematski doslednosti, s ka^ro se je zlasti zadnji čas začela nedostojna gonja proti državi, oblastvenim odredbam, poedinim plemenom našega naroda ter uradnim osebam. Kjer presega pisava časopisja meje dostojne kritike in je v nasprotju s obstoječimi zakoni, je vporabiti z vso strogostjo cenzurne predpise ter pisce tudi kazensko zasledovati. V slučaju trdovratnega in nepoboljšljivega pisanja, s katetim se načrtoma ubija avtoriteto oblasti ter s sistematično gonjo, z lažmi in s psovanjem izpodkopuje ugled države in njenih ur^fifly, je posamezne časopise v smislu decem-berskega ukaza ministrskega sve ta začasno ustaviti. Kakor čujemo, so dali neposredni povod za poostrijev cenzure razni klerikalni listi, ki sistematično, s članki, noticami, načinom poročevanja širijo med narodom mržnjo proti državi in dosledno spodkopujejo njeno avtoriteto. Na nje pada tudi glavna odgovornost za gotovo ne simpatične odredbe deželne vlade. Mi niti najmanj ne dvomimo da je ta vest popolnoma resnična. Po naših domnevah je pa ni izrekla ljubljanska vlada sama od sebe, ampak je bržkone prišel "migljaj" od drugod. Narklba se vsebuje nič novega, ampak obsega samo ponovitev znanih določb še bolj znane decemberske "Obznane". Mi smo že takrat, ko smo ''Obznano" prvič kritizirali, izrekli bojazen, da je centralna vlada uveljavila v "Obznani" izražene represalije ne le proti komunistom, ampak tudi proti drugim strankam, ki vladi ne bodo po volji. Sedaj so na vrsti poleg komunistov, klerikalci, jutri pridejo na red Radičevci i-t. d. Proti "poostreni" cenzori mi ne bomo v listu nič protestirali, prvič ker bi bili bržčas zopet pobeljeni, drugič pa ker nič ne bi pomagalo. Za nas je bila cenzura dovolj ostra že do sedaj. Pač pa si dovoljujemo ' skromen protest proti poostritvi cenzure samo za Slovenijo. To je neupravičen afonlt proti ljubljanskemu cenzorju, kateremu moramo dati izpričevalo, da je svojo službo prokleto resno opravljal! Pa kaj hočemo? Nehvaležnost, nehvaležnost! . .. — V četrtek zvečer je skočilo iz tira in se razbilo sedemnajst železniških tovornih voz, ki so bili pripeti k nenavadno dolgi vrsti voz. Nezgoda se je pripetila kakih 90 milj jugozapadno od; Clevelanda, kamor je bil vlak namenjeft. Ponesrečen ni bil nih- IZJAVA! Podpisani tem potom izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere napravi moja žena Prances Šinkovec, rojena Kraševec. VALENTIN ŠINKOVEC. _(72 POCENI SE PRODA SLADŠČIČAR-NA IN GROCERIJSKA TRGOVINA radi bolezni. .Oglasite se na 5907 ST. CLAIR AVE. __(73 POHIŠTVO jnaiprodaj; jako poceni, dobro ohranjeno. — Nadaljne informacije dobite v našem uraru. ANCHOR LINE LADJA ITALIA odplove 12. aprila proti Dubrovniku in Trstu. Cena kabinam .......$200.00 Cene tretjemu razredu: Dubrovnik..........$125.00 Trst ...............$115.00 Do Trsta preko Napelj in železnice ...........$96.50 V vaši bližini je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. Kam se bi podali da bi fino poročno obleko zbrali? Pojdimo k BENO B. LEUSTIGU na ST. CLAIR AVE., številka 6424. Pri njemu se vedno dobijo najlepše obleke kakor tudi venci, šlajerji in vse drugo kar potrebujemo za Tebe, preljuba moja nevesta. PRIPOROČILO. Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker bom vedno skrbel, da boste dobili dobro blago po zmernih cenah. TRGOVINA Z ŽELEZNI-NO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem drugim hišnim orodjem. LOVRENC AUCIN 15406 Calcutta Ave. 3«XSX«IŠX< Vas bolijo zobe? Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih ' tednih. Govori se slovensko. Dr. E, S. SNYDER ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave. Uradne ure od 9 do 1 2; od l do 5; zvečer od 6 do 8. Cenj. naročnikom v Akronu, Barbertonu Ohio in okolici naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš potovalni zastopnik g. Jernej Aleš kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Rojakom priporočamo, da se naročijo na dnevnik ••ENAKOPRAVNOST", zagovornika delavskih interesov. UPRAVNIŠTVO. Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. K0FFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN C0. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. PRODA SE Ford avtomobil za pet oseb. Je še skoro nov ter v najboljšem stanju.. EMERICH KRIŽMAN, I ' £2 E. 61 St. (72 ■■■■■■■■■■■■■ili DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. DELO! Moški brez dela zasluži lahko več denarja ako prične prodajati najboljše imetje za najbolj zanesljiv^ družbo v Clevelandu. Delo je najlažje kar si ga morate misliti. K nam samo pripeljete vaše prijatelje in mi jim bomo prodali. Prvi teden zaslužite lahko $100 in kasneje ko se izvežbate še mnogo več. Za pojasnila se obrnite na Mr. SPRINGER, poslovodja slovenskega oddelka, rried 9 in 12. uro dojjoldne. The S. H. Kleinman Realty Co. Tretje nadstropje National City Bldg. Največja organizacija v Clevelandu za prodajanje imetja. Urad je odprt do 9. ure zvečer. NAZNANILO! Slov. Uniformirano Samostojno in Podporno društvo Baron Vega naznanja vsem rojakom v Collinwoodu in okolici, da je društvo sklenilo sprejemati rojake v društvo brez pristopnine v mesecih, Marcu, Aprilu in Juniju 1921 in se torej nudi rojakom lepa prilika za vstop. Društvo je na dobri finančni podlagi in plačuje $150 usmrtnine in $1.00 bolniške podpore na dan, in to vse za $1.00 mesečnine. Vse nadaljne informacije dajo ra-devolje uradnik^ društva: Peter Bukovnik, predsednik, 15714 Waterloo Rd. Frank Brian; podpredsednik, R. F. D. St„ Clair Ave., Euclid, 0. Ignacij Medved, tajnik, 15313 Holmes Ave. Alojz Gliha,, zapisnikar, 15521 Saranac Rd. Ignac Zozar, 2 tajnik, 692 E. 157 Street. Frank Svetek, blagajnik, 15226 Saranac Rd. Mihael Anžlin, Mihael Koželj, Anton Kovač, pregledovalci knjig. Mihael Brian, bol. nadzornik. Alojz Štrukelj, zastavonoša. NONE BETTER IN ALL THE WORLD -tf HAM BV TH OM1ANB (MM I MUM CI 'UHUtt OHIO. EXTRA ltr»NE QUALITY PURE, CLEAN, FRESH EVERY DAY THE CLEVELAND GRAIN , & MILLING CO. ( 0773573671567716681