It ; r -r - K -> List 35. . j m Tečaj XLIX 1 i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld pol leta 1 gld. 50 kr. in za Četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr ;e (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 4. septembra 1891 Dolenjskega, 1. sept. 1891. Dopis v „Slovencu" od dne 25. avg. t. 1. nas opo- neo£rav|čeni. Slovenska liturgija ni protivna katoliški cerkvi. Ona ne ugaja morebiti nekim nemškim in mad- j da délai zj edini en minja kvijo ; dpapeža ter da bi bilo to na veliko korist obema cerkvoma. je blažena misel Katero z veseljem pozdravljamo. Ta misel je vredna, da bi se je vsi Slavjani in tudi mi Slovenci čvrsto oprijeli ter vsak po svoji moči pomagali, da se uresniči. Zakaj dobri nasledki vtočne z rimsko cer- jarskim politikom , cerkvi pa ni nasprotna. Potrdili in posvetili so jo rimski papeži in poslužuje se je več milijonov pravih rimskih katolikov. tukaj posebno poudarjamo: eliavala, i m s ke_stoJic e, ker ie nemo dila ta dva naše duhovščine Ko pntr- še nasprotoval ? velikanski. To je pot, da se dopolni Zveličarjeva obljuba, bo za vse verne en hlev, en pastir. Kaj pa moremo, n ev a r o o Kateri češčenji sv. Cirila Metoda zajdemo v prav orečete, mi Slovenci v ta namen storiti ? Saj še sam ■ današnjih razmerah ne more skoraj več, oče preziralo^ da sta stanovit- pri Koliko zopernosti, koliko preganjanja sv. kakor izreči svojo srčno željo po zjedinjenji. moremo storiti. Metod od svojih katoliških tovarišev, nemških škofov, ali zvest ie ostal katoliški cerkvi do svojega zadnjega krščanske Zraven si pa mislimo, da delo tolike važnosti, tolicega vzdihljaja pomena ne zvrši se v enem letu ; truda, zdaj storimo, zato nam je V # potek. Živo nam je priporočil častiti apostola Slovenov sv. Cirila in Metoda. Zakaj ona dva sta kakor dušna vez otrpežljivosti. A kaj da naj Slabo spričevalo najboljši na- pravoslavno prepričanje premoglo naše katoliško. // mi Taki katoliki nismo. Nasprotno se nadejamo, rim8ko-katoliškimi in pravoslavnimi kristjani. Oboji časte; oboji jima hranijo v srcu hvaležen spomin sta ona dva ustreči verskim potrebam slovenskih rodov ter pridobiti veljavo njih jeziku ob enem obraniti edinstvo z rimsko stolico. Zatorei ^labički da mi prepričamo pravoslavne, da je Dravaresniça < Zoali čisto ravno, komur nečim družim mi blovenci lahko pomagamo pripravljati pot zjedinjenju, namreč s tem, da si pri-prizadevamo dobro spoznati pravoslavje, kako je nastalo, kako je urejeno in ktera je bistvena ra2 lika med mi nju priprosnje pri Bogu do du- neko pravoslavnih, zlasti do Rusov, in njimi. To je najpred potrebno. Zakaj v naših h^vskih glasilih nahajamo mnogokrat neko mržnjo, posebno sovraštvo Na hvalo se mora reči slovenskemu narodu, da ni mnogo hujše kot do protestantov ali celo do Židov. Ne- preslišal modrega sveta svojega najvišjega pastirja Če razumljivo bi to bilo, ko ne vedeli, da je vzroka ščenje blagovestnikov slovenskih se od leta do leta. iskati posebno pri Nemcih in Poljakih in njih časnikih. dva smo si izbrali tudi za vrhovna pokrovitelja svoji družbi, ki ima namen podpirati slovensko šolstvo na ravoslavne toliški podlagi, družbe sv. Cirila in Metoda. X i i žali Bog, da, kakor pri nobenem človeškem delu, tudi tukaj ni brez nasprotovanja. Nekateri se bojé slovenske liturgije, drugi celo, da bomo zapeljani v pravo- toHko iz^vsrskih, kakor iz poli rekel v • tuje S _so v r aš t y o m .ne pnaooimoprav oslavní c C slavje. Ali,ti strahovi so, brez vsake skrbi rečeno, čisto l^rščanske vere, z ljubeznijo, ktero tudi naš sv. je mogoče » kakor poglavitni nauk mi ff^J sf A ; \ i : -Jr-r w \ ^ £ \ X K-i - ' 4 t / imenuje kraljico vseh druzih kreposti. Pokazati moramo seka, da se pomnoži število žrebav. Treba je napraviti pravoslavnim, 1 da poznamo Kristov nauk in da se tudi žrebčarski postaji ne Grosupljem in v Žireh in pomno njem ravnamo. žiti število žrebcev v glavni postaji Da se ljubezen Pravoslav kot prvi pogoj v Selu pri Ljubljani. Zagotavljam njega ekscelencijo, da konjerejski odsek, pripravam za zjedinjenje laglje med nami obudi, kateremu sem načelnik, prosi le to, kar je utemeljeno v treba je, kakor omenjeno » u. pr. pravijo^zgodovinarii, da 1 • 1 ¥ 1 • • • • s prav 8j) orna m o Tako deželnih potrebah in razmerah. Ne izpolnjujem le svoje in skoraj edina razlika med nami in njimi je, da ne priznavajo prvenstvu žele kranjske, če izrekam gospodu poljedelskemu mi-rim8kega patrijarha - papež i , kot naslednika glavarja nistru najiskrenejšo zahvalo za vse dosedanje podpore za želje, temveč tudi željo cesarske kmetijske družbe in de žele sv. apostola seboj jednaki. Petra, trdeč, da so VSi patrijarhi med živinarstvo na Kranjskem. Če so le kje državne podpore Na e _ 4iU4)ovedn^e - zgaiov] n a r j i, da koristile, zagotavljam vas, da so v tem slučaji. Poslednji bL b ji a_ v^čin a^jir^vosla v n ih razkol, rekel bi, oma. Oni so namreč sprejeli Kristovo vero rele razkolu po duhovnikih izpod oblasti carigrajskih dve desetletji se je govedarstvo in konjarstvo nenavadno povzdignilo. po patriarhov, pod kterimi so potem ostali in bili tako brez Ako je pa temu svoje krivice , potem res nevednosti^razkoluiki. razumljivo, zakaj Primanjkuje nekaj v našem vi zbornice, posebno uže časa ? ali rad bi izpregovoril še gradstvu. Nečem pa predolgo mučiti er je uže eden gospodov mojih tova- tusa naravnost zavrgli bolje črtili rišev govoril o tej stva kranjski deželni zastop e8tantje, ki so //Vedoma^odpadli od rimske stolice. pro- nizki katoliško vero, kristiane d a lini obračali svo Afriki ; trtnice terim zastonj ceni ameriške trte iz Kostanjeviške , ka- je uže večkrat prosil visoko vlado, da bi ali vsaj po gradnikom v Vipavi in na Dolenjskem trtna uš pokončala vinograde Z,al ? da sem lemenske bližnje, citai, da so se pri občnem zboru kmetijske družbe v Ljub vne ovo vale emu, nam ane ? Zato bomo pomoč s pismom slišale britke pritožbe, in to ali naukom, da bomo ustreči blagosrčni in po pravi naših slabih močeh skušali vinogradnikov temveč od strokovnih ne od navadnih akov, da iz ce- • ni dobiti j drag dena > cerkvenega,j)oglavarja in tako našega naj-enem zadostiti „svoji verski dolžnosti do svojega najbližj ^ » V J L u^rajta, sarske trtnici ameriških trt še za dočim se iz te trtnice ameriške trte pošiljajo v druge dežele. tem se nečem izreči, dasi so se na shodu prito- V nstvu zvedeni možje. Velika beda v nasi deželi. Uže 50 % ših vinogrado okuženih. (Cujte Govor drž državnega zboru pri poslanca debati gosp. Povšeta proračunu po Čujte!) Kako je obupano obubožano prebivalstvo, dokazuje pač najbolje ogromno izseljevanje. Zadovoljen narod Ijedelskega ministerstva. ne zapusti drage in ljube mu domovi ajhujša beda (Konec.) Pričakujem, da se z modrim in dobrim zakonom proti živinski kugi doseže, da se bode lahko naša živina neprestano in brez ovir izvažala v Nemčijo. Visoka vlada naj smatra zboljšanje avstrijskega živinarstva za svojo nalogo. Pričakujem, da bode gospod poljedelski minister žene ljudi v tuje dele sveta. Pričakujem, da gospod poljedelski minister, kot poklican pospeševatelj in varuh prebivalci celih la državna da našega kmetijstva ne bode puščal sel ostavljali svojo domovino. Tukaj je potreb pomoč, in nadejem se, da bode visoko ministerstvo, ozi rajoč se na obubožanje in obupanost prebivalstva čilo se. ; odlo v ministerskem svetu dosegel, da se bode za to važno panogo narodnega imetja avstrijskega kmetijstva odločila primerna vsota, da se bodo mogla popolnoma zboljšati goveja plemena. Severne dežele bodo kakor dosedaj pred vsem s tovarniškimi odpadki pitali živino, plauinskim deželam je pa skrbeti za vzrejo mlade živine, za kar so 86 Pa se, da osrči obupani narod z razdelitvijo ameriških trt iu s posojili na podlogi nedavno izdanega zakona (Klici : Pa hitro !) Razdelitev ameriških trt je v resnici pri posebno potrebni pašniki. V Zal da so planinski pašniki pri nas jako zanemarjeni. Jaz jih precej poznam, kajti na mnogih sem že bil. Od poljedelskega ministerstva pričakujem, da bode posebno skrbelo za povzdigo planšarstva. Kmetijska družba sklenila, in upam, da jo ože moje domovine je uže t> bode v tej lepi nameri podpiralo poljedelsko ministerstvo, jarstvo, kar se potrebna, kajti na kako drugo kulturno obdelovanje naš uže zaradi nizkih vinskih cen ni misliti. Trtna uš je silno opustošila našo deželo. Nadejem , da bode vlada s podporami pomagala prebivalstvu, da prebije tu nesrečo. Za to pa je treba skupnega dela in vztrajnosti prebivalstva, pomoči državne in deželnega zastopa. (Odobravanje). Obžalujem, da je prebivalstvo zaradi trtne uši vse potrto in obupano. Le vlada more pregnati to obupanost in zopet prebivalstvu dati poguma. Naša kmetijska družba se prizadeva, da bi razširila sad- V nekaterih letih precej posrečilo Ker že govorimo o živinarstvu, naj mi bode dovo- Ne prizadevamo si le z ameriškimi trtami, temveč Ijeno ? prositi njega ekscelencijo, da bi se ozirala na ope- izkušamo izgubo pri vinstvu nadomestiti tudi s sadj tovane prošnje in predloge kranjskega konjerejskega od- stvom. Po nekaterih krajih na Gorenjskem sadje dobro uspeva, pa ga prebivalstvo ce zna dobro uporabljati. Kmetijska družba izkuša z napravo sadnega mošta kmetom pomagati. Ne le na Kranjskem, temveč tudi drugod ima sadjarstvo ne le gmoten, temveč tudi kulturen po- HflUfJEn .-Ar ^JlV^ m ř*T i J^.tí. 1 ť^Vvř^ ' • VÍK . 1 irj^^BBBBB /^flffi men. Le s sadnim moštom se bode omejilo žganjepitje, ki je tako škodljivo za telesno in duševno blaginjo prebivalstva. (Dobro! Dobra! na desni.) V krasnem Bledu, mnogim gospodom te visoke zbornice dobro znanem, deluje pridno podružnica kmetijske družbe, katera posebno Gorenjske strani interese smatra za svojo nalogo. Z lastnioji sredstvi je zgradila uzorno moštárno, katera stane 1500 gld. i». Kaj je naravnejšega, da kranjska kmetijska družba sama podpira to podružnico in si prizadeva to napravo tako popolniti, da bode vzgledna, iz katere se bode širil nauk, kako se pripravlja dober sadni mošt. Pričakujem, da bode njega ekscelencija gospod poljedelski minister pospeševal to velevažno podjetje, ki je eno prvih take vrste. Kranjska kmetijska družba pa tudi želi, da bi se nastavil še eden popoten učitelj, ki bi posebno poučeval o sadjarstvu, po z.mi pa morda v Ljubljani učil o tem predmetu. Nekaj stroškov prevzela bi kranjska dežela. Prosim gospoda ministra, da nas krepko podpira, da se tudi v tem oziru zadosti potrebam prebivalstva. Naša kmetijska družba hoče prirediti drugo leto povodom svoje stoinpetindvajstletnice kmetijsko in gozdarsko razstavo. Dobro vem, kaj se bode poreklo : Kaj hočete s tolikimi razstavami ? Ali moja domovina hoče pokazati svetu, kaj je s pridnostjo dosegla v kmetijstvu in gozdarstvu. Marsikaj sem prosil, marsikaj izprožil, sedaj pa izrekam nado za izdatno pcdporo iz melioracijskega zaklada. Upamo, da bode njega ekscelencija gospod poljedelski minister, v katerega ima dežela naša popolno zaupanje, oziral se na naše potrebe in da bode v ministerském svetu tudi dosegel, da se bode kaj storilo za našo deželo. Saj ima država baš na Kranjskem v Idrijskem živosrebmem rudniku velik naklad. Pričakujem, da bode tudi moja domovina deležna obljub v prestolnem govoru. (Živahno odobravanje in rokoploskanje na desnici. Govorniku čestitajo.) Politični pregled. - Domače dežele. Takoj po končanih vojaških vajah se bodo vršile na Dunaji ministerske konferencije, h katerim prideta tudi ogrski ministerski predsednik grof Szapary in finančni minister Weckerle. Predsedoval bode sam pre-svetli cesar. Te dni je izšla brošura, spisana od nekega neimenovanega vojaka, v kateri se priporoča izboljšanje in pomnoženje naše vojne moči. Ta pisatelj je tudi izračunil, koliko denarja bo treba za to. On meni nič več nego 16 milijonov goldinarjev. Ker je pa „Fremdenblatt", gla- silo ministerstva za vnanje reči, zvedel za to brošuro, še predno je izšla, in ker se tudi zdaj prav resno bavi ž njenimi nasveti ter pravi, da so se začeli baviti ž njimi tudi merodanji kro^i, iz tega je lahko sklepati, da se bo teh 16 milijonov tudi v resnici zahtevalo. Človeku se zdi, kot bi bila ta |bro>ura nalašč naročena. Saj bi res čudno bilo, ko bi ne imeli v Avstriji deficita, ki je dandanes na svetu sploh v navadi. Hrvaška. Zadnje bivanje Dalmatincev v Zagrebu in razni govori pri različnih slavnostih v glavnem mestu Hrvaške, kateri so se sukali okolo vprašanja o zediujenji Dalmacije s Hrvaško, dali so spet uekaj gradiva časopisju takraj in onkraj Litave. Dočim se zdi madjarskemu časopisju umestno zahtevanje zedinjenja ter utemeljena i" 'm " i^fr ► 4 -v " J \i r • / ; H * ' ~ \ r J \t t po hrvaškem državnem pravu, huduje se nemško časo-pisje tostran Litave nad demonstracijami, ki so se vršile v ta namen, ter pozivlje avstrijsko vlado, naj se postavi po robu takemu počenjanju, katero je naperjeno proti obstoječemu redu. Nemcem je vsako državno pravo, katero jim ne ugaja, nesmisel ter merodajno le obstoječe stanje reči. Posebno pa so Nemci nejevoljni, ker se je hrvaška vlada udeležila ostentativno slavnosti ter javno pokazala, aa je tudi ona za združenje. Ker pa dela sedanja vlada v Zagrebu vse tako, kakor jej narekujejo iz Budapešte, ter je vsemu svetu znano, da so madjarske želje vedno in po\sod nasprotne hrvaškim, zato je popolnoma opravičen sum, da bi se ujemali Madjari tudi glede zedinjenja Dalmacije s Hrvaško s Hrvati. Zato je pa popolnoma verjetno, cla so se postavili Madjari na stališče: do, utdes. Madjari imajo velikanski vpliv v vseh avstrijsko- ogr8kih političnih vprašanjih; to je znano nam, to vedo dobro pa tudi oni sami. Ž niih pomočjo in na podlogi obstoječega državnega prava dosegli bi Hrvatje brez-dvomno zaželeno združenje. [fVpraša se le, kako plačilo bi zahtevali Madjari od Hrvatov za tako uslugo? Ker je Reško vprašanje postalo zadnji čas tudi pereče, ne motili bi se mnogo» ako bi trdili, da so pripravni Madjari le tedaj podpirati Hrvate, ako jim prepuste Hrvatje — Reko. Ker je pa Reka prevažno mesto in je Hrvatje nikakor iz le] a ne morejo in ne smejo prepustiti Madjaroin, preteklo bode še mnogo časa, predno bode združenje Dalmacije s Hrvaško dognana stvar. Vnanje države. Rumunska. — Rumunska kraljica je nevarno zbolela v Benetkah. — Po mnogih rumunskih vaseh v Mace-doniji so se začeli početkom tega meseca prepiri med Rumunci in Grki. Grki hočejo namreč odstraniti rumunski m jezik iz cerkev v Macedoniji tudi po onih vaseh, po katerih stanujejo Rumunci. Ruska. — Iz Kodanja se poroča, da ruska carica ne pojde v Pariz. Nemška« — V nemškem državnem zboru se bodo posvetovali pri prihodnjem zborovanji o zakonskem načrtu glede brzdanja preobilega uživanja žganih pijač. Načrt je uže odobril zavezni svet. 278 Chille. Vojska » je trajala meseceVj je ukrepi iu naredbe so za nastopno novo dobo Trsta pred vender le končana. Ustaši ali pa takozvani kongresniki, vsem potrebni; vzeli so po hudi bitki Valparaiso, potem pa še San Jago. Predsednik Balmaceda je ubežal brez denarj brez vojaštva. Ljudstvo se zbira pod ustaško zastavo. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. 5.) dosedanje ukrepe glede uravnave valute ; mora reči, da ti faktorji po njenem prepričanji v resnici kažejo izvozu in uvozu Trstu boljšo prihodnjost. Podpisana zbornica smatra sicer vsa ta fakta za poroštvo, da se žalostne razmere Tržaške zboljžajo; vender si pa usoja visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo opozoriti na neko oviro, katere odprava bi nič manj nego vsi pre X. Zbornični tajnik naznanja, da je zbornica po omenjeni ukrepi tudi izdatno pospešila izvoz in uvoz se zgodilo s postavnim določilom, po katerem b To drž predlogu gospoda zborničnega svetnJka Ivana Baum- bili, kakor so po zakonu z dne 19. junija 1890. gartnerja predložHa \isoki poslanski zbornici in viso- zak. št. 130. za dobo petnajstih let oproščeni pridobit peticijo, ki ima nine in dohodnine oni jadrniki, ki so narejeni kemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu namen povzdiguiti pomorski promet. Ker je poročevalec £ega železa ali jekla, ravno tako oproščeni le »z doma tega davka gospod Baumgartner zadržan, poroča zbornični tajnik peticiji; ki slove : o Najudaneje podpisana trgovska m obrtniška zbor- nica za Kranjsko kot zastopnica trgovine, industrije in obrta prve dežele v ozadji Trsta sledila je z živim zanimanjem v javnih listih objavljeuim poročilom o korakih, katere so različna društva in korporacije storile v po- vzdigo pomorskega prometa povodom odprave proste luke Tržaške, kakor tudi ukrepom in naredbam, katere je visoka vlada pri tej priložnosti že izdala. Ako se zbornica o tem za Trst in za promet t Trst in iz Trsta jako važnem vprašanji obrača do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva, «godi se to, ker je tudi Kranjski glede industrije in trgovine zelo do tega, da procvita uvozna in izvozna trgovina, posebno ker je na Kranjskem prekomorska kupčija mogoča preko Trsta in Reke bolj severnim deželam pa je pi kladnejša izvozna in uvozna pot po suhem, in sicer čez Nemčijo, in to tembolj, ker so n. pr. uvozni stroški, ako se kombinuje jako cenena pomorska vožnja v Hamburg z ne manj ugodnim prometom po Labi in železnici iz Hamburga na Dunaj, v mnogih slučajih veliko manjši, nego pa na velijo krajši progi čez Trst na Dunaj. Kar so tem povodom storili c. kr. avstrijski trgovski muzej, avstrij8ko-ogrsko izvozno društvo, nižeavstrijsko obrtniško društvo, Tržaška trgovska in obrtniška zbornica, oziroma Tržaška borzna deputacija, temu zbornica ne pritrjuje samo, temveč tudi hvaležno priznava, da se e visoka vlada na to ozirala. Ako zbornica naredbe, katere je visoka vlada o tej reči izdala, preudarja, kakor : 1.) v visoki poslanski zbornici prodloženo ? vladno ki ima namen, diferencijalne carinske postavke predlogo ya nekaj predmetov pomnožiti; 2.) izdatno zvišano podporo, katero naj dobival avstrijski Lloyd; i? \ o.) dobrohotno zanimanje za ustanovitev tarifne kombinacije, ki naj bi bila v ravnotežji z nemško-levant skimi tarifnimi konstelacijami ; do že obstoječi leseni jadrniki in tisti, kateri se bodo gotove dobe še zgradili. Dalje naj bi se postavnim potom odredilo, da se v korist lastnika ladije premuje vsaka tona iz Amerike, zahodne Indije, zahodne in severne Afrike došlega blaga s 50 kr. v zlatu, vsaka tona iz francoskih, nemških in angleških luk došlega blaga pa s 25 kr. v zlatu, in to naj bi veljalo za vse blago razen premoga in oglja. Kak vpliv bi imelo to > da bili jadrniki davka se premovali, na pomorski promet oproščeni in da Trsta, hoče zbornica v sledečem razjasniti : tem da se s povišano podporo Lloydu namerava pomnožiti vožnja > s čimer naj se promet s parniki z avstrijskim Primorjem, z Indijo in Ameriko povzdigne zgodilo se ni prav nič za pomnožitev prevažanja blaga iz Amerike in v Ameriko in v zahodno Indijo, in sicer blaga 5 ki tovorni voznini parnikovi, ki je vedno veča od jadrnikov. Da bi se izvoz in uvoz izdatno povzdignila, treba je po mislih zbornice narodno brodarstvo z jadrniki, pri katerem jedinem se da pri prevažanji kaj prihraniti, krepko podpirati in pospeševati. Uvoz bar-vanega lesa, kolofonija, bombažnega olja in terpentina, kakor tudi izvoz žita, železa, lesa in moke preko Trsta se bosta le tedaj povzdignila, ako se brodarstvo z jadrniki zadosti pomnoži. To je pa le mogoče, ako se jadrniki oproste davka in se jim z uvozno premijo nakloni podpora, da je pomorski promet Trsta manjši, krivo je zelo tudi to. Da se je v zadnjih 10 letih veliko jadrnikov potopilo. Da so jih zaradi slabih .dohodkov veliko prodali in da niso skoro nič novih zgradili ali jih iz inozemstva naroči1!. Sadno vino. il Najvažnejši sestavni deli v sadnem moštu so : slador, kislina in zagatnost ; od teh treh snovi je dobrota vina 4.) dobrotnost, katero visoka vlada naklanja po- odvisna. Slador spreminja se v alkohol, ki daje vinu množitvi železnic iz Trsta v notranje dežele, kateri moč î kolikor več 8ladorja je imelo sadje v sebi, toliko močnejše sadno vino bomo dobili. Dober sadni mošt ima po 8 do 12 odstotkov sladorja. Kisline večjemu pa ima sadno vino navadno 4 tieočinke v sebi j navadno le malo do tisočinki. Ker ^a je prav kislina, ki dela vino prijetno, za'o prav storimo, da pridevamo tudi takih jabolk, ka ? tera so kiselata po 8v0j1 naravi, ter po njih pridobi sadni mošt ono potrebno kislino, katera dela vino še prijetnejše in okusnejše. Zato pa svetujemo osobito onim ali vsaj kako gospodarjem, ki imajo tudi vinograde, brajdo pri domu, da zmastijo grozdje i r pomešajo med stolčeno sadje, da pri vrenju dobi sadni mošt nekaj vinske kisline iz dodejanega zmaščenega grozdja, vinske tropine sploh so zato kaj dobre, da se na Tudi nje zmaščeni >adni mošt nalije in do 48 ur pusti, paziti je treba » da so tropine še presne, ne zgrete 5 ker 080-cik bito v gorki jeseni se kaj naglo v tropinah razvija ali ocet. Zagatno8t ali tanin pa pripomore, da se mošt hitreje čisti, da postaja vino stanovitno. i S Splošno imajo hruške več sladorja in zagatnosti, jabolka pa več kisli zato pomešavanje obeh prav umno in koristno. Kakor so pa razoe grozdne sorte različne po kakovosti, po množini sladorj in kisline > tako tudi 8 sadjem. V isti legi in emlj trte rode raznovrstno grozdje ; zelenika da mošt ki ima komaj 14 odstotkov sladorja, mošt iz poleg nje rastoče * pa ima 20 odstotkov sladorja. Prav tako trte „burgundec cr > je s sadjem, zato treba, da preudarimo in pomešavamo taka sadna plemena, da dobimo res harmonično vino, to je, da se glavne snovi v pravi množini nahajajo v moštu. se sadnemu moštu, osobito onemu, malo ki8elat, primeša takega Sploh je svetovati, da ki je zelo sladek in dja » katero ima mnogo zagatnosti. Najbolj primerna sladkega sadja .in 25% zagatnega je mešanica 75 % dja Zelo velike važnosti za kakovost in stanovitnost sadnega vina je, da se sadje o pravem času in pravilno otrese. Iz relega sadja dobi se mošt, ki ima malo sladorja, pač pa primeroma preveč kisline. Da se sadje ne obije, vsaj ne prehudo, dobro storimo, da pod drevo «i položimo sadje, da kaj slame in da sproti poberimo natřeseno se ne bije ob sad. Prav graje vredno pa je otepavanje sadja, ker pri tem zelo trpijo veje in celo drevo. Ako je sadje zelo trdo, kakeršno je posebno jesensko ali zimsko, katero se komaj do božiča omladi, svetovati je * da se spravi na kupe, da se mladi stanicah j naj se loči in porabi ali za ocet, ali za domačo porab Ako je sadje prašno, blatno, svetujemo, da se tudi r čisti vodi opere, ker vedno nam mora biti vodilo pri največja snažnost v blagu in v posodah. pravi mošta Sad) se potem zmasti ali v posebnih mlinih ? ali pa se stolče, odtod ime „tolkovec". MrPHflMTni^^* iRracW pSEnR^D^j Bfff 'u <*ffilMTSB ^ffWB- iWv'uiJ ^STJEI J* TMJBB^^^^BBB ^ ^rol . '^^HHHBH Ne bomo zametavali stare navade tolčenja, priporočamo pa tako zvane mline, ki sadje stržejo, drobe ter maste Kaj dobro in hitro delajo. Take mline lahko izdela tudi domač rokodelec; le paziti je, da se železni deli 8 pločevino (plehom) dobro zadelajo, ker železo rjavi v mokroti in od rje je potem tudi mošt neprijetne, grde stita rjave barve. takim mlinom podelata ali zma dva moža v eni uri čez 1000 litrov sadja Zmaščeno sadje naj v vrelnih badnjih ali kadeh potem cstane nekaj časa. Kolikor hladneje je, toliko dalje sme ostati, kolikor gorkeje, toliko manj časa. Ob hladnih dneh sme ostati tri dni, sicer eden do dva dni. Zmaščeno sadje se pusti do dni v kadi zato, da se ogreje ter v ko- da iz lupinic nategne aromatičnih snovi, ki se žicah ali lupinicah nahajajo in ki dajo potem moštu lep duh. Osobito pa ob gorkejših dneh pripeti se lahko, da se uže prvi dan vname vrenje. Zato je svetovati, da ima kad dvojen pokrov, in sicer bodi dobro pod pod zgornjim pokrovom, ki ima navadna vratca ali veho, utrjen drug pri vrenji pokrov, ki je ljukničast, to pa zato, da tišči • ■ V . ^^^M vzdigajočo se zdrozgo navzdol, da je vedno v tekočini vtopljena, skozi luknjice pa da odhaja pri vrenji mošta razvijajoča se ogljenčeva kislina. veho zgornjega po- krova vstavi se vrelna cev, da more skozi njo odhajati ogljenčevo kislina. Ta vrelna cev je ali iz kositarja, ali pa lončena. Napravlj tako, da je čez glavno cev zvrnena druga, cilindru podobna posoda, ki sega v glavno posodo, katera je napolnjena z vodo. Tako je pot zaprta zraku do vrelega mošta ter zabranjeno, da mošt ne cikne ali da se ne skisa; ogljen čeva kislina, ker je krepkejša od navadnega zraka, pa prodira skozi vodo in po cevi od tod naprej v zrak. (Konec prih.) Pouène stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 233. pri tem pa še dozoreva in slador izdeluje. vrši se preo8nova tvarin, vsled latere se zmanjšuje mno- Dobre in slabe strani kokove. Sestavina koko žina vode ter tudi kisline. Saj je obče kako neokusno je nekatero jabolko, ko se vzame z drevesa, ko pa je nekaj časa se mladilo, postane zelo okusno in vega perja (Konec.) Posebno se prilega Koka na potovanju na gorskih prijetno. V kupih pa se vrši dozorevanje toliko hitreje, obronkih, ker olajšuje dihanje. Mej mestoma Paz in Takna kolikor topleje je v kupu, kar zapazimo lahko, da se nosi pešec pošto po štirikrat na mesec. Pot vodi preko feadje v kupu zgreje in poti. visokih gora in prelazi na jednem mestu goro od 13000 Dobro zrelo, že mehko sadje pa naj se takoj po- črevljev višine, a poštar ga v petih dneh prevali s težo dela. Predno pa se poděla, mora se lepo odbrati, nagnilo 15 kq In na tem potu ne jé nič drugega kako pečeno 1 J e zaigrala cesarsko pesem. koruzo, ali zato žveka koko. Campbell pripoveda, da mu godba pa je isti pot, kateri iznaša 249 angleških milj, prevalil jeden ogovoril vladarja, nakar mu je Nj. Mestni župan je Veličanstvo odgo- glasnik v štirih dneh5 pa se je samo jeden dan oddahnil, vorilo, da si hoće ogledati o priliki vojaških vaj napredek in potem koj domov se povrnil. Kedar je Tschudi se Celjskega mesta. Med tem ko je presvetli cesar počastil mudil v visokem gorju, opazil je sam na sebi delovanje z ogovori nekatere osebe, med njimi tudi opata Ogradija, kokino. -Kedar sem se mudil v višini od 14 000 črevlj razgovarjala sta se nadvojvodi z doktorjem Srncem, nad moriem sem preje, preden sem šel na lov, katerega jima je predstavil namestnik Ktibeck. Najviši kolo popil močen čaj od kokinega perja. To mi je pomoglo, dvora se je odpeljal vladar na svoj stan v da sem se mogel cel dan spenjati po strminah in opa poslopje okrajnega glavarstva. Po maši v nemški zovati hitronogo divjačino, in pri tem sem prav tako cerkvi, pri kateri bil presvetli cesar, vzprejemal lahko dihal, kakor da sem zdolaj po hodil. Pijača dcputacij in sicer : mestno duhovšči dosto ta me je tudi zasitila gladu." in dolgo nisem čutil nobenega janstvenike iz Celja, načelnike oblastev, mestni zastop okrajni zastop Celjski z načelnikom dr. Srncem. Po po kavi in v čaju so tri tvari, katere na telo naše ludne ob dveh je šel presvetli cesar peš v mestni park delujejo. Tudi v kakinem perju so tri tvari, in za čudo kjer je pela in se igrala šolska mladina. Povsod ga je močno podobne onim v kavi in v čaju. V kokinem perju spremljala nebrojna množica ljudstva ter mu klicala se nahaja strup, ki ga zovejo „kokain". Ako se iz perja neprenehoma navdušeno : " r' "" " živio in „hoch. Po programu izloči kokain, dobiti hočemo bele kristale, kateri po se ne smeli Slovenci nikjer udeležiti oiicijalnega grené in jezik tako omamijo, da nekaj časa ne čuti ni vzprejema, tako je hotela nestrpnost o © ni s k d 9 * ^ ^ N). česar. V tem je danes vrednost v zdravilstvu, i 5 kakor se vidi, kokainu največja Veličanstvu sploh rada Slovence počrnila. Vender se je potrebljajo ga, da pojedine dele pa posrečilo energičnemu postopanju ondotnih rodoljubov, našega deluje telesa napravijo neobčutlj malej množini da so smeli vsled posredovanja c. kr. namestnika bar. koKain na celokupno živčevj ali kako tega še Kubecka napraviti cesarju ovacijo. Predno se je namreč danes ne znamo prav je čreslena kislina. Drug sestavina kokinega perja vrnil presvetli cesar preko kapucinskega mosta iz parka v mesto j zapeli so mu tam pevci Celjske čitalnice in Tretji sestavni del per Kokino perje, ki je v Evropo dovažajo, prevlečeno je* z nekim smolastim voskom. Na zraku izhlapi ta smola ter gubi svoj duh, pa zato staro per duhteča kokina smola. slov. pevskega društva v močnem zboru krasno pesem: M Moja Avstrija." Po petji je stopil cesar k g. Mihi Vošnjaku, državnemu poslancu, ter ga odlikoval z raz- ie nima nikake vred- nimi vprašanji; ogovoril je tudi župana Celjske okolice nosti in cene. Kjer se perje mora na trg odpravljati, tam Glinšeka ter tudi pevovodjo nadučitelja Jurkoviča iz je dobro ežejo in v kožo motajo, da tem manje duha marina ter pohvalil pevce. Po dvornem obedu pri izgubi imaj Sestavine kokinega perja v zvezi z živim apnom „Elefantu" razsvetlilo se ječelo Celjsko mesto in njegova menit učinek na človeški ustroj, in če nam okolica. Razsvetljava je bila krasna, posebno po slavo-tudi še ni znanost delovanja teh sestaven v vsej podrob- lokih in nekaterih poslopjih. Presvetli cesar se je peljal nosti preiskala in ustanovila, vender moremo reči > da po vseh ih ulicah spremstvo pa za njim Povsod zmerno žvekanje koke ni nevarno. Ako se Evropec na- koder se vozil » bilo zbranega vse polno občinstva y slaja s kavo in čajem, Azijec z opijem in betelom, bilo posebno so bili Slovenci iz okolice mnogoštevilno zasto bi krivično, ako bi Indijancu za zelo jemali, da koko pani kar so baj Nemce jezilo ter jim posebno živio žveka. (Dalje prihodnjič.) Razne reči. Presvetli cesar je podaril 2000 gld. po povodnji klici presedali. Tudi bakljada, ki na cesarja Jožefa trgu pred stanom posrečila se je izvrstno. Ko so bili nemški pesmi, umak Dne 31. posted ustavila . Veličanstva, peli pe se je presv dve cesar k počitku . avgusta se je udeležil cesar vojaških vaj do konca. Ob 7. uri je bil dvorni obed, h kateremu so bili poškodovanim v Radovljiškem okraji. povablj cesarski nestnik . ok gl vojni Cesar Celi Prij mestece Celi v pre edn minister, podmaršal Fuchs, gen obleklo v nedeljo dne 30. avgusta t, praznično obleko. Ulice in hiše so bile okusno okrašene več t. m polkovnikov, , zvečer ob podpolko in major Heyrowsky, , Dne majorjev tudi lepi slavoloki so bili postavlj Mestece Celj do8tojn ogledat traj ob vzprej presvetlega cesarja, ki si 3 je prišel ojaške vaje, vršeče se po Celjski okolici . uri se je pa odpeljal presvetli cesar velikim vojaškim vajam pri Waidhofen-u na Nižem Avstrijskem. v Cesarjevo potovanje na Češko. Za vzprejem uri je peljal presvetli cesar. Na kolodvoru presvetlega cesarja se delajo v Pragi velikanske pri sta ga pričakovala nadvojvodi Albreht in Viljem načel niki duhovenskih i civilnih in vojaških oblastev. Ogromno število množice je pozdravilo presvetlega cesarja pri prave. berce, kjer je mnogo Ker Li Razen Prage bode obiskal cesar tudi mesto velikanskih industrijskih podjetij to mesto po veliki večini prebivalstva nemško j dohodu z navdušenimi » živio u in n hoch u klici mestna menijo nekateri češki listi, da misli cesar s tem poka Za ti, da stoji vlada še vedno trdno na stališči češko- klici vzprejet, sklene skupščina, brzojavnim potom izreči dr. nemške sprave. Najsi bode uže kaKor hoče, nas veseli presvetlemu cesarju udanost. Nato je predaval gosp to, da se ni posrečila nemško-liberalnemu časopisju, Zupa šolski higij Delegat dr. Romih i je na ostuden način ovaialo dan na dan češki narod lagal, da se dr. Zupančev izvrstni govor natisne ter raz-ter ga črnilo, odrekajoč mu notranjski patrijotizem, za- deli mej vsa šolska vodstva. Ta predlog se izroči odboru. prečiti cesarjev dohod na češko razstavo. Potem se je vršila volitev v odbor, ter so bili izvoljeni: cesarsh'm odlokom z dne 16. maja bodo s oktobrom t, 1. sestavljene štiri nove bosensko-herce-govske kompanije. Imenovanje. Gospod Ivan Markelj, profesor na Kopru, je imenovan za Dr. Romih, prof. Leveč, Žumer, Gabršek, Papier, Setina Bezlaj, Ribnikai občimo v 5 in Letnar. Sklepe dež. konferencije pri c kr. učiteljski pripravnici ravnatelja na istem zavodu. v Gospod profesor Ivan Gag prihodnji številki. Nadvojvoda Albrecht je kupil od gospe bar rojene Auersperg, posestvo Mokrice pri Čateži Franke, ki je bil dozdaj prideljen tukajšnji viši realki na Dolenjskem za eu milijon gold ? o bil je na ajej izpraznjeoo mesto. Gospod Matevž Za primasa Ostrogonskega je baje imenovan Gembrečič, provizorični ravnatelj obrtno-nadaljevalne šole v Gorici, je imenovan za gimnazijskega učitelja na Novomeški viši gimnaziji, gospod Karol Pire, do zdaj suplent preč. gosp. škoí Hidassy. Za Zaderskega nadškofa je imenovan preč. naddijakon Rajčevič. na tukajšnji visi realk«, pa tudi za pravega učitelja. 7 Gorico, oziroma na sv. Goro, p o j d e Duhovske premembe v Ljubljanski škofiji. Pre- . : Janez DoOuikar, kapelan v Dobre- po jako znižani ceni in ugodnih pogojih iz poseben Mari- ni eščeni so poljah, gre za farnega upravitelja na Janče ; Julij Čuk, kapelan na Igu, za administratorja spirit, in prvega kapelana v Dobrepolje ; Konrad Texter, kapelan in bene - ficijat v Šmartinu pri Litiji, za kapelana na Ig; Jožef Novak, kapelan na Krk', v Dob ; Janez Možina, kapelan ekspozita v Harijah ; Janez vlak bora in Trsta dne 7. septembra t. 1. Vožnja iz Ljubljane v Gorico in nazaj stane samo 4 gld. 50 kr. v III. raz- za v Slavini, je imenovan Lesar, kapelan v Trnovem, gre v Slavino ; Simon Smitek, kapelan v Laščah, na Vrhniko; J. Mauring, kapelan v Mokronogu, v Vodice; Franc Avsec, kapelan v Metliki, redu in 6 gld. 80 kr. v II. razredu. Z Nabrežine v Trst in nazaj je cena v III, razredu ua 45 kr., v II. razredu na 70 kr. znižana. Vozni listki so veljavni 14 dni. Vse drugo o tem se pozve v Pavlioovi potovalni pisarni Ljubljani. v v Škocij an pri Dobravi ; Gaspar Majar ; kapelan na Strela. Minoli ponedeljek je treščilo v Cestnar-jevo hišo na Viči pri Ljubljani, vsled česar se je vuelo ter je pogorela hiša in pa gospodarsko poslopje. Treščilo je tudi v hlev Štrempfijev v Mali Vasi pri Savi > Dolih, v Predvor; Ferdinand nicah, v Bohinjsko Bistrico. . : Janez Globelnik gre Čekal, kapelan na Jese- ki je tudi pogorel. Živino so rešili. čč. Na novo so nameščeni sv. Trojici pri Tržišču, Anton Hribar v Podzemelj, Franc Indof na Dole, Janez Kalan v Dol, Janez Lovšin v Mokronog, Jakob Matjan na Jesenice, Franc Pavlič kot kaplan in bénéficiât v noči strel z Ogenj. Ljubljanskega od torka do srede naznanil je grada ogenj. Gorela je šupa tesarja Pusta v Streliških ulicah. Ogenj so kmalu po- gasili. Škode je Svinje 80 malo. umorile v Brezovci na Štajarskem Šmartin pri Litiji, • Franc Pešec v Lašče, Henrik Povše osemnajstmesečno dete. na Krko, Alojzij Rudolf v Trnovo pri II Bistrici, Viktor Steska v Kočevje, Janez Zabukovec v Metliko. Deželna učiteljska konferencija se je začela v ne 1. septembra s slovesno sv. mašo, katero torek daroval preč gosp profesor in član fteželnega šolske Živinska bolezen v gobci in na parkljih je na Primorskem popolnoma nehala. Cigan Gregor Breščak, ki je pred nekaj tedni streljal v Trzinski okolici na žandarja, bU je v četrtek 2 leta ječe, potem bo pa na sveta Tomo Zupan v župni cerkvi pri sv. Jakobu. Zborovanje se je začelo v redutni dvorani točno ob 10. uri dopoludne. Prisotnih je bilo 44 delegatov iu nadzorniki. Zbor so počastili s svojo navzočnostjo gospod deželni minolega tedna obsojen moral iti v prisilno delarnico. i n Naš dom. u Gospod Križan je začel izdajati v Celji » Nat s dom" v malih snopičih po 20 kr., v katerih se nahajajo kratkočasue povesti n pesui za prosto predsednik baron Winkler, gospod deželni glavar Oton ljudstvo. Detela iu člani deželnega šolskega sveta. Predsedoval je Dne 31. avgusta se je začel na Dunaji gospoa deželni šolski nadzornik Šum an ter skupščino mednarodni semenski shod. Generalni tajnik Leinkauf je pozdravil. Gospod deželni predsednik je pozdravil na- poročal o letini v Avstriji. Poročevalec meni, da se sme vzočnike ter s posebnim zadovoljstvom naglašal, da se pridelek na Ogrskem računati za pšenico na 100%» rž odlikuje učiteljstvo kranjsko v vsakem oziru, ter je ob- 71, ječmen 116, oves 111, v Avstriji pa za pšenico na 93, ljubil ? iht«■ 9 ■ - j;v. -í* V. . , w - » < , • » i 1 i.+4' V - • j - i ■ y Tk• » r • « t -r -C- • > - * H da bode vlada kar najbolj mogoče podpirala sklepe rž 83, ječmen 109, oves 108°/ o polne letine. obeh dež. konferencije. Tudi gospod deželni glavar je zago- državnih polovicah se sme račuuati pridelek pšeuice na tavljal, da bode deželni odbor podpiral konferenčne sklepe. 51, rži 34, ječmena 31, ovsa 44 milijonov centov. a dr. Romiha predlog, ki je bil z burnimi rživio u Izvoziti se bode moglo pšenice 312 do 4, ječmena 3 do 3%, ovsa '/a do % miljonov met. centov, rži se bode moglo Rečani in oni iz Sušaka. Tudi so jih več zaprli, med le tedaj kaj izvoziti, ako se bodo za domačo potrebo njimi dr. Kostiča , odvetniškega koncipijenta , in pa mogla porabiti druga žita ali surogati. zdravnika Lutenbergerja. Ali vse te surovosti ne bo lo — Neredi na Reki. Uže, ko so šli Dalmatinci čez nič pomagale Rešk« irredenti, ki jo tako mateřinko Reko v Zagreb, čakala je podkupljena faWnaža na molu podpirajo Madjari. Reki je 'n bode vender le hrvaško ter jih pozdrav-la z žvižganjem in raznimi žalj ivmň mesto. ici, ki so posebno priljubljeni italijanski olikanost'. Še huie je bilo pa pri povratku iz Zagreba dne 28. avgusta Budimpeštanske tržne cene z dne 2. septembra 1891. Na Reškem kolodvoru so Rešk1' Hrvatje podarili svojim Pšenica gld. 10.08 do 11.10, rž gld. 10 55 oves (novi) dalmatinskim bratom venec. Ko so pa stopili na ulico ter do, 6/24' Pšeni?a je ?ld' 55 u in ž' za 4 gkL 3a u r r dw.ja kakor v tem ôasu 1690. 1. se napoji proti morju po mestu, obsula jih je spet----- podkupljena sjrova množina ter žvižgala in rjovela kot Kurzi lla Dunajski borzi dne 3. septembra divja zverjad, drugi so vp'1' eljen in eviva ter šli vedno Papirna renta ...........gld. 90-35. za DHmat'nci. Najhujši je pa nastal vrišč in ropot pred Srebrna « ...............„ 2o hrvaško čitalnico, kjer so bili uekaten člaoi na balkonu ^lata. " , ........... 1A' , , . j » i . ^ , i , Mareijeva renta . •.......... 102 20. ter pozdravljal' irnmo gredoče D^matince. Pred oc hodom NaT)0leondori (20 frankov)........„ 9 33. Da^atincev ni bilo nekakega pretepa, kaj^ zbrana je ç ^ cekini.............. 5*58. bila vsa porcija, a1 î kasneje so se vender le spoprije'» Nemške marke...........„ 57*65. ' -1 * V >. - . » 1 - V 3*5 r *!>• F 1 • IgW-''* ' • ® l ilSĚÍ1 li. ^ Gospodarstvo. Poljodjeljstvo, vinogradarstvo, pivrn-čarstvo voćar- stvo. Gospodarsko - šumarska umarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo. Učevna sredstva Cvieće i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. A kolovoza 1891. 15. listopada literatura gospoda > stva i šumarstva. Kućni obrt. Sl^ke i umjetnine. I^o^bena lutrija ralOOl s^oditkom Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nć ♦ ♦ ♦ à C8€ C j« r i i mom < i i Velika Praška razstavna j iZMxr * v* v < ; 1 ; . t1 ^ tMI >4 j m -V dobijo se loterija lavna i i v »>5 f< • i pri Ljubi j-ani Odgovorni urednik Gustav Pirj. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.