OBVESTILA REPUBLIŠKE MATIČNE KNJIŽNICE Ljubljana, marec 1972 št. 9 Vsebina - Poročilo o dosedanjem delu komisije za samoupravno sporazumevanje o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za področje knjižnic z zapisniki in vsemi drugimi dokumenti. /Gradivo uredila in pripravila Ančka Korže-Strajnar/ Iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov se je formiral na pobudo Republiške matične službe, Društva bibliotekarjev Slovenije in Skupnosti študijskih knjižnic. Predstavniki so se prvič sestali 22.marca 1971. Izoblikovali so predlog za skupni iniciativni odbor in razpravljali o Zakonu o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju. Na drugi seji, ki je bila 7-niaja 1971» je iniciativni odbor že razpravljal o predlogu splošnega družbenega dogovora za družbene službe in sprejel vrsto pripomb, ki so bile poslane Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti. Med tem časom so nekatere sorodne kulturne institucije dale predlog, naj se izdela skupen samoupravni sporazum za področje muzejev, arhivov, spomeniškega varstva in knjižnic. Po nekaj skupnih sestankih je bilo ugotovljeno, da skupine nimajo vselej enotnih stališč in zato je naša komisija sklenila, da bo sprejela ločen sporazum za knjižnice, zlasti ker je skupina za knjižnice zelo močna, saj se je priglasilo k sporazumu do tega roka 4-9 ustanov. Komisija za samoupravni sporazum, ki jo je potrdilo 4-6 knjižnic je razpravljala o predlogu samoupravnega sporazuma lo..tuni.la 1971. Predlog, ki ga je komisija sprejela z nekaterimi popravki, je bil 15- junija 1971 poslan vsem knjižnicam, ki so pristopile k sporazumu. Komisija je pripombe podpisnikov sporazuma, pripombe sindikatov in verifikacijske komisije obravnavala na dveh sejah in sicer: 15..julija in 5o.septembra 1971. V tem času je intenzivno pripravljala dokumentacijo po aBC obrazcih in razčiščevala vrsto problemov glede samoupravnega sporazuma, ki so bili večkrat nejasni tudi samim avtorjem. Zato je preteklo skoraj dva meseca, preden je lahko prišlo do podpisa sporazuma. Sporazum je bil sprejet 27.lo.1971« ne da bi republiška verifikacijska komisija imela kakšne bistvene pripombe. 8.novembra 1971 je bil nato sporazum podpisan. Komisija se je kasneje sestala še dvakrat: Prvič, ko je 24.februarja 1972 obravnavala predlog Kataloga 3 in drugič 19. marca 1972, ko je že lahko primerjala naš sporazum z drugimi, ki so bili sprejeti kasneje. Ugotovila je, da so nekatere sorodne grupacije družbenih služb dosegle bistveno boljše možnosti za uveljavijanje osebnega dohodka svojih delavcev kot knjižnice. Zato je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bo komisija v teku letošnjega leta natančneje preučila vse druge sorodne sporazume in sprožila ustrezen postopek, če bo ugotovila, da se zadeve ne bodo skupno uredile z ustanovitvijo posebne komisije pri Sin«-dikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki je prevzela nalogo razrešiti anomalije, katere so nastale z razlikovanjem pri sprejemanju sporazumov. Gradivo je objavljeno z namenom, da bi bili vsi podpisniki sporazuma seznanjeni s potekom dela komisije in da bi s svojimi pripombami še nadalje konstruktivno sodelovali s komisijo. Gradivo zajema zapisnike, dopise, sezntime, soglasja za imenovanje komisije, razne okrožnice, pripombe k osnutku sporazuma, več variant predlogov sporazuma, rekapitulacijo aBC obrazcev, sklep o verifikaciji sporazuma in končni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za področje knjižnic. Predsednik komisije: iOička KORLE-iSTH ,JNAR Zapisnik 1. seje skupnega iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov dne 22. marca 1971. Navzoči: Bruno Hartman, Ančka Korže, dr.Stanko Kos, Miha Mohor, Ivo Pintarič, Mara Llajpah, Maks Veslko, Avgust Vižintin, Jaro Dolar. Dnevni red: 1./ Formiranje skupnega iniciativnega odbora 2./ Razprava o Zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov 3./ Razno K l.tč. 1. sklep: Imenovan je bil iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma za področje knjižnic. Odbor mora biti sestavljen tako, da bodo v bodoči komisiji zastopane vse vrste knjižnic ne glede na teritorij in izbrati je treba take člane, ki bodo pri delu lahko tekoče sodelovali in bodo lahko dosegljivi. 2. sklep: V iniciativni odbor so predlagani naslednji člani: 1. Bruno Hartman kot predsednik Skupnosti študijskih knjižnic 2. Ančka Korže-Strajnar kot predstavnik Republiške matične službe 3. Avgust Vižintin kot predsednik Društva bibliotekarjev Slovenije 4. dr. Stanko Kos in 5. Miha Mohor kot predstavnika študijskih knjižnic 6. Maks Veselko kot predstavnik NUK in univerznih knjižnic 7. Mara Šlajpah kot predstavnik CTK in specialnih strokovnih knjižnic 8. Janko Krek kot predstavnik občinskih matičnih oziroma ljudskih knjižnic 9. Ivo Pintarič kot pravnik 3. sklep: 0 imenovanju iniciativnega odbora je treba obvestiti vse občinske matične in druge samostojne knjižnice. Knjižnice morajo dati soglasje k predlogu in če smatrajo za potrebno,tudi predlagati dodatne člane. 4. sklep: O imenovanju iniciativnega odbora obvestiti Komisijo iz 17. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. K 2.tč. 1. sklep: Iniciativni odbor predlaga naj člani temeljito preučijo Zakon o samoupravnem sporazumevanju, da bodo lahko aktivno sodelovali v pripravah na družbeni dogovor in samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka. K 5.tč. 1. sklep: Janka Kreka povabiti k sodelovanju in pred objavo iniciativnega odbora doseči njegovo soglasje. . Zapisnikar: Ivo Pintarič i Zapisnik 2. seje iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov dne 7- maja 1971* Navzoči: Bruno Hartman, dr.Stanko Kos, Ančka Korže, Janko Krek, Miha Mohor, Ivo Pintarič, Mara Žlajpah, Maks Veselko, Avgust Vižintin. Dnevni red: 1./ Predlog splošnega družbenega dogovora za družbene službe - razprava in pripombe 2./ Poročilo o soglasju za priglasitev k samoupravnemu dogovarjanju knjižnic. K 1.tč. 1. sklep: Iniciativni odbor je razpravljal na osnovi navodil, prejetih na skupnem sestanku dne 29.4.1971» o predlogu splošnega družbenega dogovora za družbene službe in sprejel naslednje pripombe: Ad člen 6. 1. skupina: Ta skupina je pomanjkljivo označena. Obravna- vajo se samo delavci, ki imajo popolno osemletno šolanje. Kaj pa delavci, ki nimajo končane popolne osemletke /8. razredov/, temveč samo nedokončano osnovno šolo, npr. 7, 6 ali 5 razredov? V katero kvalifikacijsko skupino naj u-vrstimo te delavce? ?. skupina: Zahtevki niso jasno postavljeni. Kaj je za delavce z osemletko "kasneje pridobljena javno priznana nižja strokovnost". Spadajo sem polkvalificirani delavci? Kaj se smatra za poklicno izobrazbo pri osemletni osnovni obvezni izobrazbi in koliko časa je bilo treba, da si je delavec pridobil poklicno izobrazbo, upoštevano v tej skupini? 5. skupina: V tej skupini so navedeni tudi visokokvalificirani delavci. V katero skupino pa naj uvrstimo kvalificirane delavce. To je treba jasneje poudariti. 6. skupina: Ta skupina je izredno toga in popolnoma nejasna glede pravilnega vrednotenja posameznih kvalifikacij. Nemogoče je imeti enako kalkulativno osnovo za magistra, za javno priznano specializacijo in za doktorja znanosti. Zdi se nam umestno, da bi bilo treba to skupino specificirati in imeti tri podgrupe in to a/ magistre, b/ javno priznana specializacija in c/ doktorji znanosti ter za vsako to skupino določiti poseben kalkulativni znesek. Potrebno in celo nujno pa bi bilo jasneje označiti, kaj je to "javno priznana specializacija", kaj lahko pod tem pojmom razumemo. Oznaka je tako medla, da si lahko različno razlagamo njen pomen in seveda tako tudi različno uporabljamo, kar pa je na škodo dogovora in enotnosti, ki jo sporazum zastopa. Drugi odstavek: Nejasna je formulacija, kaj je to "vodilno" delovno mesto. Ali je direktor npr. v knjižnici, vodilno delovno mesto ali je to individualni izvršilni organ, kakor to zahteva občinska skupščina. Le ta zahteva, da se iz statutov izloči direktor kot vodilni delavec in spremeni v individualni izvršilni organ ter da se vsi samoupravni akti v tem smislu obvezno popravijo. Kako v tem primeru obravnavati to delovno mesto pri upoštevanju povečanja za navedene odstotke. V zvezi s tem nastane tudi vprašanje, kaj je potem "vodstveno delovno mesto" in ali tudi za tega prihaja v poštev povečanje za navedene odstotke. Drugi odstavek v zvezi s pr/im odstavkom 5» člena: Povečanje za največ 3o %, določeno v tem odstavku, ki se upošteva pri kalkulativni osnovi določenega delovnega mesta, npr. direktorja kot najvišje ovrednotenega, ni popolnoma jasno, če besedilo tega odstavka primerjamo s 1. odstavkom 5. člena, kjer je možen najvišji znesek npr. 6.000 din. Treba bi bilo jasneje povedati, kako se to vprašanje obravnava. Ad Splošne pripombe k sporazumu: Sprejeti splošni družbeni dogovor bo veljal za vse samostojne delovne organizacije, prav tako tudi samoupravni dogovor. Če apliciramo to na knjižnice, bosta ta dva dogovora veljala za vse samostojne knjižnice in za knjižničarske delavce, ki so zaposleni v teh knjižnicah. Postavlja pa se sedaj vprašanje, kako bo s knjižničarskimi delavci, ki so zaposleni v nesamostojnih knjižnicah in se bodo uporabljala za njih merila osnovnih delovnih področij, npr. s področja gospodarstva oziroma ostalih področij, ki tvorijo družbene dejavnosti. S tem namreč nastaja nevarnost, da. bodo ti knjižničarski delavci pri osebnih dohodkih druga"s tretirani, kakor pa delavci v samostojnih knjižnicah, ki bodo imele lasten dogovor. Zato bi bilo treba v splošnem družbenem dogovoru navesti določilo, da se delavci, ki ne tvorijo delovno skupino osnovne dejavnosti določene delovne organizacije, obvezno obravnavajo pri določanju višine osebnih dohodkov po določilih dogovorov samostojnih delovnih organizacij iste stroke. Če ne bomo dosegli tega, tudi ne bo mogoče doseči enakih pogojev za enako delo za delavce iste stroke v različnih delovnih organizacijah, kar je bil nedvomno eden od razlogov za stalne proteste o neenakih pogojih dela in nagrajevanja. Pri tem pa samoupravni dogovori želijo spremeniti prav ta diskriminacijski odnos do delavcev. 2. sklep: Pripombe iniciativnega odbora poslati Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. K 2.tč: 1. sklep: Ker je soglasje za imenovanje iniciativnega odbora in soglasje, da sprejmejo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma od 63 možnih knjižnic, ki "bi lahko pristopile k samoupravnemu sporazumu, dalo 57 knjižnic, iniciativni odbor smatra, da je s tem zadovoljeno načelom Zakona in se lahko preimenuje v komisijo za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. 2. sklep: Predloge 8 knjižnic, /Knjižnice Ajdovščina, Mestne knjižnice Celje, Študijske knjižnice Celje, Študijske knjižnice Murska Sobota, Mestne knjižnice Piran, Občinske ljudske knjižnice Slovenske Konjice, Ljudske knjižnice Sežana in Centralne tehniške knjižnice/, naj se v komisijo vkljuqijo še nekateri člani po teritorialnem principu, komisija odkloni. Mnenja je, da načela sodelovanja v komisiji ne bi spreminjali, zlasti ker se je velika večina knjižnic /tj.4-6/ izrekla za komisijo v sestavi, kot je bila predložena. Komisija, sestavljena po teritorialnem principu, tudi ne bi mogla zajeti vseh vrst knjižnic, saj so bili dodatni predlogi taki, ki so zahtevali predvsem sodelovanje študijskih knjižnic. Za predsednika kciisije je bila imenovana Ančka Korže. 5. sklep: Komisija sklene takoj pristopiti k izdelavi osnutka samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za področje knjižnic. Osnutek naj pripravita Ančka Korže in Ivo Pintarič ter ga v razpravo predložita komisiji do naslednje seje. Pri izdelavi osnutka je treba upoštevati načelo, da se osnutek pripravi tako, kot to predvidevajo v podobnih službah na področju kulture /spomeniško varstvo, muzeji, arhivi/ Izhajati je treba iz stališča, da bi lahko po potrebi združili sporazume za vse omenjene veje kulturne dejavnosti, zlasti ker takšen predlog obstaja in ga je osvojil kot možnost rešitve tudi Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. 4. sklep: Kot predlogo za samoupravni sporazum vzame komisija prvo zasnovo samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so ga pripravili sodelavci republiškega Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Zapisnikar: Ivo Pintarič t Zapisnik 3. seje komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov dne lo. junija 1971» Navzoči: dr.Stanko Kos, Ančka Korže, Miha Mohor, Ivo Pintarič, Mara Šlajpah, Maks Veselko, Avgust Vižintin. Opravičeno odsotna: Bruno Hartman, Janko Krek. Dnevni red: 1./ Poročilo o stališču članov, ki so sodelovali v pripravah za sprejetje skupnega sporazuma za področje knjižnic, muzejev, arhivov. 2./ Razprava o osnutku "Samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov". K tč.l. 1. sklep: Po poročilu Koržetove komisija sklene, da zaradi nekaterih neenotnih stališč in zaradi kompliciranosti postopka ne bomo pristopili k skupnemu samoupravnemu sporazumu za področje knjižnic, muzejev, arhivov in galerij, marveč bomo obdržali načela, ki so bila sprejeta na prejšnji seji. S tem se izognemo nepotrebnemu zavlačevanju postopka, zlasti še, ker je prvi osnutek za področje knjižničarstva že pripravljen in je komisija v tem sestavu že imenovana. 2. sklep: O prvem sklepu je treba obvestiti tov. Radka Poliča, Narodni muzej, ki je to akcijo za skupen sporazum pripravil, K tč. 2. 1. sklep: K osnutku predloga dajo člani komisije naslednje pripombe: Čl.5. "Delovne skupnosti nanenijo za rezervo vsako leto 0,5 % od doseženega dohodka " namesto 1 % kot je predvideno v osnutku predloga. Čl. 6, 5 alinea • ' "I, '’a: osebne lastnosti in spo- sobnosti delavca, ki so v neposredni zvezi z delom" naj se doda "in delovne izkušnje". Čl. 7» Zadnji stavek v prvem odstavku se popravi: "Ta vrednost se določa s številom indeksnih točk po tehle značilnih skupinah delovnih mest". Vrednost indeksnih točk in sicer: znanstveno bibliotekarsko I bibliotekarsko II bibliotekarsko III bibliotekarsko IV bibliotekarsko V Upravna in tehnična delovna mesta se razporedijo v ustrezne skupine z istimi indeksnimi vrednosti glede na stopnjo izobrazbe. Čl. 8» Zadnji stavek prvega odstavka se glasi: "Navedena vrednost se glede na posebne razmere lahko poveča ali zmanjša za največ 10 %" in ne za 7 % kot je bilo predlagano. X/ Cl. 11.Izpade. v/ Cl. 13 se spremeni in sicer: "Delovne organizacije bodo zagotovile, da bo plačilo za podaljšan delovni čas, ki ga predpisuje samoupravni akt, v sorazmerju z osebnim dohodkom za delo v rednem delovnem času za 50 % večje". v/ Cl. 14.Spremeni se 1. odstavek in sicer: V primeru, da je v času sprejema tega dogovora na delovnem mestu delavec, ki nima zahtevne izobrazbe, se mu osebni dohodek, izračunan po 7. in 8. čl. tega sporazuma, zmanjša za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe za največ 10 %. Cl. 17 2. odstavek se glasi: Sredstva iz prejšnega odstavka razdeli delovna organizacija samo tistim delavcem, za katere na podlagi evidence o delu in ocene ugotovi, da njihovi delovni uspehi po obsegu in kakovosti pomembno presegajo 400 ind.tč. 350 300 240 200 130 normalno izpolnjevanje delovnih nalog. Način ocenjevanja delovnih uspehov in merila določi delovna oeganizacija v samoupravnem aktu. Čl. 18. 1. alinea do 3. se spremeni: - stanovanjsko izgradnjo po veljavnih predpisih, ki so bili veljavni v letu 1970; - strokovno izobraževanje delavcev najmanj 1 % od izplačanih osebnih dohodkov; * - rekreacijo praviloma 600 din na zaposlenega delavca - druge skupne kulturne in socialne potrebe do 0,3 % od izplačanih osebnih dohodkov 3. odstavek 18. čl. odpade. Čl. 20 _ se spremeni tako, da se vstavi namesto enkratni .. dvakratni znesek mesečnega osebnega dohodka. Čl. 21 se doda 3* alinea in sicer: - dnevnica za službeno potovanje v inozemstvo v višini, ki je s predpisom določena za delavce upravnih organov. Doda se nov odstavek: Ti zneski se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja osebnih dohodkov. 01. 23 se spremeni drugi del stavka ..., uporablja pa se od 1. maja 1971. Sklep 2.: Predlog osnutka sporazuma je treba takoj razmnožiti in ga poslati v razpravo vsem knjižnicam, ki pridejo v poštev za sklenitev sporazuma. Predlog poslati vsem članom, komisije, Sindikatu družbenih dejavnosti Slovenije in komisiji iz 17. člena Zakona. Člani komisije naj do prihodnje seje pripravijo dodatne pripombe, če jih bodo imeli ter finančne izračune za svoje ustanove glede na postavke, sprejete v osnutku predloga. Zapisnikar: Ivo Pintarič GRADIVO o imenovanju komisije za sporazum Republiška matična knjižnica in Skupnost študijskih knjižnic Slovenije Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je dne 19. 3. 1971 obvestil v "DELU" vse delovne skupnosti, da naj po Zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov /Ur. 1.SRS, št.4-/1971/ imenujejo skupne iniciativne odbore za svojo dejavnost. Republiška matična knjižnica in Skupnost študijskih knjižnic Slovenije sta po širši konsultaciji sprejeli mnenje, naj bi se v iniciativni odbor predlagali naslednji člani: Bruno Hartman - VŠK, Maribor Ančka Korže-Strajnar - NUK, Ljubljana dr.Stanko Kos - VŠK, Maribor Janko Krek - LK, Škofja Loka Miha Mohor - OK, Kranj Ivo Pintarič - NUK, Ljubljana Mara Slajpah - CTK, Ljubljana Maks Veselko - NUK, Ljubljana Avgust Vižintin - DK, Ljubljana Vse knjižnice prosimo, da do 30» marca 1971 sporočijo Republiški matični službi NUK, Ljubljana, Turjaška l;,če se s predlogom strinjajo in predloge o dodatnih članih, če smatrajo, da je to potrebno. Vse knjižnice obveščamo, da naj njihovi samoupravni organi takoj odločijo ali sprejmejo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov z delovnimi skupnostmi v okviru naše dejavnosti, kakor je v predlogu predvideno. Svojo odločitev naj knjižnice v roku 14 dni od objave v '•'DELU", torej do 2. aprila 1971 ? sporočijo na naslov Izvršni svet Skupščine SRS, komisija iz 17. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju, Ljubljana, Prešernova 8 in Republiški odbor sindikata delavcev Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4-. Ko bodo knjižnice prejele obvestilo komisije iz 17. čl. Zakona o samoupravnem sporazumevanju, da lahko začnejo postopek o samoupravnem dogovarjanju, se spremeni status iniciativnega odbora v skupno komisijo vseh partnerjev. Le-ta bo potem pripravila predlog za samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov in ta predlog dala v razpravo vsem v naslovu navedenim delovnim organizacijam. Ajdovščina Lavričeva knjižnica, Ajdovščina V zvezi z vašim dopisom o imenovanju iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodkov in osebnega dohodka, vam odgovarjamo, da se strinjamo s predlogom, Mogoče bi pripomnili, zakaj niste v odbor vključili še Primorske. Brežice Občinska matična knjižnica, Brežice . , Delovna skupnost Zavoda za kulturo Brežice, katerega enota je tudi Občinska matična knjižnica soglaša^s predlogom Republiške matične knjižnice in Skupnosti študijskih knjižnic Slovenije o sestavi skupnega iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Iniciativni odbor naj bi delal tudi na pripravi drugih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki ki bi naj jih sklepale knjižnice. • Celje Mestna ljudska knjižnica, Celje Zbor delovne skupnosti Mestne ljudske knjižnice je na svoji 4. redni seji o tem razpravljal in sklenil, da soglašamo s predlaganimi člani za iniciativni odbor. V tem predlaganem iniciativnem odboru so razgledani strokovnjaki praktiki, ki lahko odgovorno zastopajo in tolmačijo celotno problematiko knjižničarstva v Sloveniji. Zastopana je v celoti struktura vseh tipov knjižnic od ljudskih do največjih strokovnih. Zbor delovne skupnosti pa je soglasno izrekel mnenje, da bi bilo treba poleg zajetja vseh tipov upoštevati tudi regional ni princip, ker bi se s tem lahko v večji meri našle najboljše rešitve pri določanju meril,^saj imajo knjižnice s predelov, kjer je knjižničarska mreža manj razvita in jo čakajo zato specialne naloge drugačne probleme kakor knjižnice s predelov, kjer je knjižničarstvo na višji razvojni stopnji. Ne zdi se nam prav, da je izpuščena in brez vsakega zastopnika cela Dolenjska, vzhodna Slovenija, Koroška in Primorska zlasti glede ljudskih knjižnic. Z željo, da skušate pritegniti ustrezne razgledane knjižničarske delavce, tudi s katerega od teh področij podpiramo in odobravamo listo članov za iniciativni odbor, ki ste nam je sporočili. V primeru, da bi zaradi časovne stiske ali zaradi uspešnosti dela ne mogli sestavljati širšega odbora, bi želeli vsaj to, da pri razpravi o konceptu meril povabite ustrezne strokovnjake kot svetovalce z navedenih področij. Cel.je Študijska knjižnica, Celje Sprejmemo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka v knjižnicah, ki opravljajo to dejavnost kot samostojne delovne organizacije. Ta svoj sklep smo sporočili pristojni komisiji Izvršnega sveta SRS in Republiškemu odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Iz razloga, ki smo ga navedli v prvem odstavku, soglašamo tudi z vašim predlogom, naj bi v iniciativnem odboru oz. v komisiji za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za^delitev dohodka in osebnih dohodkov zastopali knjižničarje tovariši, ki jih navajate v svojem zgoraj citiranem dopisu. Verjetno ste pri izbiri mislili razen na osebne kvalitete predlaganih predvsem na to, da bo komisijo čim laže sklicati. Kljub temu na zunaj opravičljivemu razlogu pa se nam zdi sestav nekoliko enostranski. Med predlaganimi pogrešamo ljudi, ki od blizu poznajo tudi položaj knjižnic na manj razvitih območjih. V sestavu, ki ga predlagate vi, so namreč samo ljudje iz Ljubljane /tu so številno zastopani vsi tipi knjižnic/ in z Gorenjskega, ki je ta&o rekoč predmestje Ljubljane, ter iz Maribora, ki je drugo središče SRS /oba zastopnika iz visokošolske knjižnice, torej iz tipa, ki je zastopan že med ljubljanskimi/. Ne terjamo zastopstva po geografskih teritorijih, ampak izhajamo pri tej svoji pripombi iz misli, da bi morala skupina sestavijal-cev osnutkov za tako pomembne akte, kot so samoupravni dogovori o merilih za delitev dohodka zares dobro in podrobno poznati vse probleme in konkretni položaj v obstoječih knjižnicah, kot delovnih organi z aci jati. Ali menite, da, med delavci študijskih knjižnic, ki za zdaj še delajo kot samostojne pokrajinske knjižnice in ki bodo po vašem predlogu stebri prihodnjega regionalnega omrežja splošnoizobraževalnih knjižnic, ni nikogar, ki bi lahko pomagal oblikovati stališča za bodoči razvoj materialnega položaja teh delovnih skupnosti? Predlagamo, da pritegnete še dr.Fr.Sušnika, ravnatelja LK na Ravnah* če bo on odklonil sodelovanje, pa B. Komelja, ravnatelja £K v Novem mestu. Črnomelj Ljudska knjižnica, Črnomelj Ljudcka knjižnica Črnomelj izjavlja, da se strinja z vsemi predlaganimi člani, ki so imenovani v iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov Domžale Delavska univerza, Domžale 1./ Občinska matična knjižnica je bila s sklepom Skupščine občine Domžale, z dne 23.4.1968 pripojena kot posebna poslovna enota k Delavski univerzi Domžale in ne posluje več kot samostojna pravna ustanova. 2./ Ker je Zbor delovne skupnosti Delavske univerze Domžale imenoval člane v iniciativni odbor potom Zveze delavskih univerz Slovenije smatramo, da smo s tem zadostili predlogu Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. 3./ V kolikor bi pa kljub temu zahtevali potrditev predlaganega iniciativnega odbora vas prosimo, da nam to takoj sporočite! Gornja Radgona • ljudska knjižnica, Gornja Radgona Strinjam se z izbiro članov v iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in o-sebnih dohodkov. Grosuplje Ljudska knjižnica, Grosuplje Strinjamo se z vašim predlogom za imenovanje iniciativnega odbora in ne predlagamo dodatnih članov. Hrastnik Ljudska knjižnica, Hrastnik Svet ljudske knjižnice Hrastnik sporoča, da se s predlaganimi člani za iniciativni odbor strinja. Idrija HešTjna knjižnica in čitalnice, Idrija Naš zavod se v celoti strinja s predlaganimi člani za iniciativni odbor za pripravo sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Jesenice Občinska knjižnica, Jesenice Z vašim predlogom za člane iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma za delitev dohodka se strinjamo. Dodatnih predlogov nimamo. Kamnik Ljudska knjižnica, Kamnik Ljudska knjižnica Kamnik ozir. njena delovna skupnost soglaša s predlagano listo članov v imenovani iniciativni odbor, ter ne daje spreminjevalnega predloga. Enako sprejmemo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov z delovnimi skupnostmi... Kočevje Ljudska knjižnica, Kočevje Sporočamo vam, da se strinjamo s predlogom članov iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Zelo smo veseli, da ste se lotili tega potrebnega dela. Koper Ljudska knjižnica, Koper V zvezi z vašim dopisom štev. ol4-55/1-71 z dne 25/3-1971 vam sporočamo, da se s predlogom strinjamo. Koper Studijska knjižnica, Koper V zvezi z vašim dopisom z dne 25.3-71 /št.ol4—55/1-71/ sporočamo, da je delovna skupnost naše knjižnice preučila vaš predlog glede sestava iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Prepričani smo, da bo ta odbor kos svojim nalogam in se zato z vašim predlogom strinjamo. Kr an,j Osrednja knjižnica občine Kranj Strinjamo se s predlaganim sestavom iniciativnega odbora za pripravo družbenega dogovora v zvezi z usmerjanjem delitve dohodka in osebnih dohodkov na knjižničarskem področju. Krško . , Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, Krško V zvezi z vašim dopisom štev. ol4-55/1-71 vam sporočamo, da se strinjamo s predlaganimi člani za iniciativni odbor. Lenart Delavska univerza, Lenart Zbor delovne skupnosti Delavske univerze Lenart, razširjen s predstavniki javnosti, je na seji 30. marca 1971 razpravljal o predlogu za iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov ter sprejel sklep, da se s predlogom strinja. Litija Delavska univerza, Litija Sporočamo vam, da se s predlaganimi člani za iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka strinjamo. Ljubljana Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana Svet Centralne tehniške knjižnice je na svoji seji z dne 9.4.t.l. razpravljal o vašem predlogu za imenovanje iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V razpravi je prišlo do izraza mnenje, da so knjižnice, ki bodo sodelovale pri samoupravnem sporazumu, glede na celotni slovenski prostor v iniciativnem odboru neenakomerno zastopane; da pa ne bi zavlačeval postopka o samoupravnem sporazumu, svet knjižnice ne predlaga v imenovanje dodatnih članov in soglaša z imenovanjem iniciativnega odbora, kot ga predlagate. Ta sklep sveta knjižnice je potrdil zbor delovne skupnosti CTK 12.4.1971. Ljubljana Delavska knjižnica, Ljubljana Delovna skupnost Delavske knjižnice je obravnavala predlog iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnega dohodka in se strinja s predlaganim skupnim odborom, ki sta ga formirala Republiška matična služba in Skupnost študijskih knjižnic. Ljubljana Mestna ljudska knjižnica in čitalnica, Ljubljana Potrjujemo iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je predlagala Republiška matična knjižnica in Skupnost študijskih knjižnic Slovenije dne 25- III. 1971. Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana V smislu obvestila Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki je bilo objavljeno v DELU dne 19.3.1971, vas obveščamo, da je Knjižnični svet Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani na svoji seji dne 12.4.1971 sprejel naslednji sklep: 1/ sprejemamo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov z delovnimi skupnostmi v okviru naše dejavnosti. 2. soglašamo s predlogom za imenovanje iniciativnega odbora in ne predlagamo dodatnih članov. Ljubljana Pionirska knjižnica, Ljubljana Sporočamo vam, da se v celoti strinjamo z iniciativnim odborom za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka, imenovanega v vašem dopisu št. 014-55/1-71. Ljubljana Slovanska knjižnica, Ljubljana Glede na tamkajšno okrožnico št. 014-55/1-71 z dne 25.III. 1971 delovna skupnost Slovanske knjižnice kot njen samoupravni organ izjavlja, da soglaša z imenovanjem članov iniciativnega odbora, ki so navedeni v gornjem dopisu. Ljubljana Ljudska knjižnica Bežigrad, Ljubljana Strinjamo se z imenovanjem iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma po Uradnem listu SRS, št. 4/1971. Ljubljana Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana V zvezi z vašim dopisom 014-55/1-71 od 25.III.1971 sporočamo, da se Svet knjižnice strinja s predlogom članov za skupni iniciativni odbor. Dodatnih pripomb nima. Ljubljana Ljudska knjižnica Šiška, Ljubljana Na vaš dopis štev. 014-55/1-71 od 25.III.1971 glede imenovanja skupnega iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov sporočamo, da se strinjamo s predlogom. Ljubljana Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana Izjavljamo, da pristopamo k družbenemu sporazumu o knjižničarstvu. Ljutomer Delavska univerza, Ljutomer Sporočamo vam, da je delovna skupnost delavske univerze v sklopu katere se nahaja matična knjižnica Ljutomer dne 29.IH.I97I0 na svoji seji razpravljala o predlogu republiške matične knjižnice in skupnosti študijskih knjižnic Slovenije in se strinja s predloženim iniciativnim odborom. Maribor Visokošolska in študijska knjižnica, Maribor V zvezi z vašim dopisom štev. 014-55/1-1971 sporočamo, da se naša delovna skupnost strinja z vašim predlogom za sestavo iniciativnega odbora, ki naj pripravi predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Maribor Mariborska knjižnica, Maribor "Zbor delovne skupnosti Mestne knjižnice Maribor se strinj s predlogom, da sestavljajo iniciativni odbor za pripravo sanoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov naslednji člani: Bruno Hartman, Ančka Korže-Strajnar, dr. Stanko Kos, Janko Krek, Miha Mohor, Ivo Pintarič, Mara ^lajpah, Maks Veselko in Avgust Vižintin." Metlika Ljudska knjižnica, Metlika S predlogi za iniciativni odbor se strinjamo. Murska Sobota Studijska knjižnica v Murski Soboti Delovna skupnost študijske knjižnice v Murski Soboti je na seji. dne 26. marca obravnavala predlog o imenovanju skupnega iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Delovna skupnost v načelu sprejema vaš predlog, vendar ne more mimo ugotovitve, a/ da so v odboru le predstavniki knjižnic iz Ljubljane s širšo okolico in iz Maribora in b/ da so v odboru predstavniki vseh tipov obstoječih knjiž nic, /NUK, VSK, CTK, OK, LK/ samo študijske knjižnice /Slovanska knjižnica Ljubljana, ^tiidijska knjižnica Celje, studijska knjižnica Koper, Studijska knjižnica Ravne na Koroškem, Studijska knjižnica M.Sobota/ nimajo svojega predstavnika. Nova Gorica Goriška knjižnica, Nova Gorica Goriška knjižnica se strinja s predlogom za iniciativni odbor. Novo mesto Itudijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto Soglašamo s predlogom. Ormož Ljudska knjižnica, Ormož Ljudska knjižnica Ormož se strinja s predlogom predlaganih članov v iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Piran Matična knjižnica, Piran Z vašim dopisom št. 014-55/1-71 > s kat’erim nas seznanjate s predlogom za iniciativni odbor, se ne strinjamo v celoti, ker ni v njem predstavnika Primorske in Dolenjske. Zato predlagamo - v dogovoru z Društvom bibliotekarjev Primorske - še dodatna člana in sicer: Alberta Rajerja - Nova Gorica in enega zastopnika iz Novega mesta Postojna Mestna knjižnica, Postojna Zbor delovne skupnosti je na svoji seji danes 26.3.1971 razpravljal o imenovanju članov v iniciativni odbor ter se s predlogom strinja. Ptuj. Ljudska in študijska knjižnica, Ptuj Sprejeli smo vaše obvestilo o predlaganih članih za iniciativni odbor in vam sporočamo, da se z vašimi predlogi povsem strinjamo. Vsi predstavniki so dobro izbrani in ne kaže, da bi razširjali odbor z dodatnimi člani. Radlje ob Dravi Matična knjižnica, Radlje ob Dravi Prejeli smo vaše pismo,s katerim nas vprašujete po soglasju za imenovanje članov iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Sporočamo, da smo s predlogom soglasni. Radovljica Matična knjižnica, Radovljica V zvezi z vašim dopisom 014-55/1-71 od 25.3» vam sporočamo, da se strinjamo z vašim predlogom za iniciativni odbor, ki naj bi pripravil samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Ravne na Koroškem Studijska knjižnica, Ravne na Koroškem Soglašamo s predlaganim iniciativnim odborom: Bruno Hartman Ančka Korže-Strajnar dr. Stanko Kos Janko Krek Miha Mohor Ivo Pintarič Mara Llajpah Maks Veselko Avgust Vižintin Po sklepu Društva knjižničarjev na Ravnah, n/K - knjižničarji so bili zbrani 27.t.m. - velja to soglasje tudi za vse knjižnice našega matičnega področja. Ribnica Delavska univerza, Ribnica Potrjujemo prejem samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka v knjižnici. Javna knjižnica v Ribnici je priključena delavski univerzi, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma, katerega je že pri zvezi delavskih univerz Slovenije podpisala. Sevnica . Občinska knjižnica, Sevnica Občinska knjižnica Sevnica se strinja z predlogom naj iniciativni odbor sestavljajo naslednji člani* ki so bili navedeni v dopisu številka 014-55/1-71 dne 25-3«1971. Slovenj Gradec Občinska matična knjižnica, Slovenj Gradec Svet Občinske matične knjižnice Slovenj Gradec je na svoji 2. seji dne lo.maja 1971 sprejel sklep, da sprejmemo’predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov z delovnimi skupnostmi v okviru knjižničarske dejavnosti,kakor ste predlagali v dopisu štev. 014-55/1-71. Strinjamo se s predlaganimi člani iniciativnega odbora. Slovenske Konjice Občinska ljudska knjižnica, Slovenske Konjice Svet Občinske ljudske knjižnice olovenske Konjice sporoča Republiški matični službi NUK, da se v celoti strinja s predlaganimi člani v iniciativni odbor, obenem pa daje še predlog za dodatnega člana iz Celja Slovenska Bistrica Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica Delovna skupnost Matične knjižnice je obravnavala predlog za iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih izdatkov. S predlogom se strinjamo. Sežana Kosovelova knjižnica, Sežana Ker v iniciativnem odboru ni nobenega predstavnika iz Primorske, predlagamo tovariša Rajerja iz Nove Gorice. £kofja Loka Ljudska knjižnica, Škofja Loka V zvezi z vašim dopisom z dne 25.3.1971, št.014-55/1-71 vam sporočamo, da se strinjamo s predlaganimi člani iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov knjižnic. Strinjamo se s celotno listo predlaganih kandidatov v iniciativni odbor in nimamo predloga za dodatne člane. 0 tem bomo obvestili tudi IS Skupščine in RO sindikata delavcev Slovenije v Ljubljani. Velenje Knjižnica Velenje, Velenje Naša delovna skupnost soglaša z vašim predlogom o sestavi iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Sklep o sprejemu predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov vam še ne moremo poslati, ker bomo imeli s^jo sveta Knjižnice šele v petek - 2.4.1971. V soglasju z RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti smo se na našem MO SDDD dogovorili za rok - 8.april 1971. Mi bomo sklep poslali 2. aprila. Vrhnika Ljudska knjižnica, Vrhnika Sporočamo vam, da se popolnoma strinjamo s predlaganimi kandidati za iniciativni odbor; še več, mislimo da so zelo dobro izbrani. m v • v Trzic Občinska ljudska knjižnica, Tržič Sporočamo, da se svet knjižnice strinja s predlogom članov iniciativnega odbora. Trbovlje Ljudska knjižnica, Trbovlje Svet ljudske knjižnice Trbovlje je na seji dne 25.III.1971 potrdil imenovanje naslednjih članov iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka: Bruno Hartman - VLK Maribor ^-Jička Korže-Strajnar - NUK Ljubljana Dr. Stanko Kos -„VČK Maribor Janko Krek - LK Škofja Loka Miha Mohor - OK Kranj Ivo Pintarič - NUK Ljubljana Mara Llajpah - CTK Ljubljana Avgust Vižintin - DK Ljubljana Obenem pa tudi sprejmemo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov z delovnimi skupnostmi v okviru naše dejavnosti, kakor je v predlogu predvideno. Tolmin Knjižnica Tolmin, Tolmin Na vaš dopis št. 014-55/1-71 z dne 25.3-1971 Vam sporočamo, da se strinjamo z vašim predlogom o imenovanju skupnega iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V prilogi vam pošiljamo tudi en izvod sklepa, ki ga je svet naše knjižnice sprejel za sklenitev samoupravnega sporazuma. Zagorje ob Savi Javna knjižnica, Zagorje ob Savi Na vaš dopis z dne 29.III.1971 vam sporočamo, da se z vašim predlogom o iniciativnem odboru strinjamo. - Upamo, da bo to pripomoglo k pravilnemu merilu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. . Žalec (Dbčinska matična knjižnica, Žalec Strinjamo se s predlogom imenovanja iniciativnega odbora za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodkov in osebnih dohodkov. Dodatnih predlogov nimamo. Seznam knjižnic, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu 1. Lavričeva knjižnica, Ajdovščina, Gregorčičeva 18 2. Študijska knjižnica, Celje, Muzejski trg 1 3. Mestna ljudska knjižnica, Celje, Šlandrov trg 6 4. Ljudska knjižnica, Črnomelj, Zupančičeva ul. 7 5. Ljudska knjižnica, Grosuplje, Adamičeva 33 6. Ljtidska knjižnica, Hrastnik, Naselje Aleša Kaple 6 7. Mestna knjižnica in čitalnica, Idrija, Trg M.Tita 2 8. Matična knjižnica, Ilirska Bistrica 9. Ljudska knjižnica, Izola 10. Občinska knjižnica, Jesenice 11. Ljudska knjižnica, Kamnik, Kolodvorska ul.2 12. Ljudska knjižnica, Kočevje 13. Ljudska knjižnica, Koper, Verdijeva ul.2 ’ 14. Studijska knjižnica, Koper, Trg revolucije 1 15. Osrednja knjižnica občine kranj, Kranj, Tavčarjeva 41 16. Valvasorjeva knjižnica, Krško, Cesta krških žrtev 12 17. Delavska knjižnica, Ljubljana, Prešernova 3o 18. Mestna ljudska knjižnica, Ljubljana, Gosposka 1 19. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1 20. Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana, Tomšičeva 7 21. Pionirska knjižnica, Ljubljana, Komenskega 9 22. Slovanska knjižnica, Ljubljana, Gosposka 11 23. Ljudska knjižnica Bežigrad, Ljubljana, Titova 61 24. Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana, Zaloška 16 25. Ljudska knjižnica Šiška, Ljubljana, Celovška 161 26. Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana, Zavetiška 3 27. Visokošolska in študijska knjižnica, Maribor, Prešernova 1 28. Mestna knjižnica, Maribor, Rotovški trg 2 29. Študijska knjižnica. Murska Sobota, Grajska 2 30. Knjižnica in čitalnica, Murska Sobota, Trubarjev drevored 4 31. Goriška knjižnica "Prance Bevk", Nova Gorica 32. Studijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto 33. Ljudska knjižnica, Ormož, Vrazova 12 34. Matična knjižnica, Piran, Tartinijev trg 1 35« Mestna knjižnica, Postojna, Trg padlih borcev 5 36. Ljudska in študijska knjižnica, Ptuj, Trg Svobode 1 37. Občinska knjižnica in čitalnica, Radlje ob Dravi 38. Matična knjižnica, Radovljica, Linhartov trg 1 39* Studijska knjižnica, Ravne na Koroškem 40. Občinska knjižnica, Sevnica 41. Kosovelova knjižnica, Sežana, Bazoviška 11 42. Občinska knjižnica, Slovenj Gradec, Glavni trg 24 43. Ljudska knjižnica, Slovenske Konjice, Mariborska 15 44. Ljudska knjižnica, Slovenska Bistrica 45. Ljudska knjižnica, Škofja Loka, Kidričeva c.7 46. Knjižnica Tolmin, Tolmin, Trg M.Tita 6 47. Ljudska knjižnica, Trbovlje, Trg revolucije 11 48. Občinska ljudska laijižnica, Tržič 49. Knjižnica Velenje, Velenje, Titov trg 2 50. Ljudska knjižnica, Vrhnika, Tržaška 11 31. Javna knjižnica, Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 1 52. Občinska matična knjižnica, Žalec, Hmeljarska c.5 Zapisnik 4. seje komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov dne 21. junija 1971. Navzoči: Bruno Hartman, dr.Stanko Kos, Ančka Korže, Ivo Pintarič, Mara Elajpah, Maks Veselko, Avgust Vižintin. Opravičeno odsoten: Janko Krek Dnevni red: 1./ Razprava o predlogu osnutka samoupravnega sporazuma K tč.1•/ 1. sklep: Vstavi se v 2. vrsti 1.člena namesto združenega "družbenega" dela. 2. Čl. se spremeni v 3. čl. Dodati iz splošnega družbenega dogovora 1. čl., 2.odst?., 3., Novi 2. člen se glasi: Merila morajo zagotavljati zlasti: - da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev gibljejo v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in da se spodbuja interes delovnih ljudi za dobro gospodarjenje; - da razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih izobrazbenih, kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih pri enakih in sorodnih delih, predvsem odraz v delovni storilnosti in tudi v delovnih pogojih; - da delovni ljudje v organizacijah združenega dela lahko po enotnih in usklajenih vidikih presojajo uspehe svojega dela in gospodarjenja; - tolikšno odvajanje sredstev iz doseženega dohodka za razširjanje materialne osnove družbenega dela, za znanstveno raziskovalno delo in za izobraževanje delavcev, da se krepi akumulativnost in reproduktivna sposobnost organizacij združenega dela, spodbuja splošen družbeni razvoj in vlogo, ki jo imajo kot poglavitni nosilci družbene reprodukcije. 3., 4., 5») 6. člen se spremenijo v 4., 5», 6., 7. člen itd. 6. čl., 3. alinea izpade v stavku ... in delovne izkušnje. Nadomesti se: 3. delovno uspešnost, obseg in kakovost dela Dodati 2. odst. in sicer: Po gornjih osnovali bodo podpisniki sporazuma razvrščali delavce: - glede na značilne skupine delovnih mest v skladu s statutom in aktom o sistemizaciji delovnih mest;^ - glede na dejansko strokovno usposobljenost, upoštevaje šolsko izobrazbo, akademsko ali znanstveno stopnjo in specialna znanja ter delovne izkušnje; - glede na delovno uspešnost z obsegom dela, upoštevaje stalne obveznosti po programu dela ustanove /vodstvene funkcije, nosilstvo nalog, znanje tujih jezikov nad zahtevkom, mentorstvo ipd/; - glede na posebne delovne pogoje, upoštevaje take izjemne posebne delovne pogoje, ki niso vključeni v značilnih skupinah delovnih mest. 8. Cl.: V drugem odstavku črtati "Najnižje ..." Indeksne vrednosti delovnih mest naj se prilagodijo indeks nim vrednostim iz splošnega družbenega dogovora. v 9° Cl.: 2. odstavek izpade in se nadomesti: Od navedene vrednosti točke odpade na najnižje kalkulativ-ne osebne dohodke toliko, kot je predvideno v 6. členu splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti, razlika pa je nadomestilo za povprečni vrednostni rezultat, ki ga uresničujejo gospodarske delovne organizacije na podlagi dogovorjenega faktorja stimulacije. Tako se v zasnovi zagotavlja odvisnost osebnih dohodkov delavcev, ki delajo v organizacijah združenega dela, podpisnic tega sporazuma tudi do dosežene družbene produktivnosti dela, kar je podlaga za uresničevanje načela: "za enako delo -enako plačilo." Če se na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko ali Službe družbenega knjigovodstva ugotovi, da je bil povprečen rezultat faktorja stimulacije v gospodarskih organizacijah na območju SR Slovenije večji ali manjši od predvidenega v prejšnjem odstavku tega člena, se razlika obračuna v okviru v lorizacije, ki je predvidena v predzadnjem odstavku 6. člena splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. 10. člen je nov in sicer: Podpisniki sporazuma si bodo prizadevali, da bi čimprej dosegli dohodek, ki bo omogočal vrednotenje dela na ravni odnosov in meril tega sporazuma. Do tedaj pa bodo podpisniki izplačevali osebne dohodke, upoštevajoč sredstva, s katerimi razpolagajo, vendar tako, da se najnižjim kategorijam osebni dohodek ne bo zmanjšal. Podpisniki sporazuma bodo začenši z letom 1972 valorizirali zneske iz 1. odstavka 9» člena na način, ki je predviden v zadnjem odstavku 6. člena splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. « Prejšnji 9. čl. ,je 11. Cl. : Črta se zadnji odstavek. v 2o. Clen - novi 25 se popravi: Podpisniki sporazuma bodo zagotovili, da bo nadomestilo osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni znašalo 100 % v primeru nesreče pri delu, v drugih primerih pa najmanj 80 % osnove določene po osebnem dohodku preteklega leta. Zapisnikar: Ivo PINTARIČ Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Turjaška 1 V prilogi vam dostavljamo osnutek "Samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov" za strokovno skupino knjižnic. Skupna komisija, ki jo je potrdil republiški organ z dopisom štev. 1130-4/71 z dne 2o.4.1971, je na sestanku dne 10.6.1971 sprejela dokončno besedilo osnutka samoupravnega sporazuma. Sestanka komisije so se udeležili vsi imenovani člani komisije. 0 osnutku samoupravnega sporazuma morajo razpravljati vse delovne_organizacije, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu in so to tudi pismeno potrdile. 0 osnutku morajo razpravljati tako delovni kolektivi kot celota kakor tudi samoupravni organi. Samoupravni organi naj nato zberejo vse morebitne pripombe in dopolnila k predlaganemu osnutku in jih posredujejo skupni komisiji. Rok za dostavo pripomb ,je 3o° dni. Vljudno prosimo vse delovne organizacije, da nam tudi v primeru, če nimajo pripomb, v navedenem roku sporoče svoje soglasje. Če nam v zakonsko predpisanem roku posamezne delovne organizacije ne bodo sporočile svojega mnenja, bo komisija mnenja, da z navedenim osnutkom soglašajo. PRVI OSNUTEK SFORaZUMa lo. 6. 1971 Na podlagi 7* čl. Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov /Ur.1.SRS, št.4/71/ so pristojni samoupravni organi delovnih skupnosti s področja knjižničarstva /v nadaljnjem besedilu: podpisniki sporazuma/, potem ko so dobili soglasje pristojnega organa sindikata, sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov 1. člen Podpisniki sporazuma na vsaki stopnji delitve doseženega dohodka upoštevajo, da delijo rezultate svojega in združenega dela. Zagotavljajo, da bo za enako delo odmerjeno enako plačilo na temelju opravljenega dela in da bo osebni dohodek posameznega delavca vsklajen z njegovim prispevkom pri uresničevanju nalog delovne enote in organizacije kot celote. Podpisniki sporazuma zagotavljajo v okviru možnosti tudi ptalno izboljševanje delovnih razmer in napredek dejavnosti. 2. člen Doseženi dohodek za opravljeno delo razdeli delovna organizacija vsako leto z zaključnim računom, delitev med letom pa usmerja s finančnim načrtom. Pri tem najprej določi sredstva za amortizacijo zgradb in opreme, sredstva za materialne izdatke in srrdstva za rezervo, preostanek pa za osebne dohodke s prispevki, za poslovni sklad skupne porabe. Vsi med letom izplačani osebni dohodki in osebni prejemki iz sklada skupne porabe se obravnavajo kot akontacija, ki se dokončno obračuna z zaključnim računom. 3. člen Delovna organizacija obračuna amortizacijg tako, da upošteva najmanj predpisane minimalne stopnje. Če so s pogodbo o financiranju določene višje stopnje, se amortizacija obračunava najmanj po teh pogodbenih stopnjah. 4. člen Delovna organizacija nameni za materialne izdatke najmanj tolikšen del doseženega dohodka, da zagotovi kakovost in obseg poslovanja, določena s programom, ki je skladen s predpisi in sklenjenimi pogodbami. Pri tem je treba težiti k stalnemu izboljševanju dejavnosti. 5. člen Delovna organizacija nameni za rezervo vsako leto najmanj 0,5 % od doseženega dohodka in sicer toliko časa, da dosežejo rezervna sredstva najmanj polmesečno porabo. 6. člen Sredstva, ki jih določi delovna skupnost za osebne dohodke v skladu s 1. in 2. členom tega sporazuma, deli po tehle osnovah in merilih: - vrednost delovnega mesta, - posebne delovne razmere - osebne lastnosti in sposobnosti delavca, ki so v neposredni zvezi z delom in delovne izkufnje, - delovna uspešnost. 7. člen Vrednost delovnega mesta se določi glede na zahtevano znanje, sposobnost, odgovornost in obseg dela, napore in delovne razmere. Ta vrednost se določa s številom indeksnih točk po spodaj naštetih značilnih skupinah delovnih mest. Najnižje kalkulativne osnove osebnih dohodkov določi ob upoštevanju osnov in meril tega sporazuma delovna organizacija tako, da ohrani upravičena razmerja med različnimi delovnimi mesti. 1. DELOVNA MESTa OSNOVNE DEJAVNOSTI Strokovni izpit po Delovno mesto Zahtevana izobrazba Znanstveno doktorat znanosti Bibliotekarsko I. Bibliotekar II. Bibliotekarsko III, Bibliotekarsko IV. Bibliotekarsko V. visoka izobrazba, strokovni izpit, javno priznana specializacija visoka izobrazba, strokovni izpit višja izobrazba, strokovni izpit srednja izobrazba, strokovni izpit osnovna izo-brazbu? strokovni izpit 24 mes, 24 mes, 18 mes, 12 mes, 6 mes, Delovne izkušnje Nazivi Povpr. indeks 6 let višji knjižničar 4 leta knjižničar 375 Znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik 10 let Višji bibliotekar, višji strokovni sodelavec, magister 8 let bibliotekar 350 300 240 200 2 leti knjižničarski manipulant 130 2. DELOVNA MESTa POHODNIH DEJAVNOSTI Delovno mesto a./ uprava Upravno I Zahtevana izobrazba Preiz- kušnje Upravno II Upravno III Upravno VI Visoka izo- 12 mes, brazba, preizkušnja, javno priznana specializacija Visoka izo- 12 mes, brazba, preizkušnja Višja izo- 12 mes, brazba, preizkušnja Srednja izo- 6 mes, brazba, preizkušnja Delovne izkušnje Nazivi 11 let magister 9 let 7 let 4 leta upravni računovodski delavci upravni in računovodski delavci upravni in računovodski delavci Povpr. indeks 350 300 Delovno Zahtevana Preiz- Delovne N . . Povpr. mesto izobrazba kušnja izkušnje azivi indeks Upravno V Upravno VI Zaključena 6 mes. 3 leta strokovna šola /2-3 let/ Osnovna izo- 3 mes. 1 leto brazba, preizkušnja upravni m računovodski delavci 160 upravni delavci 115 b./ tehnična - pomožna Tehnična I Visoka stro- 12 mes. 4 leta kovna kvalifikacija preizkušnja Tehnična II Strokovna 6 mes. kvalifikacija Tehnično III Polkva- 3 mes. 1 leto lifikacija Pomožna Brez kvalifi- 3 mes. kacije visokokvalificirani delavci 3 leta kvalificirani delavci polkvalif i-* ciran delavec nekvalificirani delavec 200 160 115 100 8. člen Upoštevajoč družbeno dogovorjeno najnižjo vrednost dela/za nekvalificiranega delavca/ podpisniki sporazuma v letu 1971 določijo vrednost za normalno opravljeno delo v rednem delovnem času na 10,00 dinarjev za točko, tj. 1.000.- dinarjev za delovno mesto nekvalificiranega delavca. Navedena vrednost se glede na posebne razmere lahko poveča ali zmanjša za največ 10 %. Vrednost iz prvega odstavka tega člena se začenši z letom 1972 valorizira za planirani porast osebnih dohodkov v SR Sloveniji. Ce se ugotovi, da so se osebni dohodki spremenili za več ali manj kot je bilo planirano, se razlika obračuna ob valorizaciji za naslednje leto. 9. člen Ne glede na druge določbe tega sporazuma povprečni mesečni osebni dohodek za normalno delo v rednem delovnem času v letu 1971 ne more biti nižji od 900 dinarjev in ne višji od 6.000 dinarjev. Zneski iz prejšnega odstavka se vsako leto valorizirajo skladno z drugim odstavkom 8. člena tega sporazuma. 10. člen V primeru, da je v času sprejema tega dogovora na delovnem mestu delavec, ki nima zahtevane izobrazbe, se mu osebni dohodek, iz-računePpo 7. in 8. členu tega sporazuma, zmanjša za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe za največ 10 %. Delavcu, ki ima 20 let delovne dobe, vštevne za pokojnino, se odbitek zmanjša za polovico. Izjemoma se določila 1. in 2. odstavka tega člena po sklepu samoupravnega organa v celoti ali deloma ne uporabljajo za delavca, za katerega se ugotovi, da kljub nižji stopnji izobrazbe, a z zahtevanimi delovnimi izkušnjami, zelo uspešno izpolnjuje naloge svojega delovnega mesta. 11. člen Ce si delavec pridobi v času svojega rednega delovnega razmerja v delovni organizaciji višjo izobrazbo ali javno priznano specializacijo, kot jo zahteva delovno mesto, ki ga zaseda, se mu osebni dohodek v skladu z interesom delovne organizacije lahko poveča do 10 %. 12. člen Za izobrazbo ustrezne stopnje se šteje izobrazba, priznana z javno listino. 13. člen Pri določanju^osebnega dohodka po 7. in 8« členu tega sporazuma se upoštevajo delovne izkušnje takole: - delavcu, ki ima toliko delovnih izkušenj, kot jih zahteva za njegovo delovno mesto akt o sistemizaciji oziroma 7-člen tega sporazuma, pripada ob normalni delovni uspešnosti celotna predvidena vrednost; - delavcu, ki ima manj delovnih izkušenj, kot jih za njegovo mesto predvideva akt o sistemizaciji, pripada za normalno delo osebni dohodek, znižan za vsako manjkajoče leto za 2 %. 14. člen Delovno mesto individualnega izvršilnega organa in delovna mesta, ki so v samoupravnih aktih delovne organizacije določena kot vodstvena delovna mesta, se ovrednotijo tako, da se^vrednost značilne skupine delovnih mest, v katero je razvrščen individualni izvršilni organ ali vodstveni delavec po svojem osnovnem poklicu, poveča za največ 40 %. Pri določanju tega povečanja je treba upoštevati velikost in strukturo delovne organizacije po naslednjih kriterijih: a/ Delovno mesto individualnega izvršilnega organa: - splošnoizobraževalne povečanje knjižnice I. skupina za 40 % II. skupina za 30 % III. skupina za 20 % IV. skupina za 10 % V. skupina za 5 % - knjižnice republiškega pomena za 40 % b/ Vodstvena delovna mesta: - referat - oddelek do vključno 5 oseb - oddelek z nad 5 oseb 15. člen Osebni dohodek delavca se za delo v nočnem času, tj. od 22 do 5* ure, poveča do 12,5 %• Pri določanju odstotka se upošteva intenzivnost dela v nočnem času« 16. člen Delovna organizacija zagotovi, da bo plačilo za podaljšan delovni čas, če ga predpisuje samoupravni akt, v sorazmerju z osebnim dohodkom za delo v rednem delovnem času za 50 % večje. 17. člen Delavcu-pripravniku in delavcu na preizkušnji se osebni dohodek iz 7- in 8. člena tega sporazuma zmanjša za 20 %; delavcu, ki opravlja vse naloge delovnega mesta, čeprav ima mentorja, pa se zmanjša za 10 %. 18. člen Delovna organizacija izloči iz sredstev za osebne dohodke najmanj 1 c/o za nadpovprečne delovne uspehe. Sredstva iz prejšnjega odstavka razdeli delovna organizacija samo tistim delavcem, za katere na podlagi evidence o delu in ocene dela ugotovi, da njihovi delovni uspehi po obsegu in kakovosti pomembno presegajo normalno izpolnjevanje delovnih nalog. Način ocenjevanja delovnih uspehov in merila določi delovna organizacija v samoupravnem aktu. 19. člen Iz sredstev sklada skupne porabe namenijo podpisniki sporazuma vsako leto - za stanovanjsko izgradnjo sredstva po predpisih, ki so bili veljavni v letu 1970; - za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 1 % od izplačanih netto osebnih dohodkov; - za rekreacijo praviloma netto 600,- din na zaposlenega delavca; - za druge skupne kulturne in socialne potrebe do 0,3 % od izplačanih netto osebnih dohodkov. Delovna organizacija dodeljuje sredstva za stanovanjsko izgradnjo iz sklada skupne porabe z enakimi pogoji, kot jih za dodeljevanje kreditov določajo poslovne banke. Zneski za rekreacijo se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja osebnih dohodkov. povečanje za 5 % za 10 % za 15 % 2o. člen Podpisniki sporazuma bodo zagotovili, da bo nadomestilo osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni znašalo najmanj 80 % osnove določene po osebnem dohodku preteklega leta. 21. člen Fodpisniki sporazuma bodo izplačali delavcu ob upokojitvi ali njegovi družini ob smrti delavca dvakratni znesek mesečnega dohodka. 22. člen Osebni prejemki, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov, znašajo: - dnevnica za službena potovanja izven kraja zaposlitve, če potovanje traja 8 - 12 ur - dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, če potovanje traja 12 do 24 ur in če delavec ni prenočeval izven kraja stalnega bivališča - dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, če potovanje traja 12 - 24 ur in je delavec prenočeval izven kraja stalnega bivališča + 50 °,o cene prenočišča na podlagi predloženega računa - dnevnica za službeno potovanje v tujino v višini, ki je s predpisom določena za delavce upravnih organov - povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene za dejansko prevoženi kilometer - povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje mesečno največ - delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela nad cene mesečne vozovnice Ti zneski se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja osebnih dohodkov. 23. člen Za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma velja enak postopek kot za sprejem. 24. člen Ta samoupravni sporazum velja od dneva, ko so izpolnjeni pogoji po 5-> 7. in 13. členu zakona, uporablja pa se od 1. maja 1971» 50.- din 75.- " % 100.- " 0,90 " 500.- " 20.- " % Zapisnik 5. seja komisije za pripravo samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov dne 15. julija 1971» Navzoči: dr.Stanko Kos, Ančka Korže, Janko Krek, Miha Mohor, Ivo Pintarič, Mara Llajpah, Maks Veselko, Avgust Vižintin. Opravičeno odsoten: Bruno Hartman. Dnevni red: 1./ Pripombe k predlogu samoupravnega sporazuma ♦ za knjižnice. 2./ Pristop Pionirskega doma k samoupravnemu sporazumu za knjižnice. 3./ Razno K tč. 1./ Pripombe je poslalo 8 knjižnic in Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Te so: Goriška knjižnica, % Nova Gorica, Knjižnica Velenje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Mestna knjižnica Maribor, Osrednja knjižnica Kranj, Visokošolska in študijska knjižnica Maribor, Centralna tehniška knjižnica, Studijska knjižnica Celje. Pripombe sta na naslov komisije poslali še dve skupini in sicer: Kolektivi knjigoveznic Narodne in univerzitetne knjižnice, Mestne ljudske knjižnice in Delavske knjižnice iz Ljubljane in kolektiv NUK. Vendar te pripombe oziroma zahteve ne spadajo v okvir kompetenc komisije, ter o njih komisija ne bo razpravljala. Komisija je obravnavala vse pripombe, ki so prišle na njen naslov in sprejela naslednje: Goriška knjižnica. Nova Gorica, dne 28. 6. 1971 1. sklep: Pripombe pod tč. 1., 2. in 3. se ne upoštevajo, ker komisija nima kompetenc za reševanje teh načelnih vprašanj. 2. sklep: Točka 5-> 6. se uskladi z zahtevami sindikatov in komisije iz 17. čl. SDD. Knjižnica Velenje, Velenje, dne 1. 7. 1971 1. sklep: Samoupravni sporazum zaenkrat ne zavezuje financerja, zato takih odločitev ne moremo sprejeti in se pripomba ne upošteva. 2. sklep; Sredstva za CVP obremenjujejo fond osebnega dohodka in ni mogoče sprejeti drugačnih rešitev. 5. sklep: Komisija je sicer mnenja, da bi bilo treba upoštevati tudi vložt10 /minulo delo/, vendar sindikati niso pristali na tako rešitev. Komisija zato ne more upoštevati predlagane rešitve. 4. sklep: Zadnji predlog za spremembo četrte alinee 19. člena se ne upošteva. Narodna in univerzitetna knjižnica, L.jubl.jaha, dne 6. 7. 1971 1. sklep: Predlog k 7» čl. se zaenkrat ne upošteva. Lahko pa se kadri iz osnovne dejavnosti, ki ne opravljajo čistih knjižničarskih manipulativnih poslov in imajo 2 letno strokovno šolo, sistemizirajo v pomožnih dejavnostih. « 2. sklep: Komisija sprejme k 7. čl. naslednje indeksne vrednosti: Delovna mesta osnovne dejavnosti znanstveno - indeks 400 B I - 350 B II - 310 B III - 250 B IV - 210 B V - 130 Delovna mesta pomožnih dejavnosti a./ upravna b./ tehnična Ul 350 Tehnična I 210 U II 310 II 180 U III - 250 III - 113 U IV 210 IV 100 U V 180 U VI 113 V čl. 14 pri točki a. se predlog upošteva,tč . b. odpade. Mestna knjižnica Maribor, dne 8. 7. 1971 1. sklep: Rešitev pod točko 1., 2. ni v kompetenci komisije. 2. sklep: Predlog v tč. 4. se delno upošteva in se glasi: ... za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe od 10 - 15 %. Črta se zadnji stavek lo. čl. 3. sklep: Predlog tč. 5 se no upošteva, ker ni v skladu z zahtevo, naj bo delavec nagrajevan po delu, ki ga opravlja. 4. sklep: Upošteva se predlog in izčrta v 14. čl. tč. b. Vodstvena delovna mesta so vključena v okvir KOD. 5. sklep: Sprejme se predlog za izločitev 2 % za nadpovprečne delovne uspehe. Osrednja kn.jižnica občine Kr an .j t dne 9« 7. 1971 1. sklep: Pripombe pod tč. 1., 2., 3., 4., 5., 6., komi- sija ne more upoštevati, reševanje naštetih primerov je v kompetenci samoupravnih organov, 2. sklep: Komisija soglaša s predlogom o minulem delu, ki ga pa zaenkrat ni mogoče upoštevati. Visokošolska in študijska knjižnica Maribor, dne 12.7.1971 1. sklep: Upošteva 3e pripomba k 6. čl. kot jo predlaga VSK in doda predlog tov. Pintariča. Novi 6. čl. se glasi: "Podpisniki sporazuma bodo v svojih splošnih aktih o delitvi osebnih dohodkov upoštevali za vrednotenje dela delavcev te osnove: 1. vrednost delovnega mesta, 2. dejansko strokovno usposobljenost, 3. delovno uspešnost, obseg in kakovost dela, 4. posebne delovne pogoje. Po gornjih osnovah bodo podpisniki sporazuma razvrščali delavce: - glede na značilne skupine delovnih mest v skladu s statutom in aktom o sistemizaciji delovnih mest; - glede na dejansko strokovno usposobljenost, upoštevaje šolsko izobrazbo, akademsko ali znanstveno stopnjo in specialna znanja ter delovne izkušnje; 2. sklep: 3. sklep: 4. sklep: 5. sklep: 6. sklep: 7° sklep: - glede na delovno uspešnost z obsegom dela, upoštevaje stalne obveznosti po programu dela ustanove /vodstvene funkcije, nosilstvo nalog, znanje tujih jezikov nad zahtevkom, mentorstvo ipd./:" Komisija je mnenja, da je zaradi uskladitve samoupravnega sporazuma z SDD, ki dovoljuje globalen odmik navzgor le do 15 %, prisiljena zaokroževati indeksne vrednosti. Delovno mesto knjižničarskega manipulanta se toliko odmakne od predvidene skupine v 8DD, da tudi z zaokroževanjem drugih indeksnih vrednosti ne moremo ustrezno uskladiti samo-ga upravne sporazuma in zato naš odmik znaša 17»9 %. Upamo lahko le, da bo ta naš odmik pri republiški verifikacijski komisiji tudi sprejet. Pripombe k čl. 9., lo. in 13. so bile že obravnavane. Upošteva se pripomba k tč. 14. čl. Upošteva se pripomba k 16. čl. in se doda nov 17. člen, ki se glasi: "Podpisniki sporazuma bodo obravnavali osebne dohodke zunanjih /honorarnih/ sodelavcev sorazmerno z obsegom in vrednostjo opravljenega dela na enakih ali podobnih mestih po 7. členu tega sporazuma." Komisija pripombe k 19. čl. ne upošteva, ker smatra, da bo težko izločiti za nekatere ustanove celo predlagana 2 %. VLK pa lahko z internim aktom ta odstotek zviša, kajti sporazum predvideva samo najnižji možni %. Upošteva se pripomba o regresiranju prehrane in se 4. alinea glasi: - za regresiranje prehrane do netto 50.- din mesečno na zaposlenega delavca, pri čemer se ta znesek ne sme plačevati v gotovini posamezniku. " Upošteva se pripomba k 24. čl. in se črta določilo, od kdaj se ta sporazum uporablja. Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana, dne 12. 7. 1971 1. sklep: Pripomba k lo. člena se delno upošteva, obravnavana je bila v zvezi s pripombo Mariborske knjižnice. 2. sklep: Pripomba v 2. alinei se ne upošteva, kajti sporazum ne upošteva samo dejansko stanje, marveč tudi perspektivni razvoj knjižnic. 40 % povečanje je predvideno samo za vodilna in ne tudi za vodstvena de-lovna mesta. « Študijska knjižnica, Celje, dne 12. 7. 1971 1l sklep: Pripomba k. 1.upoštevana. 2. sklep: K 7. in 13. tč. se pripombe sicer ne upoštevajo že zaradi znanih načelnih stališč oindikatov družbenih dejavnosti, vendar je komisija mnenja, da bo o tem treba še razpravljati. 3. sklep: Pripombd. k 8. čl. se upošteva in črta zadnji stavek ... Navedena vrednost se glede na posebne razmere lahko poveča ali zmanjša za največ 10 %. 4. sklep: Pripomba 1 lo. čl. je bila že obravnavana. 5. sklep: 14. člen se v celoti preoblikuje. Pri tem komisija upošteva mnenje sindikatov. Novi člen se glasi: Delovno mesto individualnega izvršilnega organa in delovna mesta, ki so v samoupravnih aktih delovne organizacije določena kot vodilna delovna mesta, se ovrednotijo tuko, da se vrednost značilne skupine delovnih mest, v katero je razvrščen individualni izvršilni organ ali vodilni delavec po svojem osnovnem poklicu, poveča za največ 40 %. Pri določanju tega povečanja je treba upoštevati velikost in strukturo delovne organizacije po naslednjih kriterijih: - knjižnice republiškega pomena povečanje in Pionirski dom do 40 % - splošnoizobraževalne knjižnice I. skupina /regionalne knjižnice za območja nad 100.000 prebivalcev/ do 35 % II. skupina /regionalne knjižnice za območja nad 50 - 100.000 prebivalcev, sedanje študijske oz. osrednje regionalne knjižnice/ do 30 % povečanje III. skupina /občinske matične knjižnice z od 20 - 50.000 prebivalci in za kraje z gimnazijami in šolami druge stopnje/ do 20 % IV. skupina /občinske matične knjižnice za območja z od 10 - 20.000 prebivalci/ do 10 % V. skupine /občinske matične knjižnice za območja od 5 - 10.000 prebivalcev/ do 5 % * 6. sklep: Za nadpovprečne delovne uspehe se izloči 2 %. 7. sklep: Pripombe k čl. 19., 22. in 24. so bile že obrav- navane . Sindikat delavcev družbenih de.javnosti - Republiški odbor - Pododbor za kulturo - 1. 7. 1971 1. sklep: V 8. čl. se črta zadnji stavek v 1. odstavlcu. 2. sklep: Komisija ne pristane na 15 % odbitek in se bo potegovala za dosedanjo formulacijo. 5. sklep: Predlog, da se črta zadnji odstavek 10. člena je že upoštevan. 4. sklep: V 14. čl. se črta "... b./vodstvena delovna mesta" - alinea 1., 2. in 3», čeprav komisija s to zahtevo ne soglaša. 5. sklep: Čl. 14., 2. odst. je že upoštevan. 5. sklep: Upoštevajo se predlogi sprememb pod tč. 4., 5» > 6. 7. sklep: Doda se novi 22. člen. "Podpisniki se sporazumejo, da ne bodo na račun materialnih stroškov in skladov skupne porabe izplačevali drugih osebnih prejemkov razen tistih, ki so v samoupravnem sporazumu izrečno predvideni." 22. čl. se spremeni v 23. čl. 8. sklep: Doda se novi 24. člen: Gkupna komisija, ki so jo imenovali podpisniki za pripravo tega sporazuma, nadaljujejo delo kot stalni organ podpisnikov sporazuma in ima tele naloge: - spremlja izvrševanje tega sporazuma in v ta nemen lahko zahteva od podpisnikov potrebne podatke - razlaga določila tega sporazuma na zahtevo posameznega podpisnika - zastopa podpisnike sporazuma v stikih s podpisniki splošnega družbenega dogovora in verifikacijskimi organi - sprejema predloge podpisnikov za spremembe in dopolnitve sporazuma s tem, da je o vsakem predlogu dolžna sprejeti stališče in ga sporočiti predlagatelju najpozneje v tridesetih dneh od sprejema predloga - pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev tega sporazuma ter jih predlaga v obravnavo podpisnikom. Podpisniki sporazuma lahko kadarkoli zamenjajo člane v skupni komisiji. « Sedež komisije je v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana, Turjaška 1, p.p. 259- K točki 2. 1. sklep: Komisija sprejme predlog Pionirskega doma o pristopu k samoupravnemu sporazumu in sicer tako, da k 7. čl. priključi samostojno kategorijo "2. specifična delovna mesta Pionirskega doma, medtem, ko se v vseh drugih členih ravna po sporazumu za knjižnice. K točki 3: 1. sklep: Komisija sklene, da se pritožba skupine biblio- tekarjev članov NUK odstopi svetu NUK. 2. sklep: Pritožba skupine delavcev knjigoveznic NUK, MLK in DK ni mogoče reševati mimo načel v splošnem družbenem dogovoru. 3. sklep: Komisija naj pošlje prečiščeno besedilo predloga samoupravnega sporazuma vsem knjižnicam, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu. Sporazum morajo knjižnice sprejeti v obliki kot je predložen. V primeru pa, da s predlogom ne soglašajo, lahko glede na 3» člen Zakona uveljavijo tudi druga merila. Izjavo naj pošljejo knjižnice do lo. septembra 1971. 4. sklep: Komisija naj razpošlje ABC obrazce vsem podpis- nicam v 4 izvodih. Zapisnikar: 39 Ivo PINTARIČ Nova Gorica Goriška knjižnica, Nova Gorica V prilogi vam pošiljamo pripombe na samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za strokovno skupino knjižnic. Osnutek sporazuma so pretresali vsi delavci zavoda posamezno, delovna skupnost Goriške knjižnice "France Bevk" pa je o osnutku razpravljala na svoji 14-. redni seji, dne 22.VI. 1971, ga sprejela z naslednjimi pripombami: , 1. Pri čl.9 se predlaga popravek, da mesečni osebni dohodek za normalno delo v rednem delovnem času ne more biti nižji od l.ooo din, ne pa 9oo, kot je določeno v sporazumu; 2. drugi odstavek lo. člena, kjer je navedeno, da se delavcu, ki ima 2o let delovne dobe, vštevše za pokojnino, odbitek za manjkajočo stopnjo izobrazbe zmanjša za polovico. Predlog je, da se ta doba krajša pri ženskah za toliko let, kakor je krajša delovna doba za pokojnino. 3. Po zadnjem odstavku 13. člena naj se doda: Delavcu, ki ima več let delovnih izkušenj od zahtevanih se mu doda določen procent pri osebnem dohodku. Druga varianta: se mu doda od 2 let - 5 let - 5 % od 5 let - lo let - 8 % od lo let - 15 let - 12 % nad 15 let - 15 %- 4. Pri 19. členu se predlaga, da se nameni oz. določi za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 2 %. /Za tiste, ki živijo v Ljubljani bo 1 % zadostoval, ker ne potrebujejo niti dnevnic, niti potnih stroškov. Zavedati se moramo, kakršen procent bo dan, toliko bo temeljna kulturna skupnost priznala. 5. V smislu kataloga -2 naj se v sporazumu določi tudi regres za nezaposlene družinske člane in ne samo za zaposlene. Katalog to predvideva. 6. Predlaga se popravek pri 22. členu, ko govori o osebnih prejemkih, ki se obračunavajo v materialne stroške, in sicer dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, ki traja od 12 - 24- ure naj bo določena v višini 80,oo din, za -tistega, ki mora prenočevati se mu prizna dnevnica v isti višini ter 100 % stroški hotelskih uslug B-kategorije, seveda na podlagi predloženega računa. V zvezi z delovnimi mesti pa postavljamo samo vprašanje: ^.li pomenijo rimske številke klasifikacijo knjižnic, ali naziv bibliotekar od I - V po delovnih izkušnjah in po položenem strokovnem izpitu. To so predlogi, ki jih postavlja naša delovna skupnost v zvezi s predloženim samoupravnim sporazumom. Ker želimo, da bi čimpreje prišlo do raalizacije samoupravnega dogovora, želimo, da bi skrajšali roke na minimum, ker mislimo, da je v interesu vseh, da samoupravni dogovor čimpreje stopi življenje, ker z vsakim izgubljenim dnem izgubimo na vrednosti. Udarjeni smo že tako za prve štiri mesece za koledarsko leto 1971. Velenje 1 .T~)jižnica Velenje ša delovna skupnost je o osnutku samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov razpravljala in dajemo naslednje pripombe oziroma vprašanja: - v drugem členu je določeno, kako se deli dohodek. Za nekatere izdatke so določeni zakonski predpisi /amortizacija/, s sporazumom določamo obvezno rezervo. Naši zavodi pa še vedno niso financirani po primernih merilih, zato nastaja bojazen, da bo za delitev osebnega dohodka ostalo /lahko/ precej izpod primernih kalkulativnih dohodkov. Zavedamo se, da določila morajo biti, le potrebna sredstva bo nujno zagotoviti. Zato bi bilo dobro, da bi pri sporazumih sodelovali tudi predstavniki kulturnih skupnosti. - v petem členu bi kazalo določiti, da je za rezervo potrjeno vlagati letno po 0,5 % toliko časa, da doseže 5 letnega predračuna. Soglašamo pa tudi s tem, da ostane sedanja formulacija. - v šestem členu bi kazalo omeniti izločitev sredstev, ki jih take organizacije kot je naša potrebujemo za izplačilo w iz civilno-pravnega razmerja. nas moramo od časa do časa najeti nekaj delovne sile, ki nam pomaga pri urejanju. r predlog sporazuma bi morali zapisati, da so samoupravni organi delovne organizacije obvezani sprejemati terminske programe izplačil iz civilno-pravnega razmerja. - sedmi in osmi člen določata vrednost delovnih mest in v zadnjem stavku prvega ods^jvka 8. člena govori, da se v posebnih primerih lahko vrednost poveča ali zmanjša za 10 %, fti bomo imeli primer, da bo čistilka morala opravljati večji obseg dela, kot je po normali predvideno. Nove delavke ne bomo mogli najeti, za to kategorijo delavcev pa so določeni kallrulativni dohodki. Za nas, ki sporazum sprejemamo je tak primer razumljiv; SDK pa bo primerjala izplačane OD in kalkulativne OD na število zaposlenih. Kako rediti tak primer? Verjetno bi kazalo v sporazumu nekaj zapisati. - sedmi člen določa potrebne delovne izkušnje različno od zahtevnosti delovnega mesta in izobrazbe ob 0 do 11 let. 13. člen določa, da je vrednost delovnega mesta veljavna, Če delavec oziroma, ko delavec doseže delovne izkušnje, sicer se za vsako manjkajoče leto odšteje vrednost v višini 2 %, To je vredu. Sodimo pa, da bi ne smeli pri tem ostati, ampak bi morali v nekem odnosu za določena leta upoštevati tudi minulo delo. Morebiti bi določili, do katerega leta lužbovanja priznavamo vloženo delo /minulo/ in po tem določili za vsako kategorijo delavcev, za koliko točk ali za kakšno višino % se za vsako leto priznava minulo delo. Nekaj je potrebno storiti! Dajemo samo eno misel. Ro delavec doseže delovne izkušnje, bi določili, da se mu za 5 - 7 let za vsako leto to priznava v višini 2 .ali bi pri delavcih, ki jim ge potrebno manj izkušenj leta izkušenj podaljšati in spremenili %. - v četrti alinei 19. člena je določeno, koliko sme delovna organizacija porabiti za kulturne in socialne potrebe. Ali predlagatelji vedo, da to pomeni pri 100.000.- din netto OD le 300,- din. Sodimo, da je to občutno premalo - tudi če bi tak % določili na bruto OD. Morebiti je bilo mišljeno, da je to na zaposlenega, vendar bi moralo biti drugače zapisano. Predlagamo, da za to namenjena sredstva smejo znašati največ 600.- din na zaposlenega. Naša želja je, da bi bili sporazumi čimboljsi in čimpravič-ne jši! Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica V zvezi z razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov s področja knjižničarstva v delovnem kolektivu in knjižničnem svetu NUK sporočamo naslednje pripombe: 1/ v čl.7- naj se zaključena strokovna šola /2-3 leta/ obravnava enako pri delovnih mestih osnovne dejavnosti, kakor pri delovnih mestih pomožnih dejavnosti. 2/ l^er so bili delavci v knjižnicah vse doslej nagrajevani enako kakor delavci z ustreznimi nazivi na univerzi, predlagamo, naj tudi samoupravni sporazum določi enake indekse za posamezne nazive, kakor jih je za ustrezne nazive določila univerza: zahtevek:___________________________naš indeks : indeks univerze: znanstveno delovno me'sto 3<5o 45o - 55o bibliotekarsko delovno mesto I 35o 39o II 3oo 32o III 24-0 26o IV 2oo 21o V 13o Enak odnos naj se upošteva tudi pri delovnih mestih pomožnih dejavnosti. 3/ v čl. 14. pri točki a/ naj se pri določanju odstotkov namesto " Z A " navede " DO "; pri točki b/ naj bi bili samo dve stopnji in sicer: - oddelek do dveh delavcev za 5 % - oddelek nad tri delavce za lo /o. 4/ v 22. čl. nag se zadnja alineja dopolni ter n:„j se glasi: - delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na'delo in iz dela^po določilih samoupravnih aktov nad 2o.- din cene mesečne vozovnice. Maribor Mestna knjižnica v Mariboru 0 osnutku samoupravnega sporazum^., o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov so v Mestni knjižnici Maribor razpravljali zbor delovne skupnosti, svet delovne skupnosti knjižnice in strokovni kolegij. Posredujemo pripombe vseh teh organov k osnutku samoupravnega sporazuma. 1. Načelno pripominjamo, da bi moral samoupravni sporazum o merilih dohodka in osebnih dohodkov zavezovati ne le podpisnike, temveč tudi financerja. Sicer bo prihajalo do nesporazumov, ker so merila za dodeljevanje sredstev pri temeljni kulturni skupnosti drugačna od meril, ki jih terja ta sporazum. To zadeva 7., 8., 9., lo., 11., 14., 17. in 21. člen. 2. 7» člen terja, da se ohranijo določena razmerja med različnimi delovnimi mesti, medtem ko 8ft člen določa denarno vrednost za najnižjo vrednost dela. Če financer najnižje vrednosti dela kot je navedena v členu 8 in členu 9, ne upošteva, se sprašujemo, kako je mogoče ohraniti upravičena razmerja, če pade najnižja vrednost pod 9oo.- din, 9» člen pa določa da mora biti najnižji dohodek §00.- din. Komu od upravičencev po tem sporazumu odvzeti zaslužek in pri tem ne porušiti upravičenih razmerij med različnimi delovnimi mesti? 3. Z ocenitvijo delovnih mest osnovnih dejavnosti in z razponi se strinjamo. 4. Fri lo. členu predlagamo popravek: za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe se osebni dohodek zmanjša za največ 15 % /in ne lo >j/; predlagamo tudi, da se v lo. členu zadnji odstavek črta. 5. Fri 11. členu predlagamo, naj se delavcu, ki si pridobi v času svojega rednega delovnega razmerja višjo izobrazbo, izplača dohodek, ki mu po izobrazbi pripada, in ne samo do lo % kot predlaga 11. člen. 6. Fri 14. členu pripominjamo, da temeljna kulturna skupnost ne vrednoti vodstvenih delovnih mest kot predvideva ta člen. Temeljna kulturna skupnost priznava le vodilna delovna mesta, ki so podvržena relekciji. Menimo, da mesto referata ne more biti podvrženo relekciji, je pa vodstveno in ne vodilno. Strinjamo se s predlaganimi povečanji za ta delovna mesta v 14. členu, hkrati pa bi bilo treba razčistiti, kaj je vodstveno in kaj vodilno delovno mesto. Take dodatke lahko zahtevamo od temeljne kulturne skupnosti po dosedanjih določilih le, če so ta mesta podvržena reelekciji. 7. Fri 17. členu pripominjamo, da se strinjamo z odbitkom 2o % oziroma lo %, kar pa terja pristanek financerja. 8. Fri 18. členu predlagamo izločitev 2 % sredstev za osebne dohodke za nadpovprečne delovne uspehe. 9. 21. člen določa dodatni mesečni dohodek /v dvakratnem znesku/ za delavca ob upokojitvi ali njegovi družini ob smrti delavca. To določilo terja pristanek financerja. Z ostalimi določili samoupravnega sporazuma se strinjamo. Kranj Osrednja knjižnica občine Kranj Osnutek je bil hkrati s kratkim komentarjem in kopijami drugega gradiva v zvezi z družbenim in samoupravnim dogovarjanjem na vpogled pri vseh naših oddelkih, z njim so se seznanili vsi zaposleni že nekaj tednov pred skupno razpravo. Med razpravo so se izkristalizirale sledeče pripombe: 1. Gporazum bi moral imeti v dodatku posebna določila za prehodno obdobje, ko kulturne skupnosti še ne bodo mogle zavodom zagotoviti loo % realizacije njegovih meril, tako glede obveznosti v zvezi z izločanjem sredstev iz globala za osebne dohodke /skladi in druge obveznosti/ kot tudi enotna določila za začasno reševanje višine OD spodnjih profilov kadra, če bi prišli pod dosedanje osebne dohodke. 2. Določiti je treba, kako je s priznavanjem strokovnih izpitov na nižjih stopnjah oziroma z odtegljaji zaradi neopravljenih izpitov, npr. če ima delavec na delovnem mestu knjižničarja le manipulantski ali na mestu višjega knjižničarja le knjižničarski izpit. Do opravljenega diferencialnega izpita, če je ta potreben, je mogoč kvečjemu polovičen odtegljaj. 3. Vmesna stopnja izobrazbe /med nižjo in srednjo/ je predvidena le za pomožne, ne pa tudi za knjižničarske delavce. Kakšni odbitki so npr. za delovno mesto knjižničarja z dvoletno ali troletno poklicno ali nižjo administrativno šolo, nepopolno srednjo šolo? 4. Mesto računovodje /2oo za srednjo 1./ je izenačeno z indeksom knjižničarjev, k:j glede na obseg in odgovornost ter nenavadno kompliciranost današnjega poslovanja nikakor ni realno in primerljivo, posebno ne pri večjih ali združenih zavodih. Je mogoč funkcijski dodatek in kakšen, ali naj bi bilo delovno mesto vodilno? 5. Zaradi pomanjkljive izobrazbe je predviden odtegljaj "največ lo %", kar bi kazalo na to, da se večini odbija manj. Določilo bi zaradi enotnosti med zavodi moralo vsekakor biti natančneje opredeljeno. 6. Govorilo se je o dvojni zahtevi izobrazbe manipulantov, nižji /npr. za delo v skladiščih/ in nepopolni srednji, nižji administrativni ali podobni šoli /za delo pri evidenci in izposoji/. V osnutku razlika ni opazna. 7. K 13'. čl. so bile pripombe glede tega, da bi se delovne izkušnje le morale upoštevati tudi po letih, določenih s 7. členom. 8. Ob lo. čl. bi zaradi enotnosti postopka na vsem knjižničarskem področju bilo treba navesti skrajne^roke za nadomestitev pomanjkljive izobrazbe ter natančneje določiti izjeme, ko se dopolnilnega izobraževanja ne bi zahtevalo. Prosimo, da komisija preuči gornje pripombe in jih po možnosti upošteva. V splošnem pa se s predloženim osnutkom v glavnem strinjamo in želimo, da bi komisiji uspelo čimprej dati sporazumu dokončno obliko in vsebino, ki bi ustrezala večini. Menimo, da je čimprejšnja realizacija tega akta v skupnem interesu vse naše stroke in njenega uspešnega nadaljnjega razvoja. Samoupravni sporazum naj bi bil sprejet v takem obsegu in vsebini, da bi pri zavodih-podpisnikih mogel nadomestiti doslej tako različne samoupravne akte o delitvi osebnega dohodka zavodov. V delitvi bi tako dosegli znatno več enotnosti. Maribor Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru K 6. členu ^Predlagamo novo, bolj logično formulacijo 6. člena, povzeto deloma po 9* členu samoupravnega sporazuma visokošolskih zavodov: "Podpisniki sporazuma bodo v svojih splošnih aktih o delitvi osebnih dohodkov upoštevali za vrednotenje dela delavcev te osnove: 1. vrednost delovnega mesta, 2. dejansko strokovno usposobljenost, 3. delovno uspešnost in delovne izkušnje, 4. posebne delovne pogoje." K 7. členu Predlagamo, da naš sporazum določi enake indekse za posamezne nazive, kakor jih je določil sporazum visokošol*skih zavodov za ustrezne nazive. Predlagamo, da se s sporazumom ne uvede nova skupina delovnih mest med skupinama knjižničarji in knjižničarski manipulanti, ker takega delovnega mesta za delavce s poklicno šolo v osnovni bibliotekarski dejavnosti sedanji predpisi ne poznajo. K 9. členu Predlagamo, naj bi osebni dohodek za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času ne bil nižji od neto l.ooo din na mesec in ne višji od neto 6.000 din na mesec. K 10. členu Predlagamo, naj se črta zadnji odstavek. K 15. členu Predlagamo, naj bi se delavcem, ki imajo več let delovnih izkušenj od zahtevanih, dodajal določen odstotek k osebnemu dohodku. K 14. Členu Predlagamo, naj pridejo knjižnice republiškega pomena v točki a/ na prvo mesto. K 16. členu Predlagamo, naj se vključi za 16. členom nov člen, ki bi se glasil: Podpisniki sporazuma bodo obravnavali osebne dohodke zunanjih /honorarnih/ sodelavcev sorazmerno z obsegom in vrednostjo opravljenega dela na enakih ali podobnih delovnih mestih po 7. členu tega sporazuma. K 19. členu Predlagamo, naj podpisniki sporazuma namenijo za strokovno izobraževanje najmanj 3 odstotke od izplačanih neto osebih dohodkov. Utemeljitev: a/ Ker nimamo svojih, šol za vse profile bibliotekarske stroke, so potrebna večja sredstva za strokovno izobraževanje, posebno knjižnicam zunaj republiškega centra. b/ Ta sredstva morajo prispevati financerji, ki jih je treba s samoupravnim sporazumom k temu zavezati. Predlagamo, da se iz 9. člena splošnega družbenega dogovora vnese v ta člen našega sporazuma tudi določilo o regresiranju prehrane do neto 50 din na zaposlenega delavca. K 24. členu Predlagamo, da bi črtali določilo, od kdaj se uporablja ta sporazum, ker je začetni datum že določen s splošnim družbenim dogovorom, sindikati pa si prizadevajo’, da bi veljali sporazumi že od 1.1.1971 dalje. Ljubljana Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani Osnutek samoupravnega dogovora je obravnaval zbor delovne skupnosti dne 18. junija 1971* Osnutek je bil obravnavan pri vsakem oddelku knjižnice in oddelki so dali pismene predloge, tako da je zbor na podlagi predlogov sprejel naslednji sklep: Centralna tehniška knjižnica izstopa iz skupine "visoke in višje šole" in se vključi v skupino "knjižnice", kot so storile tudi ostale samostojne knjižnice. K samoupravnemu sporazumu pa daje knjižnica naslednje predloge : - CTK podpira določilo 10. člena odstavek 1 sporazuma, da se za manjkajočo izobrazbo odteguje za vsako stopnjo največ 10 %, ker so v knjižnicah na posameznih delovnih mestih delavci, ki kljub manjkajoči izobrazbi strokovno uspešno opravljajo naloge svojega delovnega mesta in tako večji odtegljaj ne bi bil umesten, zatečeno stanje je v tem primeru treba upoštevati; posebno še zato, ker je v knjižničarski stroki šele od leta 1963/64 možen študij knjižničarstva in tudi le-ta samo za višjega knjižničarja. - med skupinami, ki so navedene v 14. členu sporazuma pod a./ je I. skupina odveč, združi naj se z II. skupino. Organizacije, ki so mišljene, da spadajo v I. skupino, se po strukturi in delu nikakor ne morejo primerjati s knjižnicami republiškega pomena; /več delavcev z visoko izobrazbo, z nazivi "višji bibliotekar" in z znanstvenimi nazivi, obvezno znanje tujih jezikov, medknjižnična izposoja v SFRJ in s tujino, INDOK služba, nujna publicistična dejavnost itd./. Tako je 40 % povečanje za vodstvena mesta edino primerno v knjižnicah republiškega pomena. Z ostalimi določili sporazuma pa se je zbor strinjal. Celje Studijska knjižnica in Mestna ljudska knjižnica v prvem členu je treba v drugi vrstici'zapisati: svojega in družbenega dela /ne združenega; verjetno gre za tipkarsko napako/« K 7. in 13. členu. Po mnenju tovarišev iz ŠK, ki ga je povzel tov.Vlado Novak so delovne izkušnje kot element vrednotenja delovnih mest in profilov sodelavcev upoštevane preveč mehanično in preveč uradniško. Števila let, ki so navedena v tabeli dodani 7- členu, v koloni "Delovne izkušnje", bi bilo treba smatrati kot kalkulativno povprečje. V tem smislu bi bilo treba dopolniti določila v 13. členu ter dopustiti možnost, da vsaka delovna organizacija v svojem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov primerno stopnjuje nagrajevanje izkazane delovne izkušenosti tudi še pozneje in ne samo do tistega števila let, kot jih za posamezne kategorije sodelavcev v^knjižnicah navaja 7. člen osnutka. Le zdaj v večini pravilnikov o delitvi osebnega dohodka delovna doba, izražena v številu let, ni bila osnovno merilo za odmerjanje osebnega dohodka, ampak samo eno od dopolnilnih, korekcijskih meril. Tudi v pravilnikih, ki bodo nastali na podlagi teh samoupravnih sporazumov, ne bi smeli tega merila uporabljati v obliki mehaničnega avtomatizma. Preveč uradniško je, če bi tudi samoupravni sporazumi in novi pravilniki zagotavljali avtomatično zvišanje osebnega dohodka vsakemu sodelavcu, ko doseže določeno količino let. Bolje bi bilo izoblikovati merila za ugotavljanje delovnih izkušenj, ki se odražajo v osebnih in skupnih delovnih učinkih, ter tako izkazane izkušnje nagraditi. Ni mogoče trditi, da delovne izkušnje pri tako izrazitem intelektualnem delu, kot je naše, ne morejo naraščati tudi še po 4-., 6., 8. ali lo. letu. Tako avtomatično stopr^pvanje in taka omejitev sta upravičena le za rutinske posle, za intelektualno delo pa ne. Treba bi bilo torej razmejiti rutinski in intelektualni del knjižničarskih poslov. Razen tega taka mehanična omejitev, kakor jo predlaga osnutek, zelo nespodbudno vpliva na trajno lastno izpolnjevanje vsakega delavca. Po vsem svetu je namreč splošno znano, da mora vsak delavec zlasti pa intelektualni neprestano dopolnjevati svoje znanje in svoje izkušnje, da torej ne pride v celoti formiran niti iz šole /to velja seveda za kadre tudi z visoko izobrazbo/ niti ne doseže te stopnje morda že ob koncu prve četrtine ali tretjine ali na sredi svoje delovne dobe. Prvi motor za tako izpopolnjevanje je torej delavčeva lastna zavest, vendar ne bo odveč tudi materialna stimulacija v okviru nagrajevanja. Ponovno povdarjamo, da se ne zavzemamo za podaljšanje avtomatičnega zviševanja osebnih dohodkov v periodičnih razdobjih po nekaj let, raztegnjenih na daljše razdobje, n.pr. do 25», 3o. ali še višjega delovnega leta, ampak za možnost, da se izkušenost, ki zori dolga leta in nato toliko tehtncje pripomore k večjim delovnim učinkom, lahko po posebej izoblikovanih kriterijih nagradi brez togih omejitev. Tov. Ponikvar je sicer pojasnil, da se sindikat zavzema za tako omejitev do 10. let' zato, ker je prepričan, da lahko delavec doseže neke vrste mojstrstvo za doseganje normalnih delovnih uspehov že v tem času. Izredni, uspehi in tudi izredna, poslej delovna izkušenost pa da se lahko nagradi iz kvote za posebne delovne učinke /po določilih 18. člena tega samoupravnega sporazuma/. Kljub temu pojasnilu pa je bilo sklenjeno, da to stališče sporočimo komisiji, ki je pripravila osnutek, in jo prosimo naj o tem razmisli in poskusi najti primernejšo, boljšo rešitev. K 8. členu: Ni nam razumljivo,' zakaj dopušča osnutek na koncu prvega odstavka tega člena lo % povečanje ali zmanjšanje normalnega povprečja, k*i ga v tem členu_ postavi ja za izhodišče. Kakšne so"posebne razmere", v katerih je to mogoče? i K lo. členu: Določbe tega člena kažejo preveč kompromisarske popustljivosti in napačne 1judomilosti. Kdaj bo konec takih "začasnih" odnehavanj? Delavcu, ki nima izobrazbe, kakršno zahteva njegovo delovno mesto, je treba dati možnost dela na takem delovnem mestu, za katero je £valificiran ali pa ga vzpodbujati, da se dokvalificira. Ce omejujemo odbitke na največ lo % za vsak<3 manjkajočo stopnjo izobrazbe, slabimo materialne sankcije, ki priganjajo k dokvalificiranju. - Za tretji odstavek tega člena bi bilo najprimerneje, ko bi ga v celoti črtali, kajti kljub previdni formulaciji in omejitvam z izrazi "izjemoma",^"se ugotovi", "zelo uspešno", je to v bistvu samo popuščanje, s katerin smo v bibliotekarski poklic predolgo sprejemali brez trdno določenih kvalifikacijskih zahtev. Ce smo se odločili za izboljšanje bodimo glede zahtev po kvaliteti in popolni kvalifikaciji dosledni. S tem stališčem s<= je strinjal tudi predsednik medobč. sind. družbenih dejavnosti. K 14. členu: Formulacija, da se individualnemu izvršilnemu organu v knjižnicah republiškega pomena lahko vrednost njegovega delovnega mesta poveča za 4o %, je upravičena, a preohlapna. Treba jo je dopolniti z določilom, katere knjižnice so republiškega pomena in kateri forum jim prizna ta rang. - Pod alineo b bi bilo bolje rabiti izraz vodilna delovna mesta, ker je tak dodatek mogoče priznati samo tistim delovnim mestom, ki so v samoupravnih aktih razglašena kot vodila in za katere je obvezna reelekcija. Na to je opozoril tov. Ponikvar in teh z zakonom predpisanih določil se moramo držati, čeprav se zavedamo, da so včasih toga in da predstavljajo spričo pomanjkanja kvalificiranih kadrov zlasti za manjše delovne organizacije le formalistično obremenitev. K 18. členu: Določilo spodnje meje 1 % za sredstva, ki jih je treba od celokupnih sredstev za osebne dohodke rezervirati za nagrajevanje nadpovprečnih delovnih uspehov, je premilo, kajti po izračunu, da-je to zlasti v manjših delovnih organizacijah tako majhne letne zneske, da z njimi ni mogoče nikogar zares nagraditi. Simbolično majhno dodatno nagrajevanje izrednih uspehov pa ni resno. K 19. členu: Za stanovanjsko izgradnjo naj bi raje točno predpisali 4 %. - Za strokovno izobraževanje je najnižji cenzus 1 % spet odločno prenizek. - Bolje bi bilo» ko bi zapisali:vza rekreacijo povprečno neto 6oo din /ne praviloma/. Le bolje pa bi bilo, ko bi natančno določili: največ 6oo oz. najmanj 3oo din. To je predlagal tov. Ponikvar in navzoči so se s predlogom strinjali. - V tem členu naj se doda določilo, da delovne organizacije in njihovi financerji vkalkulirajo med stroške> za katere bodo rezervirali denar v skladu skupne porabe tudi prispevek za družbeno prehrano po 5o din mesečno oz. po 6oo din letno za vsakega sodelavca. 3 tem denarjem naj delovna organizacija regresira tople malice v enem od obstoječih obratov družbene prehrane /lastnem ali združenem/. Nikakor pa ne bi smeli izplačevati v obliki denarnega nadomestila sodelavcem. Vkalkulironje tega stroška je potrebno zato, da ne bi pri finančnih načrtih za vsako leto iskali zneska za kritje tega upravičenega regresa na škodo ostalih materilanih oz. funkcionalnih izdatkov zavoda. - Kriteriji za dodeljevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo iz skladov skupne porabe bi morali biti v delovnih organizacijah milejši in ugodnejši od pogojev, ki jih nudijo poslovne banke. Seveda pa ne bi smeli iti predaleč in s temi sredstvi ravnati preveč širokosrčno. To je stališče sindikata. K 22. členu: Določila o višini dnevnih in o povračilu potnih stroškov niso vsklajena z enakimi določili iz družbenega dogovora, na katerem bi moral ta sporazum temeljiti. K 24-. členu: če ni mogoče zapisati, da se določila tega sporazuma uporabljajo od 1/1-1971 in ne šele od 1/5-71, potem je bolje stavek, od kdaj se uporabljajo ta določila preprosto spustiti. Vztrajati namreč moramo na stališču, da je delitev enoletnega dohodka celota, zadeva celotnega finančnega načrta, izdelanega na podlagi letnega delovnega programa. Vsako administrativno skrajševanje obdobij veljavnosti’ nekega določila v okviru enega letnega finančnega načrta je ostanek starih proračunskih odnosov. To odločno stališče je medobč. odbor sind. družb, dejavnosti v Celju že pred meseci sporočil s pismom Izvršnemu svetu in drugim pristojnim forumom. Tudi člani naših delovnih skupnosti se s tem. stališčem strinjajo. Ob koncu razgovora so vsi navzoči soglasno izrazili zahtevo, da je treba dokončni tekst sporazuma brez odlašanjaformu-lirati in ga podpisati v dogovorjenem roku, tako da bo veljal vsaj v septembru, in da bo prenehala veljati administrativna prepoved zvišanja osebnih dohodkov za največ 11 % na lansko povprečje, če se to ne bo zgodilo utegne tako odlašanje povzročiti v knjižnicah, kjer so bili povprečni osebni dohodki v letu 197o sorazmerno nizki, zelo neljube krče, kajti administrativna omejitev je zadržala osebne dohodke, nebrzdane rasti živijenskih stroškov pa ne more nihče ustaviti. Vsako nadaljuj? odlaganje podpisa sporazuma ,bi lahko po nepotrebnem izpodkopalo zaupanje v učinkovitost stabilizacijskih ukrepov, ki jih izvajamo na osnovi nove slovenske zakonodaje o kulturnih dejavnostih. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Republiški odbor - Pododbor za kulturo ... Pododbor republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za kulturo je na seji dne 3o. junija 1971 obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je poslala skupna komisija udeleženk samoupravnega sporazumevanja. Na podlagi 2. člena odloka republiškega odbora o razmejitvi pristojnosti organov sindikata v zvezi z samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem /Interne informacije republiškega sveta ZSS, št. 18/VIII z dne 17/3-1971/ in v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje in delitve dohodka in osebnih dohodkov /Uradni list SRS, št. 4/1971/ SPOROČA SKUPNI KOMISIJI TALE STALIŠČA IN PREDLOGE: 1. V 8. členu osnutka je dana možnost, da lahko posamezni zavod - podpisnik sporazuma vrednost točke poveča ali zmanjša za največ lo %, in sicer glede na posebne razmere . Pododbor meni, da med knjižnicami ni bistvenih, razlik v delovnih razmerah in predlaga, da se v 8. členu črta zadnji stavek v prvem odstavku. 2. Po mnenju pododbora je lo % odbitek za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe sorazmerno majhen in predlaga 15 %. Tolikšen odstotek je predviden tudi v osnutkih samoupravnih sporazumov za osnovne šole, srednje šole in arhive, muzeje in galerije. Pododbor tudi predlaga, da se črta zadnji odstavek lo. člena, ker meni, da delavcu, ki nima zahtevane stopnje izobrazbe, ni mogoče priznati enak osebni dohodek kot delavcu z zahtevano izobrazbo. 3* V 14. členu osnutka je besedilo "vodstvena" treba nadomestiti z besedo "vodilna". Po določilih splošnega družbenega^dogovora je mogoče kalkulativno osebne dohodke povečati za največ 4o % le za vodilna delovna mesta in individualne izvršilne organe. Zaradi jasnosti bi bilo nujno opisati skupine, ki so navedene v 14. členu osnutka. 4. Pododbor predlaga, da komisija ponovno razpravlja o možnosti, da^se za nagrajevanje nadpovprečnih delovnih uspehov izloči večji odstotek od sredstev za osebne dohodke, kot je predviden v prvem odstavku 18. člena in obenem predlaga najmanj 2 %. Tak odstotek je predviden tudi v osnutku samoupravnega sporazuma za arhive, muzeje in galerije. 5- Pododbor predlaga, da se v 19. členu v tretji alinei črta beseda "praviloma" ker meni, da je treba zagotoviti za rekreacijo v vseh delovnih organizacijah enak znesek na zaposlenega. Predzadnji odstavek 19- člena naj se črta; potrebe in možnosti delovnih organizacij za dodeljevanje kreditov so zelo različne in zato ni primerno vnaprej določati enotnih pogojev. 6. Višina dnevnice v tretji alinei 22. člena ni v skladu z dnevnico, določeno v splošnem družbenem dogovoru, zato jo je treba znižati na 80 dinarjev, s tem, da se plačajo celotni stroški prenočevanja. Primerno je, da se osebni izdatki, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov, valorizirajo z odstotkom povišanja življenjskih stroškov in ne osebnih dohodkov, kot je predvideno v zadnjem odstavku 22. člena. 7. Pododbor predlaga, naj se podpisniki sporazumejo, da ne bodo na račun materialnih stroškov in skladov skupne porabe izplačevali drugih osebnih prejemkov, razen tistih, ki so v samoupravnem sporazumu izrecno predvideni /lo. člen splošnega družbenega dogovora./. 8. Pododbor tudi meni, da naj bi v samoupravnem sporazumu uredili višino ižplačil v prehodnem obdobju, upoštevajoč, da sredstva, s katerimi razpolagajo zavodi, ne zadoščajo za stoodstotno realizacijo zneskov iz samoupravnega sporazuma že v letu 1971* To bi npr. lahko uredili z odločbo, da si bodo podpisniki sporazuma prizadevali, da bi čim-prej dosegli dohodek, ki bi omogočal vrednotenje dela na ravni osnov in meril samoupravnega sporazuma. Do tedaj pa bodo podpisniki izplačevali sorazmerno manjše osebne dohodke vsem kategorijam zaposlenih, vendar tako, da se zlasti najnižjim kategorijam osebni dohodek ne bo zmanjšal. ■ • Ljubljana Zavod Pionirski dom, Ljubljana Delovni kolektiv zavoda Pionirski dom je po svojih organih upravljanja izrazil željo, da se priključi k grupaciji s področja knjižničarstva. Potem, ko smo proučili osnutek vašega družbenega dogovora, smo ugotovili, da imamo poleg Pionirske knjižnice, ki je že v celoti zajeta v vašein osnutku, tudi veliko število delovnih mest, ki ustrezajo enakim v grupaciji. V kolikor gre za neka specifična delovna mesta pa predlagamo priključek k 7- členu vašega samoupravnega sporazuma. Tudi glede ostalih določb v sporazumu v celoti soglašamo. Prosimo, da proučite našo željo in nas o tem obvestite. Prilagamo naše dopolnitve k 7* členu sporazuma. K 7« členu Samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov skupine s področja knjižničarstva predlagamo, da se vključijo tudi sledeča delovna mesta, ki so specifična za Pionirski dom pa jih ni mogoče vključiti v že navedene kategorije: Delovno mesto zahtevana izo- preiz- delovne brazba kušnja izkušnje nazivi povprečni indeks dramaturg režiser igralec inspicient šepetalec visoka izobraz- 12 mes. ba izpričan umetniški talent in strokovni publicistični opus visoka izobraz- 12 mes. ba> izpričan umetniški talent visoka izobraz- 12 mes. ba ali priznan status igralca, izpričan umetniški talent višja ali sred- 12 mes. nja izobrazba srednja izobraz- 12 mes. ba sposobnost šepetanja 5 'dramaturg 35o režiser 35o igralec 35o inspicient 2oo šepetalec 2oo Delovno mesto zahtevana izobrazba preiz- kušnja delovne izkušnje pedagog visoka izobrazba 6 mes. 3 pedagog višja izobrazba 6 mes. 3 pedagog srednja izobrazba 6 mes. 3 povprec-nazivi ni indeks profesor predmet. učitelj učitelj 31o 25o 22o Za predlagana delovna mesta, ki naj se vključijo^ so povprečni indeksi vzeti taki kot jih v svojih predlogih navajajo skupina gledališč in šol. Za vsa ostala delovna mesta Pionirskega doma in tudi za ostale določbe v osnutku pa v celoti soglašamo. Spremembe sprejete na seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, dne 26. julija 1971. 12. člen se spremeni: prvi odstavek "V primeru, da je v času sprejema tega dogovora na delovnem mestu delavec, ki nima zahtevane izobrazbe, se mu vrednost delovnega mesta, izračunana po 8. in 9. členu tega sporazuma, zmanjša za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe od 10 - 15 %. 18. člen se spremeni: Delovna organizacija zagotovi, da bo plačilo za podaljšan delovni čas, če ga predpisuje samoupravni akt, v sorazmerju z osebnim dohodkom za delo v rednem delovnem času za najmanj 30 % in največ 50 % večje, vendar ne manj kot za 30 %, četudi gre za delo, ki je manj intenzivno od normalnega. 20. člen se spremeni: Delavcu pripravniku in delavcu na preizkušnji se osebni dohodek iz 8. in 9. člena tega sporazuma zmanjša za 30 %; delavcu, ki opravlja vse naloge delovnega mesta v normalnem obsegu in kakovosti čeprav ima mentorja, pa se zmanjša za 20 %. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Republiški odbor Po drugem odstavku 7* člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov /Uradni list SRS, št. 4/1971/ in na podlagi 2. člena odloka republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije o razmejitvi pristojnosti organov sindikata v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem /Interne informacije republiškega sveta ZSS, št. 18/VIII z dne 17/3-1971/ daje predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije SOGLASJE k samoupravnemu sporazumu o merilih za.delitev dohodka in osebnih dohodkov za področje knjižničarstva v besedilu z dne 16/7-1971. Predsedstvo je dalo soglasje na seji dne 26. julija 1971, potem ko je ugotovilo, da so v samoupravnem sporazumu upoštevane vse pripombe RO za kulturo in vse pripombe predsedstva. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Po 2. odstavku 7» člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov /Ur. 1. LRS, št. 4/71/ in na podlagi 2. člena Odloka republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije o razmejitvi pristojnosti organov sindikata v zvezi s samoupravnim in družbenim dogovarjanjem je predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije na svoji seji, dne 26. julija 19715 dalo soglasje k osnutku predloga samoupravnega sporazuma za področje knjižničarstva pptem, ko so bile v samoupravnem sporazumu upoštevane vse pripombe pododbora RO za kulturo in vse pripombe predsedstva. Pošiljamo vam prečiščeno besedilo predloga samoupravnega sporazuma, ki ga morajo sprejeti vse knjižnice, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu za področje knjižničarstva. Sgorazum morajo podpisnice sprejeti v obliki kot je priložen. V primeru pa, da s predlogom sporazuma ne soglašajo, lahko glede na 3. člen Zakona o samoupravnem sporazumevanju uveljavijo tudi druga merila kot podlago za delitev dohodka in osebnih dohodkov, vendar pod pogojem, da niso v nasprotju z določbami 1. in 16. člena tega zakona. Podpisnice sporazuma morajo skupni komisiji s sedežem v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana, Turjaška 1, do 10. septembra 1971 poslati izjavo organa, ki je pristojen za sprejem splosnega akta o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, da so sprejele sporazum in sicer v 4 izvodih na obrazcu, ki je priložen. Poleg tega naj podpisnice do tega roka pripravijo na priloženih obrazcih ABC metodologijo za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov v smislu prvega dela splošnega družbenega dogovora. Priložene obrazce ABC naj podpisnice izpolnijo prav tako v 4 izvodih in jih skupaj z izjavo pošljejo na naslov komisije. Podrobnejša navodila za izdelavo metodologije so objavljena v Ur. 1. LRS, št. 23. DRUGI OSNUTEK SPORAZUMA 15. 7- 1971 Na podlagi 7» člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov /Ur. 1. SRS, št. 4/71/ so pristojni samoupravni organi delovnih skupnosti s področja knjiž- ničarstva in delovne skupnosti Pionirskega doma /v nadaljnjem besedilu: podpisniki sporazuma/, potem ko so dobili soglasje pristojnega organa sindikata, sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merili za delitev dohodka in osebnih dohodkov 1. člen Podpisniki sporazuma na vsaki stopnji delitve doseženega dohodka upoštevajo, da delijo rezultate svojega in družbenega dela. Zagotavljajo, da bo za enako delo odmerjeno enako plačilo na temelju opravljenega dela in da bo osebni dohodek posameznega delavca vsklajen z njegovim prispevkom pri uresničevanju nalog delovne enote in organizacije kot celote. Podpisniki sporazuma zagotavljajo v okviru možnosti tudi stalno izboljševanje delovnih razmer in napredek dejavnosti. 2. člen Merila morajo zagotavljati zlasti: - da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev gibljejo v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in da se spodbuja interes delovnih ljudi za dobro gospodarjenje; - da se razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih izobrazbenih, kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, predvsem odraz razlik v delovni storilnosti in tudi v delovnih pogojih; - da delovni ljudje v organizacijah združenega dela lahko po enotnih in usklajenih vidikih presojajo uspehe svojega dela in gospodarjenja; - tolikšno izdvajanje sredstev iz doseženega dohodka za razširjanje materialne osnove družbenega dela, za znanstveno raziskovalno delo in za izobraževanje delavcev, da se krepi akumulativnost in reproduktivna sposobnost organizacij združenega dela, spodbuja splošen družbeni razvoj in vlogo, ki jo imajo kot poglavitni nosilci družbene reprodukcije. 3. člen Doseženi dohodek za opravljeno delo razdeli delovna organizacija vsako leto z zaključnim računom, delitev med letom pa usmerja s finančnim načrtom. Pri tem najprej določi sredstva za amortizacijo zgradb in opreme, sredstva za materialne izdatke in sredstva za rezervni sklad, preostanek pa za osebne dohodke s prispevki, za poslovni sklad in sklad skupne porabe. Vsi med letom izplačani osebni dohodki in osebni prejemki iz sklada skupne porabe se obravnavajo kot akontacija, ki se dokončno obračuna z zaključnim računom. člen Delovna organizacija obračuna amortizacijo tako, da upošteva najmanj predpisane minimalne stopnje. Če so s pogodbo o financiranju določene višje stopnje, se amortizacija obravnava najmanj po teh pogodbenih stopnjah. 5. člen Delovna organizacija nameni za materialne izdatke najmanj tolikšen del doseženega dohodka, da zagotovi kakovost in obseg poslovanja, določena s programom, ki je skladen s predpisi in sklenjenimi pogodbami. Pri tem je treba težiti k stalnemu izboljševanju dejavnosti. 6. člen Delovna organizacija nameni za rezervni sklad vsako leto najmanj 0,5 % od doseženega dohodka, in sicer toliko časa, da dosežejo rezervna sredstva najmanj polmesečno porabo. 7. člen Podpisniki sporazuma bodo v svojih splošnih aktih o delitvi osebnih dohodkov upoštevali za vrednotenje dela delavcev te osnove: 1. vrednost delovnega mesta, 2. dejansko strokovno usposobljenost, 3. delovno uspešnost, obseg in kakovost dela, 4-. posebne delovne pogoje. Po gornjih osnovah bodo podpisniki sporazuma razvrščali delavce: - glede na značilne skupine delovnih mest v skladu s statutom in aktom o sistemizaciji delovnih mest; - glede na dejansko strokovno usposobljenost, upoštevaje šolsko izobrazbo, akademsko ali znanstveno stopnjo in specialna znanja ter delovne izkušnje; - glede na delovno uspešnost z obsegom dela, upoštevaje stalne obveznosti po programu dela ustanove /vodstvene funkcije, nosilstvo nalog, znanje tujih jezikov nad zahtevkom, mentorstvo ipd./; - glede na posebne delovne pogoje, upoštevaje take izjemne posebne delovne pogoje, ki niso vključeni v značilnih skupinah delovnih mest. 8. člen Vrednost delovnega mesta se določi glede na zahtevano znanje, odgovornost in obseg dela, napore in delovne razmere. Ta vrednost se določa s številom indeksnih točk po spodaj naštetih značilnih skupinah delovnih mest. Kalkulativne osnove osebnih dohodkov določi ob upoštevanju osnov in meril tega sporazuma delovna organizacija tako, da ohrani upravičena razmerja med različnimi delovnimi mesti. 1. DELOVNA &ESTA OSNOVNE-DEJAVNOSTI KNJIŽNIC Delovno mesto Zahtevana izobrazba Delovne izkušnje leta od tega strokovni izpit po Nazivi Povprečni indeks Znanstveno doktorat znanosti Bibliotekarsko I. delavec z Bibliotekarsko II« delavec z Bibliotekarsko III, delavec z Bibliotekarsko IV. delavec z Bibliotekarsko V. delavec z 15 let visoko izobrazbo, strokovnim izpitom, javno priznana specializacija visoko izobrazbo. in strokovnim izpitom višjo izo-.brazbo, strokovnim izpitom srednjo izobrazbo, strokovnim izpitom osnovno izobrazbo, strokovnim izpitom 12 let - 24 mes, 10 let - 24 mes, 7 let - 18 mes, 2 leti - 6 mes, Znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec , znanstveni ‘svetnik višji bibliotekar, višji strokovni sodelavec bibliotekar višji knjižničar 5 let - 12 mes. knjižničar knjižničarski manipulant 400 350 310 250 210 130 Delovne mesto 2. SPECIFICNA DELOVNA MESTA PIONIRSKEGA DOMA Nazivi Zahtevana izobrazba Delovne izkušnje leta od tega preizkušnja Povprečni indeks Dramaturg Režiser Igralec visoka izobrazba, izpričan umetniški talent in strokovni publicistični opus visoka izobrazba, izpričan u-metniški talent visoka izobrazba ali priznan status igralca, izpričan umetniški talent 5 let - 12 mes, 5 let - 12 mes. 12 mes, dramaturg 350 režiser igralec 350 350 Delovno Zahtevana Delovne izkušnje • Nazivi Povpreč- mesto izobrazba leta od tega ni indeks preizkušnja Inspicient višja izobrazba 3 leta - 12 mes. inspicient 250 Inspicient srednja izobrazba 3 leta - 12 mes. inspicient 210 v Sepetalec srednja izobrazba, sposobnost šepetanja 3 leta - 12 mes. šepetalec 210 Pedagog visoka izobrazba, magister 5 leta - 12 mes. pfofesor 335 Pedagog visoka izobrazba 3 leta - 12 mes. profesor 310 Pedagog višja izobrazba 3 leta 12 mes. pred. učitelj 250 Pedagog srednja izobrazba 3 leta - 12 mes. učitelj « 210 3. DELOVNA MESTA POMOŽNIH DEJAVNOSTI KNJIŽNIC IN PIONIRSKEGA DOMA Delovno Zahtevana ' Delovne izkušnje Nazivi Povpreč-mesto izobrazba leta od tega ni indeks preizkušnja a/ Uprava Upravno I. visoko izobraz- 12 let - 12 mes. upravni 350 delavec z bo, javno pri- delavec znano specializacijo, sekretar velike knjižnice Upravno delavec II.visoko izobraz-z bo 10 let - 12 mes. upravni in računovodski delavec 310 Upravno delavec III.višjo izo-z brazbo 7 let - 12 mes. upravni in računovodski delavec 250 Upravno delavec IV.srednjo izo-z brazbo 5 let - 6 mes. upravni in računovodski delavec 210 Upravno delavec V. zaključeno stro-z kovno šolo /2-3 leta/ 3 leta - 6 mes. upravni in računovodski delavec 180 Upravno delavec VI. osnovno izo-z brazbo 1 leto - 3 m&s. upravni delavec 113 Delovno mesto Zahtevana izobrazba Delovne izkušnje leta od tega preizkušnja Nazivi Povprečni indeks b/ Tehnično pomožna Tehnično I. visoko stro- delavec z Tehnično II. delavec z 5 let - 12 mes. 3 leta - 6 mes. kovno kvalifikacijo strokovno kvalifikacijo /2-3 letna priučitev/ Tehnično Ill.polkvalifika- 1 leto - 3 mes. delavec z Pomožni delavec delavec cijo /priučitev/ brez kvalifikacije 3 mes. visoko kva- 210 lificirani delavec kvalifici- 180 rani delavec polkvalifi- 113 cirani delavec nekvalifi- 100 cirani delavec 9. člen Upoštevajoč družbeno dogovorjeno najnižjo vrednost dela /za nekvalificiranega delavca/ podpisniki sporazuma v letu 1971 določijo vrednost za normalno opravljeno delo v rednem delovnem času na 10,oo dinarjev za točko, t.j. 1000.- dinarjev za delovno mesto nekvalificiranega delavca. Od navedene vrednosti točke odpade na najnižje kalkulativne osebne dohodke toliko, kot je predvideno v 6. členu splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti, razlika pa je nadomestilo za povprečni vrednostni rezultat, ki ga uresničujejo gospodarske delovne organizacije na podlagi dogovorjenega faktorja stimulacije. Tako se v zasnovi zagotavlja odvisnost^ osebnih dohodkov delavcev, ki delajo v organizacijah združenega dela, podpisnic tega sporazuma tudi do dosežene družbene produktivnosti dela, kar je podlaga za uresničevanje načela: "za enako delo - enako plačilo". Če se na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko ali Službe družbenega knjigovodstva ugotovi, da je bil povprečen rezultat faktorja stimulacije v gospodarskih delovnih organizacijah na območju SR Slovenije večji ali manjši od predvidenega v prejšnjem odstavku tega člena, se razlika obračuna v okviru valorizacije, ki je predvidena v predzadnjem odstavku 6. člena splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. 10. člen Podpisniki sporazuma si bodo prizadevali, da bi čimprej dosegli dohodek, ki bo omogočal vrednotenje dela na ravni osnov in meril tega sporazuma. Do tedaj pa bodo podpisniki izplačevali osebne dohodke upoštevajoč sredstva, s katerimi razpolagajo, vendar tako, da se najnižjim kategorijam osebni dohodek ne bo zmanjšal. Podpisniki sporazuma bodo začenši z letom 1972 valorizirali zneske iz 1. odstavka 9- člena na način, ki je predviden v zadnjem odstavku 6. člena splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. 11.- člen Ne glede na druge določbe tega sporazuma povprečni mesečni osebni dohodek za normalno delo v rednem delovnem času v letu 1971 ne more biti nižji od 900 dinarjev in ne višji od 6.000 dinarjev. 12. člen V primeru, da je v času sprejema tega dogovijra na delovnem mestu delavec, ki nima zahtevane izobrazbe, se mu vrednost delovnega mesta, izračunana po 8. in 9. členu tega sporazuma, zmanjša za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe od 10 do 15 %. Delavcu, ki ima 20 let delovne dobe, vštevne za pokojnino, se odbitek lahko zmanjša za polovico. 13. člen Če si delavec pridobi v času svojega rednega delovnega razmerja v delovni organizaciji višjo izobrazbo ali javno priznano specializacijo, kot jo zahteva delovno mesto, ki ga zaseda, se mu osebni dohodek v skladu z interesom delovne organizacije lahko poveča do 10 %, vendar tako, da ne preseže osebnega dohodka drugih delavcev z enako izobrazbo na enakem delovnem mestu. 14. člen Za izobrazbo ustrezne stopnje se šteje izobrazba, priznana z javno listino. 15. člen Pri določanju osebnega dohodka po 8. in 9. členu tega sporazuma se upoštevajo delovne izkušnje takole: - delavcu, ki ima toliko delovnih izkušenj, kot jih zahteva za njegovo delovno mesto akt o sistemizaciji oziroma 8. člen tega sporazuma, pripada ob normalni delovni uspešnosti celotna predvidena vrednost; - delavcu, ki ima manj delovnih izkušenj, kot jih za njegovo delovno mesto predvideva akt o sistemizaciji, pripada za normalno delo osebni dohodek, znižan za vsako manjkajoče leto za 2 %. Določba tega člena se ne uporablja za delavce iz 20. člena tega sporazuma. 16. člen Delovno mesto individualnega izvršilnega organa in delovna mesta, ki so v samoupravnih aktih delovne organizacije določena kot vodilna delovna mesta, se ovrednotijo tako, da se vrednost značilne skupine delovnih mest, v katero je razvrščen individualni izvršilni organ ali vodilni delavec po svojem osnovnem poklicu, poveča 'za največ 40 %. Pri določanju tega povečanja je treba upoštevati velikost in strukturo delovne organizacije po naslednjih kriterijih: - knjižnice republiškega pomena povečanje in Pionirski dom do 40 % - splošnoizobraževalne knjižnice I. skupina /regionalne knjižnice za območja z nad 100.000 prebivalcev/ do 35 % II. skupina /regionalne knjižnice za območja od 50 - 100.000 prebivalcev, sedanje študijske knjižnice oz. osrednje regionalne knjižnice/ do 30 % III. skupina /občinske matične knjižnice za območja z od 20. - 50.000 prebivalci in za kraje z gimnazijami in šolami druge stopnje/ do 20 % IV. skupina /občinske matične knjižnice za območja z od 10 - 20.000 prebivalci/ do 10 % V. skupina /občinske matične knjižnice za območja od 5 - 10.000 prebivalcev/ do 5 % 17. člen Osebni dohodek delavca se za delo v nočnem času, to je od 22. do 5. ure, poveča za 12,5 %• Pri določanju odstotka se upošteva intenzivnost dela v nočnem času. 18. člen Delovna organizacija zagotovi, da bo plačilo za podaljšan delovni čas, če ga predpisuje samoupravni akt, v sorazmerju z osebnim dohodkom za delo v rednem delovnem času za najmanj 30 % in največ 50 % večje, vendar ne manj kot za 30 %, četudi gre za delo, ki je manj intenzivno od normalnega. 19- člen Podpisniki sporazuma bodo obravnavali osebne dohodke zunanjih /honorarnih/ sodelavcev sorazmerno z obsegom in vrednostjo opravljenega dela na enakih ali podobnih delovnih mestih po 8. členu tega sporazuma. 20. člen Delavcu-pripravniku in delavcu na preizkušnji se osebni dohodek iz 8. in 9. člena tega sporazuma zmanjša za 30 %; delavcu, ki opravlja vse naloge delovnega mesta v normalnem obsegu in kakovosti, čeprav ima mentorja, pa se zmanjša za 20 %. 21. Člen Delovna organizacija izloči iz sredstev za osebne dohodke najmanj 2 %, za nadpovprečne delovne uspehe. Sredstva iz prejšnjega odstavka razdeli delovna organizacija samo tistim delavcem, za katere na podlagi evidence o delu in ocene dela ugotovi, da njihovi delovni uspehi po obsegu in kakovosti pomembno presegajo normalno izpolnjevanje delovnih nalog. Način ocenjevanja delovnih uspehov in merila določi delovna organizacija v samoupravnem aktu. 22. člen Iz sredstev sklada skupne porabe namenijo podpisniki sporazuma vsako leto - za stanovanjsko izgradnjo najmanj 4 % od brutto osebnih dohodkov - za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 2 % od izplačanih netto osebnih dohodkov - za rekreacijo najmanj netto 300.- in največ 600.- din na zaposlenega delavca - za regresiranje prehrane do netto 50.- din na zaposlenega delavca, pri čemer se ta znesek ne sme plačevati v gotovini posamezniku - za druge skupne kulturne in socialne potrebe do 0,3 % na zaposlenega delavca od izplačanih netto osebnih dohodkov. Zneski za rekreacijo se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja življenskih stroškov. 23. člen Podpisniki sporazuma bodo zagotovili, da bo nadomestilo osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni stoodstotno v primeru nesreče pri delu, v drugih primerih pa bo znašalo najmanj 80 % osnove določene po osebnem dohodku preteklega leta. 24. člen Podpisniki sporazuma bodo izplačali delavcu ob upokojitvi ali njegovi družini ob smrti delavca najmanj enkratni in največ dvakratni znesek povprečnega mesečnega dohodka zavoda. 25. člen Podpisniki se sporazumejo, da ne bodo na račun materialnih stroškov in skladov skupne porabe izplačevali drugih osebnih prejemkov razen tistih, ki so v samoupravnem sporazumu izrecno predvideni. 26. člen Osebni prejemki, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov, znašajo: - dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, če potovanje traja 8 - 12 lir 60.- - dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, če potovanje traja 12 - 24 ur 80.- + 100 % cene prenočišča na podlagi predloženega računa, če je delavec prenočeval izven kraja stalnega bivališča - dnevnica za službeno potovanje v tujino v višini, ki je s predpisom določena za delavce upravnih organov - povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene za dejansko prevoženi kilometer 0,90 - povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje mesečno največ 500,- - delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela Aad 20.- cene mesečne vozovnice Ti zneski se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja življer^kih stroškov. 27. člen Skupna komisija, ki so jo imenovali podpisniki za jripravo tega sporazuma, nadaljujejo delo kot stalni organ podpisnikov sporazuma in ima tele naloge: - spremlja izvrševanje tega sporazuma in v ta namen lahko zahteva od podpisnikov potrebne podatke - razlaga določila tega sporazuma na zahtevo posameznega podpisnika - zastopa podpisnike sporazuma v stikih s podpisniki splošnega družbenega dogovora in verifikacijskimi organi - sprejema predloge podpisnikov za spremembe in dopolnitve sporazuma s tem, da je o vsakem predlogu dolžna sprejeti stališče in ga sporočiti predlagatelju najpozneje v tridesetih dneh od sprejema predloga - pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev tega sporazuma ter jih predlaga v obravnavo podpisnikom. Podpisniki sporazuma lahko kadarkoli zamenjajo člane v skupni komisiji. Sedež komisije je v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana, Turjaška 1, p.p. 259. 28. člen Za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma velja enak postopek kot za sprejem, Postopek za valorizacijo se ne šteje kot sprememba ali dopolnitev tega sporazuma. 29. člen Ta samoupravni sporazum velja od dneva, ko so izpolnjeni pogoji po 5»» 7- in 13. členu'Zakona. V Ljubljani, 26. julija 1971 Z a p 'i s n i k 6. seje komisije za pripravo samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov dne 3o. septembra 1971* Navzoči: dr.Stanko Kos, Bruno Hartman, Ančka Korže, Janko Krek, Miha Mohor, Ivo Pintarič, Mara Šlajpah, Avgust Vižintin. Opravičeno odsoten: Maks Veselko. Dnevni red: 1./ Razprava o izhodiščni vrednosti dela družbenih dejavnosti /Inform.bilten št.5/ 2./ Obrazci ABC 3./ Prispela soglasja 4-./ Razno K tč.l: Upoštevajo se zahteve verifikacijske komisije in komisije za družbeno usmerjanje dohodka. /Informativni bilten št.5 in okrožnica Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije./ 1. sklep: Popravi se 9. čl., prvi odstavek: "Upoštevajoč družbeno dogovorjeno najnižjo vrednost dela /za nekvalificiranega delavca/ podpisniki sporazuma v letu 1971 določijo vrednost za normalno opravljeno delo v rednem delovnem času na 9,2o dinarjev za točko, tj. 92o din za delovno mesto pogojno nekvalificiranega delavca". 2. sklep: Popravi se 11. člen in sicer: "Ne glede na druge določbe tega sporazuma povprečni mesečni dohodek za normalno delo v rednem delovnem času v letu 1971 ne more biti nižji od 800 in višji od 6.000.- din 3. sklep: V čl. 22 se popravi tehnična napaka: za regresiranje prehrane do netto 50 din mesečno..." 4. sklep:Komisija sklene naj se o nadaljnih popravkih v sporazumu čimprej obvesti republiška verifikacijska komisija. K tč. 2:Zbrani obrazci ABC so bili v večini primerov nepravilno izpolnjeni. Tov. Koržetova je zato odredila, da je treba takoj začeti s preverjanjem podatkov in opraviti potrebne korekture. Sporoča, da so do današnje seje korekture v glavnem opravljene. Popravke je izvedla tov. Dolenčeva, računovodkinja NUK. 1. sklep: Komisija naj čimprej konpletira gradivo in ga v 3 izvodih pošlje republiški verifikacijski komisiji. 2. sklep: Obrazce ABC, ki so bili na novo prepisani, naj podpiše predsednica komisije, da ne bi čakali na ponovno potrditev iz knjižnic. K tč. 3: Koržetova poroča, da je pristopilo, k samouprav- nemu sporazumu 49 knjižnic, 2 knjižnici in sicer Ljudska knjižnica Izola in Mestna knjižnica in Čitalnica Murska Sobota pa sta prosili za naknadni pristop. 1. sklep: Podpisnice sporazuma in republiško verifikacijsko komisijo obvestiti o naknadnem pristopu obeh knjižnic. K tč. 4: 1. sklep: Dogovoriti se je treba za prispevek, katerega naj pristopnice plačajo za stroške pri delu s pripravo samoupravnega sporazuma. Zapisnikar: Ivo PINTARIČ POROČILO VERIFIKACIJSKI KOMISIJI Komisija za samoupravno sporazumevanje za sicupino Knjižnic Iniciativni odbor za pripravo samoupravnega sporazuma za področje knjižnic se je prvič sestal 3o. marca 1971 in pripravil prvi osnutek samoupravnega sporazuma, ki so ga prejele vse samostojne knjižnice in knjižnice v sestavi Delavskih univerz v razpravo dne 14.6.1971. K samoupravnemu sporazumu je doslej pristopilo '49 knjižnic od 65, kolikor jih je bilo za samoupravni sporazum možno upoštevati. Ljudska knjižnica Izola in Mestna knjižnica v Murski Soboti k samoupravnemu sporazumu še nista pristopili, 8 knjižnic, ki delujejo v sestavu DU je pristopilo k samoupravnem sporazumu za področje DU, 6 knjižnic pa zaenkrat nima pogojev za pristop, ker delujejo le s honorarnim oziroma s pogodbeno zaposlenim kadrom. Upoštevali smo jih zato, ker letos pričakujemo sanacijo in profesionalizacijo še nekaterih občinskih, knjižnic. Kulturno prosvetni zbor Skupščine SRS je namreč letos sprejel petletni sanacijski program javne splošnoizobraževalne mreže knjižnic in tako pričakujemo, da bodo k sporazumu v prihodnjem letu pristopile še druge občinske knjižnice. K prvemu osnutku je komisija prejela pripombe 9 knjižnic. Dopolnjen in popravljen drugi osnutek predloga je komisija, sprejela dne 15. julija 1971 in ga predložila Republiškemu odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Soglasje k samoupravnemu sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za področje knjižničarstva je dalo predsedstvo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti na seji 26. julija 1971, potem ko je ugotovilo, da so v samoupravnem sporazumu upoštevane vse pripombe pododbora RO za kulturo in vse pripombe predsedstva. Predlog smo poslali tudi Republiškemu sekretariatu za delo, komisiji za verifikacijo. Dokumentacije, ki je bila objavljena v Ur.l. SRS št.23/71 z dne 30.6.1971 komisija ni mogla pravočasno pripraviti, ker zaradi letnih dopustov v marsikateri knjižnici ni bilo mogoče dobiti ustreznih podatkov in jo zato pošiljamo, šele s tem dopisom. Komisija se je ponovno sestala 3o. septembra 1971, da bi proučila dodatne zahteve verifikacijske komisije, ki so bile objavljene v Biltenu št. 5 z dne 16.9.1971. Komisija je soglašala z zahtevo verifikacijske komisije, da lahko znaša faktor stimulacije na najnižje kalkulativne osebne dohodke največ 15 %, zlasti ker v knjižničarstvu Volikor nam je znano, ne bc mogoče v letu 1971 realizirati niti tako izračunanih osebnih dohodkov. Sprejela je naslednje popravke: Prvi odstavek 9* čl. se popravi: "Upoštevajoč družbeno dogovorjeno najnižjo vrednost dela /za nekvalificiranega delavca/ podpisniki sporazuma v letu 1971 določijo vrednost za normalno opravljeno delo v rednem delovnem času na 9,2o dinarjev za točko, tj. 92o din za delovno mesto pogojno nekvalificiranega delavca". v Cl.ll se popravi: "Neglede na druge določbe tega sporazuma povprečni mesečni dohodek za normalno delo v rednem delovnem času v letu 1971 ne more biti nižji od 800 din in ne višji od 6.000 din. v C1.22, 4- alinea se popravi tehnična napaka: "- za regresiranje prehrane do netto 5o din mesečno na zaposlenega delavca, pri čemer se ta znesek ne sme plačevati posamezniku v gotovini." Obrazložitev k dokumentaciji: K rekapitulaciji dokumentacije tabele C smo pripravili še dodatno rekapitulacijo nekaterih za nas važnih pokazateljev, ki vam jo tudi prilagamo. Po 21.čl. našega sporazuma predstavlja pri knjižnicah stimulacija 2 % od netto KOD /tabela A, št.l/. Najvišji OD po sporazumu znaša 4.784 din, tj. OD znanstvenega sodelavca 3*68o din + 3c % na vodstveni dodatek. Naš sporazum v celoti predstavlja 117,64 % družbenega sporazuma. Odstop 2,84 % je naspal predvsem zaradi skupine "knjižničarski manipulant", Ki predstavlja v skupini knjižnic še močno grupacijo in je v sporazumu okvalificiran z indeksom 13o, v družbenem dogovoru pa ga ni mogoče uvrstiti drugam kot v skupino II z indeksom 113. Knjižničarski manipulant je nastal v knjižnici po letu 1945, ko se je v Sloveniji začela profesionalizacija knjižnic. To je tehnični pomočnik, ki opravlja kljub nižji izobrazbi v knjižnicah navadno zelo natančno in zahtevno delo pri izposoji literature ali pri urejanju velikih skladišč literature, kamor so ti delavci v glavnem razporejeni. Tega mesta delavec ne more zasedati, če ne upravi ustreznega za to stopnjo precej zahtevnega izpita. Tak izpit lahko opravi le naravno dovolj inteligentna oseba in ga nikakor ne moremo primerjati s polkvalificiranim delavcem. Na takih mestih Iah_':o uspejo navadno le delavci, ki imajo poleg osnovne •J?l: kake nedokončano ali nepriznano srednjo šolo. Dopolnilo k obrazložitvi dokumentaci;j e 1. Lol.ovna mosta osnovne dejavnosti knjižnic Povpr„ indeks Povpr.indeks % real. po sporazumu po druž.dog. na družb.dog. "^.anstver.i sod. 4co VIII 375 lo6,67 .8/1 - viŠ .bibliote. 35o VII 338 lo3,55 B/II - bibliotekar 31o VI 313 99,o5 E/III - viš.knjižn. 25o V 25o loo,oo B/JV - knjižničar 21o IV 213 98,6o B/V - knj.manipul. 13 II 115,o4 2. Specifična delovna mesta Pionirskega doma Povpr.indeks Povpr.indeks % real. po sporazumu po družb.dog. na družb.dog. dramaturg režiser 35o VII 338 lo3,55 igralec iiiscipient I 25o V 25o loo,oo 5n3cipient II šepetalec 21o IV 213 98,6o . ■ —;- gog I 335 VII 338 99,11 Tiodagog II 31o VI 313 99, o5 pcdc.og III 25o V 25o loo,oo -.'vir/jc; IV 21o IV 213 98,6o 3- Delovna mesta pom. dejavnosti knjižnic in Pionirskega doma Povpr.indeks Povpr.indeks % real. po sporazumu po družb.dog. na družb.dog. a/ Upravna upravno tehnično I 35o VII 338 lo3,55 II 31o VI 313 99, o5 III 25o V 25o loo,oo IV 21o IV 213 98,6o v 18o III 181 99,45 VI 113 II 113 loo,oo - pomožna • I 21o IV 213 98,6o II 18o III 181 99,^5 III 113 II 113 loo,oo IV loo I loo loo,00 Zap. Zapo- Zapo- Pogojno Sredstva +Netoisred.Sredstva Sred. Št. tt • • - • sleni sleni nekval. KOD po za skup. skupaj po na pog. J po po del. družb. dog. poral? o družb. dog. nekv. stažu oprav. din din din del. _______________________urah.____________________________________________________ ~T Lavričeva 2 1757 375^ 50.352 2.400 52.752 1.235 " knjižnica Ajdovščina 2 Mestna 11,75 11,75 21,14 228.400 14.400* 242.800 957 ljudska knjižnica Celje 3 Študijska 15,25 15,25 29,82 305*909 18.300 324.219 906 knjižnica Celje 4 Ljudska 1 1 2,50 34.600 1.200 35-800 1.193 knjižnica Črnomelj 5 Ljudska 1 1 2,13 28.560 1.200 29*760 1.164 knjižnica Grosuplje 6 Ljudska 1 1 1,13 15*120 1.200 16.320 1.204 knjižnica Hrastnik p Mestna 4 4 7,76 85*300 4.800 90.100 968 knjižnica Idrija Matična 2 2 3,26 39*360 2.400 41.760 1.067 knjižnica Ilirska Bistrica Ljudska 4 2,29 4,34 53*530 3*600 57*132 1.028 knjižnica Izola j Občinska 4 4 9,26 101.305 4.800 106.105 955 knjižnica Jesenice Ljudska 2 2 4,94 66.440 2.400 68.840 1.161 Knjižnica Kamnik Ljudska 2 2 3,63 46.800 2.400 49.200 1.130 knjižnica Kočevje Ljudska 4 4 6,76 81.940 4.800 86.740 1.069 knjižnica Koper Študijska 8 8 18,16 214.560 9*600 224.160 1.029 knjižnica JKoper Zap. Zapo- Zapo- Pogojno Sredstva Neto sred.Sredstva Sred. št. sleni sleni nekval. KOD po za skupno skupaj po na pog. Knjižnica po po dela. družb.dog. porabo družb.dog.nekv. stažu oprav. din din din del. __________ urah 15 Osrednja knjižnica Kranj 24, 69 23,20 50,94 519.437 29.628 549.065 898 16 Valvazorjeva knj. Krško 1. 50 1,50 3,63 58.981 1.800 60.781 1.395 17 Centralna tehniška knjižnica Ljubljana 33 30,25 69,69 705.242 39:600 744.842 891 18 Ljudska knjižnica Bežigrad Ljubljana 6 5,4-3 10,91 113.902 7.200 121.102 925 19 Knjižnica J.Mazovca Ljubljana 11 7,98 14,30 156.684 13.200 16?.884 990 2o Ljudska knjižnica Šiška Ljubljana 9 8,75 15,52 160.400 10.800 171.200 919 21 Knjižnica 2 Prežihov V. Ljubljana 2 5 57.600 2.400 60.000 1.000 22 Mestna ljudska knjižnica Ljubljana 26 24,28 47,70 469-248 31.200 500.448 874 23 NUK Ljubljana 81 79,60 172,82 1,686.316 97.200 1,783.516 860 24 Slovanska knjižnica Ljubljana 7 7 17,16 188.400 8.400 196.800 956 25 Delavska knjižnica • Ljubljana 17 16,53 35,37 360.096 20.400 380.496 896 26 Pionirski dom Ljubljana 62 62 154,45 1,638.151 74.400 e 1,712.551 924 27 Mestna knjižnica Maribor 24 20,18 ^•2,37 450.764 28.800 479.564 943 28 Visokošol. in študij, knjižnica j Maribor 29 29 63,91 657.600 34.800 692.400 903 Zap. Zapo- Zapo- Pogojno Sredstva Neto sred. Sredstva Sred. Kniižnica sleni sle:&i nekval. KOD po za skupno skupaj po na pog. J po po delavec družb.dog. porabo družb.dog. nekv. I V J -l 29 Knjižnica in čitaln. Murska Sobota 3 3 6,76 77.4-00 3.600 81.000 954 3o Študijska knjižnica Murska Sobota 8 8 16,29 177.500 9.600 187.100 957 31 Goriška 8 knjižnica Nova Gorica 7,39 20,28 204.980 9.600 214.580 882 32 Študijska 10,50 knjižnica Novo mesto 10,50 21,35 224.100 12.600 236.700 924 33 Ljudska .knjižnica Ormož 2 2 3,13 38.160 2.400 40.560 1.080 34- Matična knjižnica Piran 6 3,72 8,28 98.992 7.200 106.192 1.069 35 Mestna knjižnica Postojna 6 4,17 9,40 102.120 7.200 109.320 969 36 Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 9 9 21,28 220.600 10.800 231.400 906 37 Matična knjižnica Radovljica 3 3 4,39 47.040 3.600 50.640 961 38 Studijska knjižnica Ravne na Koroškem 8 8 17,64 183.600 9.600 193.200 913 39 Kosovelova knjižnica Sežana 2 2 4,63 56.400 2.400 58.800 1.058 4-o Matična knjižnica Slovenska Bistrica 2 2 4,63 54.000 2.400 56.400 1.015 41 Občinska matična knjižnica Slovenj Gradec 2 1,77 4,11 49.800 2.400 52.200 1.058 !lap. it. Knjižnica Zapo- sleni po stažu Zapo- sleni po oprav. urah Pogojno nekval. delavec 1 Sredstva KOD po družb.dog din Neto sred. za skupno . porabo din Sredstva skupaj po družb.dog, din Sred. na pog . nekv. delave 42 Občinska ljudska knjižnica Slovenske Konjice 1 1 • 1,13 16.685 . 1.200 17.885 • 1.319 43 Ljudska knjižnica Škofja Loka 2 2 4,26 56.450 1 1 2.4,00 58.850 1.151 44 Ljudska knjižnica Trbovlje 3 3 5,39 63.560 3.600 67.160 1.038 45 Knjižnica Tolmin 2 2 5,26 77.900 2.400 80.300 1.272 46 Knjižnica Velenje 5 2,27 5,17 74.263 6.000 80 .*263 1.294 47 Ljudska knjižnica Vrhnika 1 1 2,13 28.560 1.200 29.760 1.164 48 Javna knjižnica Zagorje 2 1,24 2,64 36.756 2.400 39.156 1.236 49 Občinska matična knjižnica Žalec 1 / 1 2,50 •37*200 1.200 38.400 1.280 5o Občinska ljudska knjižnica Tržič 2 2 4,26 54.360 2.400 56.760 1.110 51 Občinska knjižnica Radlje ob Dravi 1 1 2,13 •30.225 1.200 31.425 1.229 + Neto sredstva skupne porabe so izračunana po merilih samoupravnega sporazuma Zapo- Zapo- Pogojno Sredstva Neto sred. Sredstva Sred. Zap. sleni sleni nekval. KOD po za skupno skupaj po na pog. št. Knjižnica po po del. sporaz. porabo sporazumu nekv. stažu oprav. ai dl ai^ delavc. ____________________ urafr_______________ __________ ____________________________ 1 Lavričeva 2 1,57 3,56 52.860 - 2.400 55-260 1.294 knjižnica Ajdovščina 2 Mestna 11,75 11,75 21,14 265.888 14.400 280.288 1.105 ljudska knjižnica Celje 3 Študijska 15,25 15,25 29,82 352.887 18.300 371.187 1.037 knjižnica Celje 4 Ljudska 1 1 2,50 31-360 1.200 32,560 1.085 knjižnica Črnomelj 5 Ljudska 1 1 2,13 27-816 1.200 29-016 1.135 knjižnica Grosuplje 6 Ljudska 1 1 1,13 15-792 1.200 16.992 1.253 knjižnica Hrastnik 7 Mestna 4 4 7,76 91-828 4.800 96.628 1.038 knjižnica Idrija 8 Matična 2 2 3,26 39-852 2.400 42.252 1.080 knjižnica Ilirska _ • Bistrica 9 Ljudska 4 2,29 4,34 52.524 3-600 56.124 1.009 knjižnica Izola 10 Občinska 4 4 9,26 109-993 4.800 114.793 1.033 knjižnica Jesenice 11 Ljudska 2 2 4,94 67-976 2.400 70.376 1.187 knjižnica Kamnik 12 Ljudska 2 2 3,63 49.872 2.400 52.272 1.200 knjižnica 13 Ljudska 4 4 6,76 89-236 4.800 94.036 1.159 knjižnica Koper 14 Študijska 8 8 18,16 219-624 9-600 229-224 1.052 knjižnica Koper g^p*Knjižnica Zapo- sleni po stažu Zapo- sleni po oprav. urah Pogojno Sredstva Neto sred.Sredstva nekval. KOD po za skupno skupaj po del. sporazumu porabo sporazumu din din din Sred. na pog, nekv. de lave, 15 Osrednja knjižnica Kranj 24,69 23,20 50,94 591.706 29.628 621.334 1.016 16 Valvazorjeva knjižnica Krško 1,50 1,50 3,63 58.770 1.800 60.570 1.390 17 Centralna tehniška knjižnica Ljubljana 33 30,25 69,69 812.172 39.600 851.772 1.019 18 Ljudska knjižnica Bežigrad Ljubljana 6 5,43 10,91 127.124 7.200 134.324 1.026 19 Knjižnica J.Mazovca Ljubljana 11 7,98 14,30 172.176 13.200 185.376 1.080 2o Ljudska knjižnica Šiška Ljubljana 9 8,75 15,52 183.885 10.800 194.685 1.045 21 Knjižnica 2 Prežihov V. Ljubljana 2 5 60.720 2.400 63.120 1.052 22 Mestna ljudska knjižnica Ljubljana 26 24,28 47,70 545.766 31.200 576.966 1.008 23 NUK Ljubljana 81 79,60 172,82 1 ,961.524 97-200 2,058.724 993 24 Slovanska knjižnica Ljubljana 7 7 17,16 216.576 8.400 224.976 1.093 25 Delavska knjižnica Ljubljana 17 16,53 35,37 413.432 20.400 433.832 1.022 26 Pionirski dom Ljubljana 62 62 154,45 1 ,898.116 74.400 1,972.516 1.064 27 Mestna knjižnica Maribor 24 20,18 42,37 513.322 28.800 542.132 1.066 28 Visokošol.29 in študijska knjižnica Maribor 29 63,91 762.120 34.800 796.920 1.039 Zapo- jaD.-rr • • * • ' sleni it! Kna^moa p0 stažu Zapo- sleni po oprav, ur ah Pogojno nekval. del. 1 Sredstva KOD po sporaz. , din Neto sred. za skupno porabo din Sredstva skupaj po sporazumu din Sred. na pog. nekv. delavc. 29 Knjižnica 3 in čitaln. Murska Sobota 3 6,76 85-248 3.600 88.848 1.051 3o Študijska 8 knjižnica Murska Sobota 8 16,29 205-076 1 9.600 ♦ 214.676 1.098 31 Goriška 8 knjižnica Nova Gorica 7,39 20,28 237-428 9.600 247.028 1.015 32 študijska 10,50 knjižnica Novo mesto 10,50 21,35 252.924 12.600 265.524 1.036 33 Ljudska 2 knjižnica Ormož 2 3,13 36.540 2.400 38.940 1.037 34 Matična 6 knjižnica Piran 3,72 8,28 104.092 7.200 111.292 1.120 35 testna 6 knjižnica Postojna 4,17 9,40 113.268 7-200 120.468 1.069 36 Ljudska 9 in študijska knjižnica Ptuj 9 21,28 248.140 10.800 258.940 1.014 37 Matična 3 knjižnica Radovljica 3 4,39 56.520 3.600 60.120 1.141 38 Študijska 8 knjižnica Ravne na Koroškem 8 17,64 210.084 9.600 219-684 1.038 39 Kosovelova 2 knjižnica Sežana 2 4,63 58.704 2.400 61-104 1.100 4-0 Matična 2 knjižnica Slovenska Bistrica 2 4,63 56.304 2.400 58.704 1.057 41 Občinska 2 matična knjižnica Slovenj Gradec 1,77 4,11 50.904 2.400 53.304 1.081 Zapo- Hap. sl eni ;t. Knjižnica po stažu Zapo- sleni po oprav. urah Pogojno nekval. del. » • Sredstva Neto sred. KOD po za skupno sporazumu porabo din din Sredstva skupaj po sporazumu din Sred. na pog. nekv. delave. 42 Občinska ljudska knjižnica Slovenske Konjice 1 1 1,13 17-357 1.200 18.557 1.368 43 Ljudska knjižnica Škofja Loka 2 2 4,26 59.066 2.400 « 61.466 1.202 44 Ljudska knjižnica Trbovlje 3 3 5,39 67,088 3.600 70.688 1.093 45 Knjižnica Tolmin 2 2 5,26 79.748 2.400 82.148' 1.301 46 Knjižnica Velenje 5 2,27 5,17 76.039 6.000 82.039 1.322 47 Ljudska knjižnica Vrhnika 1 1 2,13 25.500 1.200 26.700 1.045 48 Javna knjižnica Zagorje 2 1,24 2,64 34.368 2.400 36.768 1.160 49 Občinska matična knjižnica Žalec 1 1 2,50 36.720 1.200 37.920 1.264 5o Občinska ljudska knjižnica Tržič 2 2 4,26 54.084 2.400 56.484 1.105 51 Občinska knjižnica Radlje ob Dravi 1 1 2,13 27.165 1.200 28.365 1.110 Socialistična republika Slovenija VERIFIKACIJSKA KOMISIJA Verifikacijska komisija je na svoji 37. seji dne 22/10-1971 obravnavala samoupravni sporazum, ki so ga sklenile delovne organizacije s področja KNJIŽNIČARSTVA in po preizkusu njegove skladnosti z zakonom in splošnim družbenim dogovorom o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona na podlagi določbe 4.odstavka 13* člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve,dohodka in oseb-, nih dohodkov /Uradni list SRS, št. 4/1971/ ODLOČILA: Samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so^ga^sklenile delovne organizacije s področja dejavnosti KNJIŽNIČARSTVA, se vpiše v register samoupravnih sporazumov, ki ga vodi Republiški sekretariat za delo’v smislu navodila o registru samoupravnih sporazumov in o postopku za njihov vpis v register /Uradni list SRS, št.15/71/» Z dnem te odločbe postane citirani samoupravni sporazum prav-noveljaven. • Obrazložitev : Verifikacijska komisija je ugotovila, da je bil citirani samoupravni sporazum sprejet po predpisanem postopku, da je dal k njemu svoje soglasje Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije dne 26/7-1971 in da je v skladu z zakonom in splošnim družbenim dogovorom. V sporazumu določene osnove in merila služijo predvsem za zagotovitev enotnega programiranja in kalkuliranja ter urejajo delitev dohodka in osebnih dohodkov po delu v delovnih organizacij ah-podpisnicah in ne pomenijo obveznosti plačnikov. Te obveznosti določajo partnerji pogodbeno kot to določajo zakoni za posamezno dejavnost. S tem so izpolnjeni z zakonom postavljeni pogoji za vpis cit. samoupravnega sporazuma v register. 0 TEM SE OBVESTIJO: 1. Republiški sekretariat za delo, Ljubljana 2. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Ljubljana 3- Gospodarska zbornica SRS, Ljubljana 4. Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja knjižnic Sl. 5. SDK - Centrala za Slovenijo s seznamom VERIFICIRANI SPORAZUM 27. lo. 1971 Na podlagi 7* člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov /Ur. 1. SRS, št. 4/71/ so pristojni samoupravni organi delovnih skupnosti s področja knjižničarstva in delovne skupnosti Pionirskega doma /v nadaljnjem besedilu: podpisniki sporazuma/, potem ko so dobili soglasje pristojnega organa sindikata, sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov « 1. člen Podpisniki sporazuma na vsaki stopnji delitve doseženega dohodka upoštevajo, da delijo rezultate svojega in družbenega dela. Zagotavljajo, da bo za enako delo odmerjeno enako plačilo na temelju opravljenega dela in da bo osebni dohodek posameznega delavca vsklajen z njegovim prispevkom pri uresničevanju nalog delovne enote in organizacije kot celote. Podpisniki sporazuma zagotavljajo v okviru možnosti tudi stalno izboljševanje delovnih razmer in napredek dejavnosti. 2. člen Merila morajo zagotavljati zlasti: « - da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev gibljejo v odvisnosti od doseženih rezultatov dela in da se spodbuja interes delovnih ljudi za dobro gospodarjenje; - da so razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih izobrazbenih kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, predvsem odraz razlik v delovni storilnosti in tudi v delovnih pogojih; - da delovni ljudje v organizacijah združenega dela lahko po enotnih in usklajenih vidikih presojajo uspehe svojega dela in gospodarjenja; - tolikšno izdvajanje sredstev iz doseženega dohodka za razširjanje materialne osnove družbenega dela, za znanstveno -raziskovalno delo in za izobraževanje delavcev, da se krepi akumulativnost in reproduktivna sposobnost organizacij združenega dela, spodbuja splošen družbeni razvoj in vlogo, ki jo imajo kot poglavitni nosilci družbene reprodukcije. 3. člen * Doseženi dohodek za opravljeno delo razdeli delovna organizacija vsako leto z zaključnim računom, delitev med letom pa usmerja s finančnim načrtom. Pri tem najprej določi sredstva za amortizacijo zgradb in opreme, sredstva za materialne izdatke in sredstva za rezervni sklad, preostanek pa za osebne dohodke s prispevki, za poslovni sklad in sklad skupne porabe. Vsi med letom izplačani osebni dohodki in osebni prejemki iz sklada skupne porabe se obravnavajo kot akontacija, ki se dokončno obračuna z zaključnim računom. 4. člen Delovna organizacija obračunava amortizacijo tako, da upošteva najmanj predpisane minimalne stopnje. Če so s pogodbo o financiranju določene višje stopnje, se amortizacija obravnava najmanj po teh pogodbenih stopnjah. 5. člen Delovna organizacija nameni za materialne izdatke najmanj tolikšen del doseženega dohodka, da zagotovi kakovost in obseg poslovanja, določena s programom, ki je skladen s predpisi in sklenjenimi pogodbami. Pri tem je treba težiti k stalnemu izboljševanju dejavnosti. 6. člen Delovna organizacija nameni za rezervni sklad vsako leto najmanj 0,5 % od doseženega dohodka, in sicer toliko časa, da dosežejo rezervna sredstva najmanj polmesečno porabo. Podpisniki sporazuma bodo v svojih splošnih aktih o delitvi osebnih dohodkov upoštevali za vrednotenje dela delavcev te osnove: 1. vrednost delovnega mesta, 2. dejansko strokovno usposobljenost, 3. delovno uspešnost, obseg in kakovost dela, 4. posebne delovne pogoje. • . . Po gornjih osnovah bodo podpisniki sporazuma razvrščali delavce: - glede na značilne skupine delovnih mest v skladu s statutom in aktom o sistemizaciji delovnih mest; - glede na dejansko strokovno usposobljenost, upoštevaje šolsko izobrazbo, akademsko ali znanstveno stopnjo in specialna znanja ter delovne izkušnje; - glede na delovno uspešnost z obsegom dela, upoštevaje stalne obveznosti po programu dela ustanove /vodstvene funkcije nosilstvo nalog, znanje tujih jezikov nad zahtevkom, mentorstvo ipd./; - glede na posebne delovne pogoje, upoštevaje take izjemne posebne delovne pogoje, ki niso vključeni v značilnih skupinah delovnih mest. 8. člen Vrednost delovnega mesta se določi glede na zahtevano znanje, odgovornost in obseg dela, napore in delovne razmere. Ta vrednost se določa s številom indeksnih točk po spodaj naštetih značilnih skupinah delovnih mest. Kalkulativne osnove osebnih dohodkov določi ob upoštevanju osnov in meril tega sporazuma delovna organizacija tako, da ohrani upravičena razmerja med različnimi delovnimi mesti. Znanstveno Bibliotekarsko I. delavec z Bibliotekarsko II. delavec z Bibliotekarsko III delavec z Bibliotekarsko IV. delavec z Bibliotekarsko V. delavec z Delovne izkušnje leta od tega strokovni __________izpit po Nazivi Povprečni indeks doktorat znanosti 15 let visoko izo- 12 let - 24 mes. brazbo, strokovnim izpitom, javno priznana specializacija visoko izo- 10 let - 24 mes. brazbo, in strokovnim izpitom višjo izo- 7 let - 18 mes. .brazbo, strokovnim izpitom srednjo 5 let - 12 mes. izobrazbo, strokovnim izpitom osnovno izo- 2 leti - 6 mes. brazbo, strokovnim izpitom , Znanstveni . 400 sodelavec, višji, znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik višji bibliote- 350 kar višji strokovni sodelavec bibliotekar 310 višji knjiž- 250 nič ar knjižničar 210 knjižničarski manipulant 130 Dramaturg Režiser Igralec Inspicient Inspicient Sepetalec Pedagog Pedagog Pedagog Pedagog Delovne izkušnje Nazivi Povprečni leta od tega indeks ___________preizkušnja_______________________ visoka izo- 5 let - 12 mes. dramaturg 350 brazba, izpričan umetniški talent in strokovni publicistični opus visoka izo- 5 let - 12 mes. režiser brazba izpričan umetniški talent 350 visoka izobrazba ali priznan status igralca, izpričan umetniški talent 12 mes, igralec 350 višja izobrazba 3 leta - 12 mes. inspicient 250 srednja izo- 3 leta brazba srednja izo- 3 leta brazba, sposobnost šepetanja visoka izobrazba - 12 mes. inspicient 210 - 12 mes. šepetalec 210 5 let - 12 mes, profesor visoka izobrazba višja izobrazba srednja izobrazba 3 leta - 12 mes. profesor 335 310 3 leta - 12 mes. pred.učitelj 250 3 leta - 12 mes. učitelj 210 3. DELQYHA HESTk POMOŽNIH DEJAVNOSTI KNJIŽNIC IN PIONIRSKEGA DOMA a/ Upravna Upravno I delavec z Upravno II. delavec z Upravno III delavec z Upravno IV. delavec z Upravno V. delavec z Upravno VI. delavec z b/ Tehnično Tehnično I. delavec z Delovne izkušnje Nazivi Povprečni leta od tega indeks __________preizkušnja visoko izobraz- 12 let - 12 mes, bo, javno priznano specializacijo, sekretar velike knjižnice visoko izobrazbo višjo izobrazbo srednjo izobrazbo zaključeno strokovno šolo /2-3 leta/ osnovno izobrazbo 10 let - 12 mes. 7 let - 12 mes. 5 let - 6 mes. 3 leta - 6 mes. 1 leto - 3 mes, upravni delavec 350 upravni in 310 računovodski t delavec upravni in 250 računovodski delavec upravni 210 in računovodski delavec upravni 180 in računovodski delavec upravni delavec 113 pomožna visoko strokovno kvalifikacijo 5 let - 12 mes. visoko kvalifi- cirani delavec 210 Delovno Zahtevana Delovne izkušnje mesto izobrazba leta od tega preizkušnja Nazivi Povprečni indeks Tehnično II. strokovno 3 leta - 6 mes. delavec z kvalifikacijo kvalifi- cirani delavec 180 /2-3 letna priučitev/ Tehnično III. polkvalifi- 1 leto - 3 mes. delavec z kacijo /priučitev/ Pomožni brez kvali- - 3 mes. delavec fikacije 3 mes polkvali- 113 ficirani delavec nekvali- 100 ficirani delavec 9. člen Upoštevajoč družbeno dogovorjeno najnižjo vrednost dela /za nekvalificiranega delavca/ podpisniki sporazuma v letu 1971 določijo vrednost za normalno opravljeno delo v rednem delovnem času na 9*20 dinarjev za točko, t.j. 920.- dinarjev za delovno mesto nekvalificiranega delavca. Od navedene vrednosti točke odpade na najnižje kalkulativne osebne dohodke toliko, kot je predvideno v 6. členu splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti, razlika pa je nadomestilo za povprečni vrednostni rezultat, ki ga uresničujejo gospodarske delovne organizacije na podlagi dogovorjenega faktorja stimulacije. Tako se v zasnovi zagotavlja odvisnost osebnih dohodkov delavcev, ki delajo v organizacijah združenega dela, podpisnic tega sporazuma, tudi do dosežene družbene produktivnosti dela, kar je podlaga za uresničevanje načela: "za enako delo - enako plačilo". Če se na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko ali Službe družbenega knjigovodstva ugotovi, da je bil povprečen rezultat faktorja stimulacije v gospodarskih delovnih organizacijah na območju SR Slovenije večji ali manjši od predvidenega v prejšnjem odstavku tega člena, se razlika obračuna v okviru valorizacije, ki je predvidena v predzadnjem odstavku 6. člena splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. Podpisniki sporazuma si bodo prizadevali, da bi čimprej dosegli dohodek, ki bo omogočal vrednotenje dela na ravni osnov in meril tega sporazuma. Do tedaj pa bodo podpisniki izplačevali osebne dohodke upoštevajoč sredstva,- s katerimi razpolagajo, vendar tako, da se najnižjim kategorijam osebni dohodek ne bo zmanjšal. Podpisniki sporazuma bodo začenši z letom 1972 valorizirali zneske iz X. odstavka 9. člena na način, ki je predviden v zadnjem odstavku 6. člena splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti. 11. člen « Ne glede na druge določbe tega sporazuma povprečni mesečni osebni dohodek za normalno delo v rednem delovnem času v letu 1971 ne more biti nižji od 800 dinarjev in ne višji od 6.000 dinarjev. 12. člen V primeru, da je v času tega dogovora na delovnem mestu delavec, ki nima zahtevane izobrazbe, se mu vrednost delovnega mesta, izračuna po 8. in 9- členu tega sporazuma, zmanjša za vsako manjkajočo stopnjo izobrazba od 10 do 15 %• Delavcu, ki ima 20 let delovne dobe, vštevne za pokojnino, se odbitek lahko zmanjša za polovico. 13. člen Če si delavec pridobi v času svojega rednega delovnega razmerja v v delovni organizaciji višjo izobrazbo ali javno priznano specializacijo, kot jo zahteva delovno mesto, ki ga zaseda, se mu osebni dohodek v skladu z interesom delovne organizacije lahko poveča do 10 %, vendar tako, da ne preseže osebnega dohodka drugih delavcev z enako izobrazbo na enakem delovnem mestu. Za izobrazbo usti^zne stopnje se šteje izobrazba, priznana z javno listino. 15. člen Pri določanju osebnega dohodka po 8. in 9. členu tega sporazuma se upoštevajo delovne izkušnje takole: « - delavcu, ki ima toliko delovnih izkušenj, kot jih zahteva za njegovo delovno mesto akt o sistemizaciji oziroma 8. člen tega sporazuma, pripada ob normalni delovni uspešnosti celotna predvidena vrednost; - delavcu, ki ima najmanj delovnih izkušenj, kot jih za njegovo delovno mesto predvideva akt o sistemizaciji, pripada za normalno delo osebni dohodek, znižan za vsako manjkajoče leto za 2%. Določba tega člena se ne uporablja za delavce iz 20. člena tega sporazuma. 16. člen Delovno mesto individualnega izvršilnega organa in delovna mesta, ki so v samoupravnih aktih delovne organizacije določena kot vodilna delovna mesta, se ovrednotijo tako, da se vrednost značilne skupine delovnih mest, v katero je razvrščen individualni izvršilni organ ali vodilni delavec po svojem osnovnem poklicu, poveča za največ 40 %. Pri določanju tega povečanja je treba upoštevati velikost in strukturo delovne organizacije po naslednjih kriterijih: - knjižnice republiškega pomena povečanje in Pionirski dom do 40 % - splošnoizobraževalne knjižnice I. skupina /regionalne knjižnice za območja z nad 100.000 prebivalcev/ do 35 % II. skupina /regionalne knjižnice za območja od 50 - 100.000 prebivalcev, sedanje študijske knjižnice oz. osrednje regionalne knjižnice/ do 30 % ' III. skupina^/občinske matične knjižnice za območja z od 20 - 50*000 prebivalci in za kraje z gimnazijami in šolami druge stopnje/ IV. skupina /občinske matične knjižnice za območja z od 10 - 20.000 prebivalci/ V. skupina /občinske matične knjižnice za območja od 5 - 10.000 prebivalcev/ 17. člen Osebni dohodek delavca se za delo v nočnem času, to je od 22. do 5« ure, poveča za 12,5 %. Pri določanju odstotka se upošteva intenzivnost dela v nočnem času. 18. člen Delovna organizacija zagotovi, da bo plačilo za podaljšan delovni čas, če ga predpisuje samoupravni akt, v sorazmerju z osebnim dohodkom za delo v rednem delovnem času za najmanj 30 %, četudi gre za delo, ki je manj intenzivno od normalnega. 19. člen Podpisniki sporazuma bodo obravnavali osebne dohodke zunanjih /honorarnih/ sodelavcev sorazmerno z obsegom in vrednostjo opravljenega dela na enakih ali podobnih delovnih mestih po 8. členu tega sporazuma. 20. člen * Delavcu-pripravniku in delavcu na preizkušnji se osebni dohodek iz 8. in 9- člena tega sporazuma zmanjša za 50 delavcu, ki opravlja vse naloge delovnega mesta v normalnem obsegu in kakovosti, čeprav ima mentorja, pa se zmanjša za 20 %. 21. člen Delovna organizacija izloči iz sredstev za osebne dohodke najmanj 2 % za nadpovprečne delovne uspehe. do 20 % do 10 % do 5 % Sredstva iz prejšnjega odstavka razdeli delovna organizacija samo tistim delavcem, za katere na podlagi evidence o delu in ocene dela ugotovi, da njihovi delovni uspehi po obsegu in kakovosti pomembno presegajo normalno izpolnjevanje delovnih nalog. Način ocenjevanja delovnih uspehov in merila določi delovna organizacija v samoupravnem aktu. 22. člen Iz sredstev sklada skupne porabe namenijo podpisniki sporazuma vsako leto - za stanovanjsko izgradnjo najmanj 4 % od brutto osebnih dohodkov i - za strokovno izobraževanje delavcev najmanj 2 % od izplačanih netto osebnih dohodkov - za rekreacijo najmanj netto 300.- in največ 600.- din na zaposlenega delavca - za regresiranje prehrane do netto 50.- din mesečno na zaposlenega delavca, pri čemer se ta znesek ne sme plačevati v gotovini posamezniku - za druge skupne kulturne in socialne potrebe do 0,3 % na zaposlenega delavca od izplačanih netto osebnih dohodkov. Zneski za rekreacijo se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja življenskih stroškov. 23. člen Podpisniki sporazuma bodo zagotovili, da bo nadomestilo osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni stoodstotno v primeru nesreče pri delu, v drugih primerih pa bo znašalo najmanj 80 % osnove določene po osebnem dohodku preteklega leta. 24. člen Podpisniki sporazuma bodo izplačali delavcu ob upokojitvi ali njegovi družini ob smrti delavca najmanj enkratni in največ dvakratni znesek povprečnega mesečnega dohodka zavoda. Podpisniki se sporazumejo, da ne bodo na račun materialnih stroškov in skladov skupne porabe izplačevali drugih osebnih prejemkov razen tistih, ki so v samoupravnem sporazumu izrecno predvideni. 26. člen Osebni prejemki, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov, znašajo: - dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, če potovanje traja 8 - 12 ur 60.- - dnevnica za službeno potovanje izven kraja zaposlitve, Če potovanje traja 12 - 24 ur 80.- + 100 % cene prenočišča na podlagi predloženega računa, če je delavec prenočeval izven kraja stalnega bivališča - dnevnica za službeno potovanje v tujino, ki je s predpisom določena za delavce upravnih organov - povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene za dejansko prevoženi kilometer 0,90 - povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje mesečno največ 500.- - delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela nad 20.- cene mesečne vozovnice Ti zneski se valorizirajo vsako leto z odstotkom povišanja življenskih stroškov. 27* člen Skupna komisija, ki so jo imenovali podpisniki za pripravo tega sporazuma, nadaljuje delo kot stalni organ podpisnikov sporazuma in ima tele naloge: - spremlja izvrševanje tega sporazuma in v ta namen lahko zahteva od podpisnikov potrebne podatke - razlaga določila tega -sporazuma na zahtevo posameznega podpisnika - zastopa podpisnike sporazuma v stikih s podpisniki splošnega dogovora in verifikacijskimi organi - sprejema predloge podpisnikov za spremembe’ in dopolnitve sporazuma s tem, da je o vsakem predlogu dolžna sprejeti stališče in ga sporočiti predlagatelju najpozneje v tridesetih dneh od sprejema predloga - pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev tega sporazuma ter jih predlaga v obravnavo podpisnikom. Podpisniki sporazuma lahko kadarkoli zamenjajo člane v skupni komisiji. Sedež komisije je v Narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana, Turjaška 1, p.p.259* 28. člen Podpisniki sporazuma uskladijo svoje splošne akte o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določbami samoupravnega sporazuma do 31. januarja 1972. 29. člen « K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela, ki niso sodelovale v samem postopku za njegovo sklepanje. Svoj pristop sporočijo v obliki sklepa vsem podpisnikom sporazuma ter verifikacijski komisiji. S pristopom prevzame organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnik samoupravnega sporazuma. 30. člen Za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma velja enak postopek kot za sprejem. Postopek za valorizacijo se ne šteje kot sprememba ali dopolnitev tega sporazuma. 31. člen Ta samoupravni sporazum velja od dneva, ko so izpolnjeni pogoji po 5-» 7. in 13. členu Zakona. V Ljubljani, 26. julija 1971. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana Sporočamo vam, da je bil dne 27.10.1971 sprejet in verificiran samoupravni sporazum za knjižnice. Podpisniki bodo sporazum podpisali v ponedeljek, dne 8. novembra 1971» ob 9 dopoldne v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, Turjaška 1. Ob tej priložnosti se bomo pogovorili o problemih in obveznostih, ki se pojavljajo v zvezi z uveljavljanjem samoupravnega sporazuma. Sklepi Ob slovesnem podpisu samoupravnega sporazuma za knjižnice dne 8. novembra 1971 v prostorih NUK, Ljubljana, Turjaška 1. 1. sklep: Podpisniki bodo pripravili svoje samoupravne akte do 31.1.1972. Pri tem naj pomaga knjižnicam komisija z osnutki. Pripravijo naj se vzorci osnutkov za Pravilnik o oblikovanju in delitvi dohodka, Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest. 2. sklep: Knjižnice, podpisnice sporazuma, bodo poravnale vse stroške, ki jih bo imela komisija s pripravo pravilnikov. kakor tudi stroške s pripravami za samoupravni sporazum. Podpisniki sprejmejo predlog o višini prispevka. 5. sklep: Podpisniki sporazuma soglašajo s tem, da ostane komisija v sedanji sestavi in njena predsednica tov. Ančka Korže-Strajnar. Pionirski dom pa naj predlaga dodatnega člana komisije. 4-. sklep: Podpisniki sporazuma predlagajo naj se vsi dokumenti o poteku priprav na samoupravni sporazum čimprej objavijo. To obveznost naj prevzame komisija. 5. sklep: Komisija seznani podpisnike sporazuma o naknadnem pristopu Ljudske knjižnice Izola in Mestne knjiZ nice in čitalnice Morska Sobota k samoupravnemu sporazumu in predlaga naj predlog sprejmejo. Podpisniki s predlogom soglašajo. PRIPOMBE k samoupravnemu sporazumu o merilih za delite^ dohodka in osebnih dohodkov skupine KNJIŽNIC , pravna presoja sporazuma. Ugotovitve ; 1. Postopek Iz priloge komisije za samoupravno sporazumevanje skupine knjižnic, ki pa za presojo poteka postopka glede na določila 4-. do 7. člena Zakona ni dovolj podrobna, je mogoče povzeti, da se je samoupravno dogovarjanje v tej skupini pričelo s predlogom iniciativnega odbora ter da je bilo večinsko načelo /čl.5 Zakona/ spoštovano. Komisija /podatkov o ustanovitvi ni/ je osnutke predložila podpisnikom, pristojnemu organu sindikata ter verifikacijski komisiji, kot predvideva člen 6 Zakona. Tako zbrane pripombe je upoštevala ter je bil samoupravni sporazum pravilno sprejet /čl. 7/2 Zakona/. Presoja enakopravnosti, prostovoljnosti in javnosti pri sprejemanju samoupravnega sporazuma je možna le na osnovi gornjih podatkov. 2. Sistematika, razumljivost Kljub temu, da posamezne vsebinske celote /načelne določbe, merila za delitev, izvrševanje in veljavnost sporazuma itd./ niso izrecno zaokrožene v ustrezno naslovljena poglavja, je snov smiselno obdelana, tako da zaradi razvrščenosti posameznih določb sporazuma in na taki podlagi možne povezave po mojem mnenju ne more priti do nesporazumov ali nerazumljivosti. Razpored določb je logičen, odseva pri ustreznem splošnem družbenem dogovoru uporabljeno zaporedje ter zagotavlja uporabnost sporazuma. Dvom se porodi edinole pri povezavi prvega in drugega stavka 17* člena: iz jezikovne razlage drugega odstavka je jasno, da podpisniki predvidevajo elastičnost navedenega odstotka, pač v odvisnosti od intenzivnosti dela, medtem ko formulacija prvega daje vtis, da gre za fiksno postavko. Besedo "za" bi bilo torej treba nadomestiti z besedo "do". 3. Terminologija Samoupravni sporazum se izrazovno opira na osnovna vira, iz katerih izhaja: Zakon in sdd. Podpisniki niso iskali izvirnih rešitev, temveč so se /pravilno/ zatekli k obstoječim strokovnim izrazom /tudi zsdo/ ter uporabili takšne slovnične povezave, da je namen določb jasen in nedvoumen. 4. Vsebina Vprašanje je, če je mogoče samoupravnemu sporazumu očitati, da ne povzema /običajno citiranih./ določb drugega, tretjega in četrtega odstavka 1. člena sdd za delovne organizacije družbenih dejavnosti in organe 30. člena zakona. Vsekakor pa ni moč trditi, da bi ne izpeljal konkretno temeljnih načel 1. in 2. člena zakona tako, da so ta prisotna v vseh materialnih določilih sporazuma. Vendarle pa je samoupravni sporazum dokaj skop pri predpisovanju načina uresničevanja sprejetih meril ter nadzorovanja istega. Prav tako bi bilo morda potrebno ob upoštevanju poudarjenega dejstva, da komisija pričakuje skorajšne pristope k samoupravnemu sporazumu, temu postopku posvetiti kak člen. Najbolj pa sem pogrešil določilo., ki bi podpisnikom nalagalo uskladitev njihovih splošnih aktov s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov z določbami sporazuma ter primeren rok za izvedbo tega. Predlog sprememb: Besedilo novega člena 28: Podpisniki sporazuma uskladijo svoje splošne akte o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z določbami samoupravnega sporazuma do 31- januarja 1972. Besedilo novega člena 29: K sklenjenemu samoupravnemu .spo-razumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela, ki niso sodelovale v samem postopku za njegovo sklepanje. Svoj pristop sporočijo v obliki sklepa vsem podpisnikom sporazuma ter verifikacijski komisiji. S pristopom prevzame organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnik samoupravnega sporazuma. Božo Janhuba, dipl.prav. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana Na željo kolektivov je komisija pripravila osnutek feaiaouprav-nih aktov, ki jih bo treba do 31. januarja 1972 vskladiti s samoupravnim sporazumom za področje knjižnic. Pravilniki so bili pripravljeni na primeru NUK. Osnutke je pripravil član komisije tov. Ivo Pintarič, pregledala in dopolnila pa jih je še komisija za redakcijo samoupravnih aktov, ki je bila sestavljena iz članov kolektiva NUK in sicer: Maksa Veselka, Ančke Korže, Ivana Pintariča, Jara Dolarja in Ančke Dolenec. Osnutki so bili poslani tudi Visokošolski in študijski knjižnici v Mariboru, da oceni njihovo uporabnost. Mariborska Visokošolska in študijska knjižnica je pismeno obvestila NUK, da smatra omenjene osnutke kot ustrezen pripomoček za delo komisij, ki bodo pripravljale pravilnike. Pošiljamo vam vzorce teh pravilnikov: 1./ Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest 2./ Pravilnik o oblikovanju in delitvi dohodka 3./ Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Ker pravilnikov zaradi pomanjkanja časa nismo mogli ponovno pretipkati vam pošiljamo xerox kopije pravilnikov z rokopisnimi korekturami in prosimo, da nam oprostite. Stroški za pripravo in razmnoževanje pravilnikov znašajo za vsako knjižnico, podpisnico sporazuma, 70.- din. Račun bo izstavila Narodna in univerzitetna knjižnica. Predsednice komisije: Ančka KORŽE-STRAJNAR Republiški sekretariat za delo verifikacijska komisija Ljubljana Komisija za samoupravno sporazumevanje za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov skupine knjižnic je prejela še dve prijavi o pristopu k samoupravnemu sporazumu za knjižnice in sicer za Ljudsko knjižnico Izola in Knjižnico in čitalnico Murska Sobota Komisija je ustno na sestanku ob podpisu sporazuma in nato še pismeno obvestila vse podpisnice o naknadnem pristopu obeh knjižnic k samoupravnem sporazumu. Knjižnici pri sprejemanju sporazuma nista sodelovali zaradi daljše obolelosti vodij knjižnic. /Porodniški dopust, infarkt./ V prilogi vam pošiljamo izjave o pristopu knjižnic k sporazumu ter zahtevano dokumentacijo. Prosimo, da obe knjižnici vključite med podpisnike sporazuma in o tem obvestite SDK. Predsednik komisije: Ančka KORZE-STRaJNAR Republiški sekretariat za delo Ljubljana ZADEVA: NAKNADNI PRISTOP K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU 1. Delovna skupnost Ljudske knjižnice, Izola je na svoji seji dne 9/XI-1971; 2. Delovna skupnost Knjižnice in čitalnice, Murska Sobota je na svoji seji dne 10/11-1971; SPREJELA SKLEP: o naknadnem pristopu po 10. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov k samoupravnemu sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov s področja KNJIŽNIC. 0 svojih sklepih sta zgoraj omenjeni knjižnici obvestili skupno komisijo samoupravnega sporazumevanja za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov skupine knjižnic. S tem sklepom sta zgoraj omenjeni knjižnici v predpisanem roku po 11. členu splosnega družbenega dogovora sprejele samoupravni sporazum. V VEDNOST: 1. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, 2. Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja skupine knjižnic Slovenije, 3. Služba družbenega knjigovodstva-Centrala za Slovenijo, Lj. SAMOSTOJNI SVETOVALEC Mara Podrekar Zavod Pionirski dom Ljubljana Zavod Pionirski dom je pristopil zaradi samoupravnega sporazuma k skupini knjižničarstva potem, ko je bila komisija po 17. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov že imenovana. Ker Pionirski dom združuje kulturne institucije z več področij je nujno, da ima v komisiji svojega predstavnika, ki bo problematiko zavoda s tega področja posredoval komisiji, posebno od spremebah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma. V komisijo predlagamo igralca našega Mladinskega gledališča tov. Boža VOVKA. Prosimo, da izvedete postopek za imenovanje. Republiški sekretariat za delo Verifikacijska komisija Velika večina samoupravnih sporazumov je verificiranih, s tem je končana prva faza samoupravnega sporazumevanja. Poleg skrbi za izvajanje in izpolnjevanje samoupravnih sporazumov bo potrebno čimpre^j kritično oceniti tudi sedanjo zakonodajo in določila družbenih dogovorov, vlogo posameznih dejavnikov v postopku sporazumevanja in zbrati vse izkušnje, pridobljene v zadnjih mesecih. Po določilih družbenih dogovorov je verifikacijska komisija dolžna oceniti učinkovitost samoupravnega sporazumevanja glede na njegovo namembnost in glede na realizacijo meril. Dolžna je tudi ugotavljati in predlagati, kaj bi bilo potrebno spremeniti v predpisih. Komisija meni, da teh nalog ne more izpolniti brez pomoči vas, ki ste v praksi preizkusili in spoznali ustreznost sedanjega družbenega dogovora in zakona in tudi lahko objektivno ocenite, v kakšni meri smo v sedanji fazi dosegli cilje in uresničili načela zakona. Verifikacijska komisija tudi smatra, da bi bilo napačno, da ne bi izkoristili vseh izkušenj, ki jih je praksa pri samoupravnem sporazumevanju dobila. Menimo, da smo dosedaj uspešno sodelovali in vas prosimo, da nam posredujete vaše poglavitne kritične pripombe in mnenja v zvezi z dosedanjim spo- razumevanjem, saj nam bodo izredno koristna osnova za pripravo predlogov za dopolnitev in spreminjanje zakona in obeh družbenih dogovorov. Prosimo vas zlasti za vaša mnenja o sledečih zadevah: - katera nerešena, neustrezno rešena ali nejasna pravna, ekonomska ali organizacijska vprašanja so vas najbolj ovirala pri opravljanju vašega dela; - kakšni so vaši predlogi za spremembe ali dopolnitve zakona in družbenega dogovora; - katere naloge bo po vašem mnenju potrebno opraviti v prihodnjem obdobju v delovnih organizacijah, v skupni . komisiji itd.; - kako ocenjujete sedanjo opredelitev nalog posameznih dejavnikov sporazumevanja izven delovnih organizacij in še zlasti, na kakšen način bi lahko verifikacijska komisija bolje opravljala svoje naloge. Prosimo, da nam vaša mnenja posredujete do 30. decembra 1971 in se vam ob tej priliki tudi zahvaljujemo za dosedanje uspešno sodelovanje. PRIPOMBE k okrožnici verifikacijske komisije z dne 17- 12. 1971 Kranj Osrednja knjižnica v Kranju Zadovoljni smo, da je bil sorazmerno zelo hitro sprejet sporazum za našo stroko. Brez dvoma pomeni pozitiven napredek v zmedi osebnih dohodkov tudi v knjižničarstvu. Želimo le, da bi se činipre j utrdilo njegovo izvajanje v praksi. Ko bodo objavljeni še sporazumi ostalih sorodnih služb* bo mogoča primerjava in morebitni predlogi usklajevanja. *->ele takrat bodo odpadli tudi dvomi glede enaJeega tretiranja posameznih kriterijev, npr. delovnih izkušenj, prištevanja ali odštevanja točk oziroma odstotkov za delovna leta v nekaterih družbenih službah. Predvsem bi morale biti tako republiška kot temeljne kulturne skupnosti v nekem smislu sopodpisnik samoupravnih sporazumov ali kako drugače zavezane za enotne^principe in merila dodeljevalnih stopenj in obveznosti. Poleg ostalih izdatkov bi ob osebnih dohodkih po delovnih mestih brez odbitkov morale kriti tud:, obvezne izdatke za sklade, 2 % stimulativni del in druge obveznosti. Tako v zvezi s planiranimi spremembami v knjižničarski mreži kot že izvedeno združitvijo prej samostojnih zavodov v osrednje knjižnice, bi morala biti priznana vodstvena delovna mesta /npr. vodja znanstvenega oddelka, vodja izposoje-valne službe, vodja pionirskega oddelka ipd./, ki jih glede na njihovo pomembnost in obseg dela le ne moremo stimulirati samo z notranjim rangiranjem in na breme drugih profilov. To bi morda šlo le v primeru, če bi temeljne KS dodeljevale sredstva po delovnih mestih brez odbijanja za manjkajočo izobrazbo. Menimo, da je edino pomembnejše vprašanje, ki še ni razčiščeno, vprašanje čimprejšnje ureditve metodologije kontrole samoupravnih sporazumov s strani SDK. Posebno pri knjižničarstvu, ko gre za upoštevanje specifičnih zahtev delovnih mest, bi bilo treba točneje precizirati dopustne okvire izplačil OD oziroma obseg kontrole. Interno bi koristno služila zavodom zaradi enotnosti postopka apliciranja samoupravnega sporazuma krajša priloga s komentarji in razlagami /npr. kako upoštevati posamezne nepopolne stopnje izobrazbe, manjkajoče strokovne in diferencialne izpite, izjemne službe, kot so hišniki, kurjači, knjigovezi idr./ Precej odprtih vprašanj je tudi v zvezi z ureditvijo sistemizacije delovnih mest, posebno ker gre vzporedno za reformna prizadevanja. Ljubljana Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani Na vaš dopis z dne 23.t.m. sporočamo, da bi bilo umestno opozoriti Kepubliški sekretariat za delo /št. 113o-36/71 z dne 17« t.m./ na sledeči neskladnosti oz. pomanjkljivosti v aktih samoupravnega sporazuma in sicer: - v skupini knjižnic niso predvideni osebni dohodki za službena leta; vsaj v specialnih knjižnicah je nagrajevanje za dolgoletno delo izredno pomembno, saj se vsi strokovni delavci od bibliotekarjev do delavcev v skladiščih nenehno spopolnjujejo in spoznavajo z gradivom, ki ga strokovno obdelujejo odnosno skušajo ustreči uporabnikom z^gradivom ali informacijami v najrazličnejših željah s področja strokovne literature. - posebno nagrajevanje bi moralo biti predvideno za vodje oddelkov oz. služb; vodja lahko dobro opravlja svoj posel le, če je strokovno usposobljen v dela v oddelku, za kar pa se mora stalno spopolnjevati. Neskladnosti in pomanjkljivosti v sporazumih se bodo verjetno pokazale med delom in pri usklajevanju samoupravnih aktov, ki so zdaj v delu. Verjetno je bil vprašalnik poslan prezgodaj, nanj odgovoriti bo možno šele v drugi polovici leta. Komisija za samoupravno sporazumevanje Republiški sekretariat za delo Verifikacijska komisija Ljubljana Komi3ija za samoupravno sporazumevanje skupine knjižnic je prejela vaš dopis št.H3o-36/71 z dne 17» 12.1971 in Prl~ pominjamo sledeče: Komisija je v zadnjem mesecu imela priložnost^preučiti nekaj drugih samoupravnih sporazumov s področja družbenih služb ter je ugotovila, da so nekateri načelni problemi v samoupravnih sporazumih različno rešeni, kar nadalje povzroča %. neenakost v enakih, ali podobnih poklicih. Rešitve, ki so bile naši komisiji odklonjeno, so bile v nekaterih drugih sporazumih sprejete. 1./ Odklonjen nam je bil dokaj uporaben sistem nagrajevanja izkušenosti glede na dolžino delovne dobe v stroki in uveden nepreučen odbitek od 6 mesecev do največ 10 let za pomanjkanje delovnih izkušenj posameznih strokovnih skupin. Pri ocenjevanju delovnih izkušenj, kjer je kopičenje poznavanja gradiva, ki ga delavec obravnava in izposoja, osnovni pogoj za kvaliteto in količino dela, kar je primer v naši stroki, pa se v novem sistemu soočamo z velikimi težavami. 2./ Sindikat delavcev družbenih dejavnosti za Slovenijo -pododbor za kulturo, nam je tudi odklonil možnost povečanja vrednosti kalkulativnega osebnega dohodka do 10 % glede na posebne delovne razmere, razen za fizične delavce, češ, da med knjižnicami ni bistvenih razlik v delovnih razmerah, čeprav je komisija bila mnenja, da to ni res in da pomeni nagrajevanje brez teh možnosti določeno uravnilovko. Na,j navedem samo primer: a./ Bibliotekarsko II - visoka izobrazba - klasifikator v pionirski knjižnici Delovna obveznost: Klasificiranje do največ 15 % stro-kovne mladinske literature, npr. po UDK sistemu in 85 % leposlovne literature po 3 starostnih stopnjah, pretežno v slovenskem jeziku. b./ Bibliotekarsko II - visoka izobrazba - klasifikator v specialni strokovni ali splošno znanstveni knjižnici Delovna obveznost: Klasificiranje od 8o - loo % specialne strokovne ali znanstvene literature po UDK sistemu pretežno v tujih jezikih /povprečno v 4- - 5 svetovnih, v MUK pa npr. v več kot lo svetovnih je-^ zikih/ in do 2o % revialnega tiska ter drugega knjižničnega gradiva, če knjižnica ni še bolj specializirana in ločeno obdeluje revialno in dokumentacijsko gradivo. Podobnost med enim in drugim delovnim mestom klasifikatorjev je samo v sistemu strokovne obdelave gradiva, dočim je potrebna glede na specialnost stroke ali vej znanosti, ki jih klasifikator obravnava ter poznavanje tujih jezikov neprimerno večja izkušenost in znanje ter seveda prizadevanje, da delavec svoje delo obvlada. Notranja delitev lahko prinese posamezne manjše korekture v okviru enega profila, če kolektiv to sprejme, vendar ima vsak povprečen delavec, ne glede na delo, ki ga v določenem profilu opravlja enake pravice do aritmetičnega povprečja indeksnih točk in so zato možnosti za ustrezno nagrajevanje v tem okviru izredno majhne. Ker je takih primerov v naši stroki veliko na vseh izobrazbenih stopnjah, smo tako pristali na nasprotno deklariranem načelu za neenako delo enako plačilo. c»/ Primer nenačelnega postopka pa je tudi različno obravnavanje odbitka osebnega dohodka tistim delavcem, ki so na odgovornejših delovnih mestih in nimajo zaradi razmer v preteklosti, delovnem mestu ustrezne izobrazbe. Skupna komisija za samoupravno sporazumevanje skupine knjižnic je predlagala, da se takim delavcem zmanjša osebni dohodek za vsako manjkajočo stopnjo izobrazbe od 5 - 15 %, po 2o letih pa se odbitek zmanjša za polovico. Izjemoma se po sklepu samoupravnega organa ta določ ila ne uporabljajo v celoti ali deloma za delavca, za katerega se ugotovi, da tudi z nižjo stopnjo izobrazbe in daljšo strokovno prakso zelo uspešno opravlja delo svojega delovnega mesta. Pododbor za kulturo nam je odklonil ta člen v sporazumu in zahteval 15 % odbitek /kasneje smo si izborili lo - 15 % odbitek/, drugi odstavek "Izjemoma ..." pa smo morali črtati, ker je odbor menil, da delavcu, ki nima zahtevane izobrazbe, ni mogoče priznati enak osebni dohodek kot delavcu z zahtevano izobrazbo. Ker smo predlagali zgoraj omenjene izjeme v skupini knjižnic samo za tiste člane kolektiva, ki so bili v času sprejetja samoupravnega sporazuma na takem delovnem mestu in smo s tem želeli reševati že zatečeno stanje, menimo, da ni bilo pravih razlogov, da je bil naš predlog odklonjen, zlasti, ker so bila taka merila v nekaterih drugih sporazumih kasneje dopuščena. Nagrajevanje takih izjemnih primerov so kolektivi reševali že poprej v svojih samoupravnih aktih tako, da so bili delavci, za katere je bilo nesporno ugotovljeno, da opravljajo svoje delo enako ali celo bolj uspešno kot povprečni delavci s predpisano izobrazbo, v osebnem dohodku izenačeni z drugimi delavci na enakih in podobnih delovnih mestih. Na take rešitve je naša komisija pristala, ker smo bili prepričani, da sindikati in verifikacijska komisija vztrajata na enotnem reševanju teh problemov. Prosimo, da nas obvestite o tem, ali imamo še kakšne možnosti, da tudi naša skupina reši omenjene primere tako, kot so jih rešile nekatere druge samoupravne skupine. Republiški sekretariat za delo Verifikacijska komisija ZADEVA: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Verifikacijska komisija je na 55* seji dne 3/2-1972 obravnavala vaše pismo z dne lo. januarja 1972. Po pregledu zapisnikov s sej, na katerih je sporazum knjižnic obravnavala in ga tudi verificirala smo ugotovili, da k predloženemu osnutku nismo imeli bistvenih pripomb. Sprememb, ki jih v pismu navajate, nismo zahtevali. Ugotovljeno je bilo, da so delovna mesta v tem sporazumu razporejena in ocenjena po katalogu II, ki je že upošteval posebne pogoje dela za posamezna delovna mesta. Kljub temu, da je v katalogu že upoštevan dodatek za vodilna delovna mesta pri skupni oceni vrednosti, posameznih delovnih mest, je komisija prav zaradi specifičnosti - zelo majhnega števila zaposlenih v posameznih enotah - ta dodatek tolerirala. Ce skupna komisija za pripravo samoupravnega sporazuma smatra, da verificirani sporazum podpisnicam ne ustreza več, imate možnost predlagati popravke in dopolnitve v istem smislu, kakor to predvideva splošni družbeni dogovor o o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti v svojem 21. členu za dogovore. Predlogi sprememb pa morajo biti utemeljeni in primerno dokumentirani. Postopek za uveljavitev sprememb je isti kot postopek za sprejem samoupravnega sporazuma. * Svetovalec: Predsednik M. Podrekar Borut SNUDERL OBRAČUN STROSKOV poslovanja komisije za samoupravno sporazumevanje DOHODKI Plačila stroškov za SSK 3»760.- din Plačila stroškov za pravilnike 3.4-30.- " IZDATKI DOHODKI skupaj 7*190.- din Priprava ABC obrazcev 1.875»- din Priprava gradiva 750.- " Priprava pravilnikov 1.875.- " Prepisovanje matric 825.- " Stroški za material in poštni stroški 780.- " Potni stroški 615.- " Razmnoževanje matric 375.- " IZDATKI skupaj 7.095*- din ERI NABODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI LAHKO NAROČITE ABECEDNI imenski katalog. Ljubljana 1967. Vez. 25 din. BOHINEC, V.: Katalogizacija kartografskega gradiva. Ljubljana 1966. /Separat./ 2 din LOGAR, J.: Uvod v bibliografijo. Ljubljana 1970. Vez. 50 din OBJAVE Narodne in univerzitetne knjižnice št*. 59/1969. Seznam publikacij prejetih kot nakup, zamena in dar v II. tromesečju 1969. Ljubljana 1969. /Na zalogi so tudi starejši letniki./ Br. Brezplačno. OBVESTILA republiške matične službe. /Bros. Brezplačno. SEZNAM tujih periodik, ki jih prejemajo knjižnice v Sloveniji. Ljubljana 1962. Broš. 11 din. SLOVENSKA bibliografija za leto 1959 /24 din/, I960 /32 din/, 1961 /32 din/, 1962 /32 din/, 1963 /32 din/, 1964 /32 din/, 1965 /36 din/, 1966 /44 din/, 1967 /44 din/. VRANČIČ, R.: Uporaba knjižničnega gradiva in informacijska služba v knjižnicah. Ljubljana 1969. Bros. 15 din. Izdaja: Narodna in univerzitetna knjižnica, 61001 Ljubljana, Turjaška 1, tel. 23-197-98 int. 008, p.p.259