T DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JULY 28, 1941 LETO XL1V. — VOL. XLIV. znatni odbor je za daljšo vojaško službo i...... Zed. držav so v nevarnosti, pravi senatni 2kJas. oclsek. Ako bo predlog sprejet v obeh ornicah, bo imel predsednik oblast obdržati °jake pod orožjem, dokler bo videl to posebno. i MinISTRACIJA vidi zmago v obeh zbornicah kongresa D. C. — Senatni vojaški odsek je z 9 proti 1 gla-,o|0 da so koristi Zed. držav v nevarnosti in zato j d po-iem „°StaBe-io enoletniki in narodna garda še nadalje pod Voti pm° £ačelnik tega odseka, senator Reynolds, je glaso-Ano v se da se odpravi postava, ki doloičujiei bjo Voja®ko službo za žrebane novince in za narodno gardo. »Mnilt i) sPreJet v senatni in poslanski zbornici, bo dobil ti|gn čas osevelt oblast obdržati vojake pod orožjem za ne-i;One v^adalje bo imel oblast obdržati dalje pod orožjem ^p-«redne arm&de, ki so se vpisali za triletno službo. __ r.riia in armada Kfb mlade delavce f^ihfarm fegt0n- - Medtem ko |iih Seriški farmar eno %tih n v zadnjih dese-iobl pa irtia na rokah va- ^^v1^Je POmanjka" Mi Oflrl' , ako p0r0ca P°-^an?delek vlade. $ je t ,nje farmarskih de-jdržav ,° akutno po neka-|kov S' da j® komaj 49 Illin Vcev Pri delu. V k-l'er je položaj jv norr^.^ koiaaj 68 od-telu n'h delovnih rok Ha ^ . da inSaVa. da sta vzeli moč fStri.ia mlado de- ih m0?i Kar ni bil° 0 je Pobrane v arma-i, fcj a"'la industrija v MeifJlm nudi boljšo § neizu - ^ ko nudi indu-|o $l50ceilim delavcem od Piti f na mesec, jim mo-fec s ,mar kvečjem $40 ■ in stanova- USoH IV času , Pri vsem je pa Ugih | s|abih letin, suše Rah S.al)il1 časov, ko se lev, t'" ?otrebovalo toliko 'tela d , mesta niso pole poj Vcev- Danes pa, ' izbol i "°Za'' farmarju ne" r°biti ' pa delavcev ne ^Kel , če farmar ne bo v POaPraviti dobre le- 1 Pri v6Zeli Pomanjkanje ilta. SeJ dobri letini, ki t: iis J* 32 l'°- - KasPer Eh" |gar(j0 . Se vpisal v na- 1v tabol-^ Šel Prihodnji 4Zvažal Uslužben je Josti b ec Peciva. Za časa jj 0 '^egova žena vozi-Ji, lje V?jak°m gre iz hva- Kgil;krizi3 leta r( toliko kjer si je pn- S^Piltruk ia' da si je ^kTr0—-— Cr^ vročina 1 sfrldne 4:50 je A** 103.2, kar je i 2S0(lfJVeland in vso nje-ti je °J no- Samo v Cin- 'Zal W bolJ vroče> Wer Ifc Pwmer 104-8- Vre' r1*aiW-*?a pravi> da f kak« + 81 vol3i ne mo-»}■ b0 t ,°lažbe in oddiha. dneal.aka nevihta danes bilo kot ?ri' pa bo toliko lJu Pa Poro?1Ja V m0rjU-ansasa T aj0 iz Nebra- Zahodne ČS0Uri. Minne" (! e -Wisconsin. ILM, k-1 , Predlog vsebuje tudi točko, da se odpravi določba, ki ne dovoljuje več kot 900,000 mož ob enem času pod orožjem. Torej bo smel vojni oddelek zvišati število vojaštva kolikor bo hotel. Odsek se pa ni dotaknil zahtevo vojnega oddelka, da se sme poslati enoletnike ali narodne garde izven ozemlja Zed. držav. Ta določba ostane torej še nadalje v veljavi. Odsek je nadalje zavrnil zahtevo vojnega oddelka, da kongres razglasi "narodno nevarnost," ker bi se s tem dalo predsedniku preveč obsežno oblast v tem ča^su. Senatni vojaški odsek bo predložil danes predlog v senatu s priporočilom, da ga sprejme, kot ga priporoča odsek. V sredo se bo najbrže pričela debata v senatu. Nasprotniki daljše vojaške službe obljubujejo boj, toda administracija predsedn ika Roosevelta napoveduje premogu zmago z 2 proti 1. Vojaški odsek poslanske zbornice bo glasoval o tem predlogu danes in dasi se pričakuje več opozicije v poslanski zbornici, bo predlog tudi tukaj zmagal z veliko večino. Predlog vsebuje tudi točko, glasom katere vojni tajnik lahko oprosti vojaščine vse one vojake, ki so dosegli 28. leto staro-1 sti 1. julija 1941 in vse one, za katere bi daljša vojaška služba' pomenila poklicne ali družinske| težkoče. Sodi se, da bo kongres ugodno' glasoval za podaljšanje vojaške službe radi nenadne ekspanzije Japonske. Prav tako je bila lansko leto sprejeta postava za obvezno vojaško službo samo radi nemške okupacije francoske republike. V bitki, ki je trajala polne tri dni, so Rusi razbili dve nemški diviziji Moskva, 27. jul.—Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da so ruske čete zapletene v vročem boju v sektorjih Porkov, Nevel, Smolenski in Žitomir in da v teh pozicijah ni nobenih važnih izprememb. V sektorju Smolensk je ruska armada razbila dve nemški pehotni diviziji. Ta sekor je najbližji Moskve. Poročilo nadalje zatrjuje, da je bila osma nemška oklepna divizija popolnoma uničena pri mestu "C." Rusko vrhovno poveljstvo je že ves teden poročalo o silnih bojih v zonah, ki branijo dohod do Leningrada, Moskve in Kijeva. Kolone, ki jih je poslal Hitler 22. junija proti vzhodu, so Nesoglasje med finskimi in nemškimi generali New York. — Angleški radio poroča vesti iz Moskve, da vlada med finskimi in nemškimi generali nesoglasje. Finsko vrhovno poveljstvo je bilo izdalo četam nek ukaz, katerega je prepovedal izvršiti nek nemški general, vsled Česar so trpele nemške in finske čete velike izgube. V aktivno službo Rezervni kapetan Mr. Leo Virant, znani slovenski odvetnik, je bil poklican v aktivno službo in bil poslan v taborišče Benning, Georgia. Berlin je po dolgem presledku zopet občutil moč angleških bomb London. — Angleška zračna sila poudarja važnost novih, šti-rimotornih bombnikov, ki bodo igrali veliko vlogo pri odločitvi vojne ter poroča o prvem bombnem napadu na Berlin po dolgem presledku. Največje in naj-silnejše bombe so vrgli angleški avijatičarji na Berlin; v petek ponoči. V petek so Angleži izvedli tudi bombni napad na Hamburg, Emden in Hannover. Devet bojnih letal se ni vrnilo iz tega poleta. Sprva so Angleži nameravali čakati na daljše jesenske noči za napad na Berlin, toda očitno je, da jih ne bodo čakali. Bombe so napravile v Berlinu mnogo škode in celo nemški radijo je poročal v soboto, da je bil ustavljen ves osebni promet na dveh glavnih kolodvorih radi poškodovane proge. Seja mladinskih zborov Nocoj ob 7:30 se vrši važna seja z a s t o p n ikov Združenih mladinskih pevskih zborov v Slovenskem domu na Holmes Ave. Važno je, da so navzoči vsi zastopniki, ker se mora rešiti vse podrobnosti radi vrtnega koncerta, ki se vrši na Farmi SNPJ 17. avgusa. Zaroka Mr. in Mrs. Anton Stusek, Wickliffe, O., naznanjata, da se je zaročila njih najmlajša hčerka Mary Louise z Mr. Joe Henricker, sinom Mr. in Mrs, Louis Henricker iz Pittsburgha, Pa. Oče Louis Henricker je tajnik društva sv. Jožefa KSKJ istotam. Lepo vezilo V petelc se je oglasil rv našem uradu poznani vrli vby'alc Mr. Štefan Mftlova-šič, zaposlen pri železnici v Beech Grovet Indiana. Hotel je našemu uredniku Ja-katu osebno voščiti vse najboljše lc godu. Ker pa urednika slučajno ni bilo v uradu,, je pustil zl/anj lepp vezilo—celoletno naročnino za Ameriško Domovino, kot nov naročnik. Štefan, odrezal si se, da je kaj! Iskrena hvala! NOVI GROBOVI Frank Barle V soboto zjutraj se je podal Frank Barle s prijateljem v Chardon, O., da bosta delala na farmah. Opoldne se je hotel Frank Barle nekoliko ohladiti v malem jezeru. Toda v vodi ga je prijel krč in je utonil. Pokojni je bil star 38 let. Doma je bil iz vasi Gorno Kamnje, fa-ra Dobrnič, odkoder je prišel v Ameriko pred 21 leti. Bil je član društva Mir, št. 10 SDZ in samostojnega društva sv. Antona. Poleg žalujoče soproge Jo-zefine, rojene Perko, iz znane Perkove družine v Newburgu, zapušča hčerko Josephine, mater Marijo Barle, sestro Ano, poročeno Planinšek, brate: Josipa, Johna in Antona, strica Josip in Frank Marinke ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3529 E. 82. St., pod vodstvom Louis L. Fer-folia. Naj počiva v miru, težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje. Rose Špeli Včeraj zjutraj je umrla v HuA>n Road bolnišnici Rose Špeh, rojena Verče, stara 61 let. Stanovala je na 1209 E. 167. St. Doma je bila iz vasi Korita na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, ki je doma iz Šmarate pri Lo!žu, tri hčere: Alice Alič, Rose, poročeno Davis, Frances Speh, tri sinove: Anton, Frank in John Alič, v Kanadi zapušča brata Josipa, v starem kraju pa sestro. Bila je članica društva Srca Marije (staro), podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Roosevelt nehal ustrezati Japoncem Predsednik je napovedal za enkrat ekonomsko vojno Japonski, obenem je pripravil pa tudi oboroženo silo, da varje ameriške koristi. Japonci se čudijo ostri reakciji v Ameriki in Angliji. Ruska misija prosi naglo pomoč iz Amerike Washington, D. C. — Posebna potrebščin, ki jih Rusija neob- go v Vladivostok in od tam su- VAžNO VPRAŠANJE NORVEŠKIH ZNAMK London. — Norveški diktator Vidkum Quisling, ki vlada po milosti Nemcev, je hotel tiskati državne znamke s svojo podobo. Toda namera se je opustila, ko so začeli Norvežani govoriti, da ne bodo vedeli, na katero stran znamke bodo raje pljuvali, če bo izdajalec Quisling na znamki. vojaška misija iz Rusije je biLa v soboto pri državnem pomo» žnem tajniku Wellesu, da se dogovore o nakupu in brzi odpo-šiljatvi vojnih potrebščin iz Amerike v Rusijo. Podpolkovnik Filip Golikov in glavni inženir Respin sta dospela z letalom iz Moskve, da nadzorujeta nakup in ekspedicijo potrebščin v Rusijo. že prej je dal ogromna na ročila za orožje, municijo in dru ge potrebščine ruski poslanik Oumansky. Uradni krogi nočejo izdati količine ruskih naročil, ker bi take informacije koristile nemški ar. madi. Ruski poslanik je predložil državnemu oddelku listino hodno potrebuje, takoj potem, ko je predsednik Roosevelt izjavil, da bo Amerika storila vse v svoji moči, da bo pomagala Rusiji. Toda uradni krogi izjavljajo, da bo težavno izvesti ruska naročila v kratkem času, ker je ameriška industrija do vratu založena z naročili za Anglijo in domačo zahtevo. Rusi so pripravljeni plačati vsa naročila z gotovim denarjem. V newyorških bankah imajo gotovine okrog $100,000,000, drugo bodo pa dobili s tem, da bodo vozili sem surovine. Rusi imajo okrog 12 ladij na pacifi-čnem obrežju, ki bodo vozile bla- rovine v Ameriko Ruska vojaška misija bo ostala v Zed. državah za nedoločen čas. V par dneh se bo vrnil iz Londona načelnik posojilnega programa, Harry Hopkins, in takrat bodo izdelali načrt, potom katerega se bo pošiljalo blago iz Amerike v Rusijo. ' London. —Iz zanesljivih virov se poroča, da ste se sporazumela Jožef Stalin in kitajski generalising) Kajšek, da bo dala Kitajska Rusiji pol milijona vojakov ali več v slučaju, če bo Japonska napadla Rusijo. Baje je bil prav to vzrok, da Japonska ni napadla Rusije, ampak je šla v Indo-Kino. Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je storil nadaljni korak v ekonomski vojni proti Japonski ter ukazal mobilizacijo 200,000 rezervistov na Filipinih, katere je postavil obenem s filipinsko mornarico pod poveljstvo ameriške armade. • S tem je Roosevelt pokazal Japonski, da je prenehal s politiko ustrezanja in popuščanja in da so Zed. države popolnoma pripravljene na vsako potezo Japonske, ki bi bila nevarna Ameriki. S tem, da je zamrznil vso japonsko imovino v Zed. državah in ustvaril novo armado na Filipinih, je vzpostavil na Tihem oceanu popolno pripravljenost. Ako bo Japonska nadaljevala s svojim pohodom v Indo-Kino ter s tem ogrožala nizozemsko Vzhodno Indijo in Avstralijo, bo predsednik storil še nadaljne korake. Ti koraki bodo v tem, da bo ukazal zapleniti vse japonske ladje v ameriških pristaniščih ter ukazal, ustaviti vsako pošiljanje olja na Japonsko. Toda Japonska že danes ne more kupiti več olja v Ameriki, ker je Roosevelt ukazal zamrzniti vse japonske kredite tukaj ter s tem ustavil vse trgovske zveze med Japonsko in Zed. državami. Odnošaji med Zed. državami in Japonsko so bolj napeti kot so bili še kdaj poprej in ameriška bojna mornarica pri Havajih je priprayljena za akcijo. Poleg tega pa stoji na Filipinih več kot četrt milijona mož dobro izvež-bane in fino oborožene armade, ki je z domačo rezervo pod ameriškim poveljstvom. -o- TA PA NI BILA POSEBNO DRAGA Graham, N. C.—-Župan v tem mestu je poročil nek zamorski par. Po končanih obredih je vprašal ženin, koliko je dolžan. "Kolikor misliš, da je stvar vredna," je rekel župan Ženin seže v žep in mu da kvoder. Zupan pa, ne bodi len, mu da 15 centov iz kvodra nazaj. ---o- Vseeno je dobila delo V sobotni številki smo opisali, kako križevo pot je imeia neka mlada Slovenka, ki je iskala službe na mestnem igri-grišču. Po tem dogodku se je pa vse obrnilo drugače. Dekle ni odnehalo in je šlo do pre-cinktnega načelnika in ga prosila za odobrenje. Ta je prošnjo takoj podpisal, nakar jo je podpisal tudi vardni vodja in naša Slovenka je končno le dobila delo. Prišla je osebno do nas in nas prosila, naj to priobčimo. Slovenka zdaj pravi, da je hvaležna vardnemu vodji, precinktnemu načelniku in republikanski stranki za izkazano naklonjenost in prijaznost. K vojakom V ameriško armado, k zdravniškemu koru, se je vpisal Frank Jakšič, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič iz 6111 St. Clair Ave. Poslan bo v Kalifornijo za tri mesece, potem pa na Havajske otoke za dve leti. Želimo mu vso srečo in zdravje. Tokyo, Japonska. — Japonski finančni krogi so bili presenečeni radi ostrih odredb od strani ameriške in angleške vlade. Japonska vlada je odgovorila s tem, da je zamrznila vse angleške in ameriške kredite na Japonskem. Toda akcija ameriške in angleške vlade je udarila trg za svileno industrijo in trgovska borza v Yokahomf je zaprla vrata. Tudi denarni trg je čutil posledice in vrednosti so občutno padle. Trgovski krogi so mnenja, da se bodo čutile posledice te ekonomske vojne šele tedaj, če bodo vlade izvrševale te odredbe zadnjih dni do pičice natančno. * Washington, D. C. — Iz vladnih krogov se poroča, da Japonska ne bo mogla dolgo vzdržati ukinitve trgovine z Ameriko in da bo Japonska ekonomsko uničena v teku enega leta, če bodo demokratske države nadaljevale z bojkotom napram Japonski. * Honkong, Kitajska. — Kitajska časnikarska agencija poroča vesti iz zanesljivih virov, da je 30,000 japonskih vojakov pripravljenih zasesti južne kraje v Indo-Kini. * Saigon, francoska Indo Kina. —Japonci so začeli z okupacijo oporišč v Indo-Kini z dohodom armadnih in mornariških častnikov, ki so pristali z letalom. Francoske oblasti so že prepustile zrakoplovni pristan v tem mekstu Japoncem. -o-- Italijani se dvigajo proti Nemcem New York. — Radio iz Londona je poročal vesti iz Švice, da so se vršile v severni Italiji velike demonstracije proti Nemčiji in sicer' v industrijskih mestih Milanu, Turinu in Florenci. ZAPOSLENI ČEVLJARJI V AVSTRALIJI Canbera, Avstralija. — Vsaka tvornica čevljev bo prihodnjih 12 mesecev zelo zaposlena. Vlada jim je nami-eč dala naročilo za 4,000,000 parov vojaških čevljev. Naročilo je vredno $9,-750,000. Tvornice pravijo, da jih bodo izdelale po 80,000 parov na teden. Republikanci za Blythina Kongresnik George Bender, načelnik republikanske stranke v okraju Cuyahoga, je izjavil, da bo urad n a republikanska stranka podpirala kampanjo župana Blythina. župan še ni izbral kampanjskega managerja. Šest kongresnikov v mestu šest članov kongresnega odseka je bilo včeraj v Clevelandu, da si ogledajo pristanišče in okoliško ozemlje. Kongresni odsek študira pristanišča na Velikih Jezerih v zvezi z nameravano poglobitvijo reke sv. Lovrenca. Kongresniki so si ogledali prej Buffalo in Erie. S to novo vodno cesto bi postal Cleveland eno najvažnejših pristanišč ob jeze-'ru Erie. AMERIŠKA v J _ _ [174 ----- bile ustavljene ali pa obrnjene vstran radi silovitega ruskega odpora. Nemci venomer skušajo prodreti z bombniki do Moskve v formacijah, toda protizračne baterije, in zračne patrulje tako dobro branijo mesto, da se posreči le posameznim nemškim bombnikom priti nad mesto in še to v taki višini, da ne morejo videti cilja za bombe. ♦ Berlin, 27. julija. — Nemška časopisna agentura poroča, da so na severni fror^ti' dospele nemške čete že 45 milj do Leningrada in da so nemški bombniki vrgli že na sto tisoče bomb na Moskvo. ^ ... --—---U Ameriški konzularni uradniki na potu domov Lisbon, Porgulaska.—Ameriški transportni parnik West Point je odplul v soboto večer proti Ameriki s 650 potniki na krovu. Med potniki je 320 ameriških konzularnih uradnikov s svojimi družinami, ki so moi*a-li oditi iz Nemčije in Italije. Več konzularnih uradnikov je ostalo v Lisbonu, kjer čakajo na prevoz v nove službe na Irskem, v Angliji, Švici, Španiji in Severni Afriki. -o—- Hišne gospodinje so se izkazale v patriotizmu Kot se sodi, so po Clevelandu nabrali v soboto 137,000 funtov stare aluminijeve posode. Ogro. mno kopico so napeljali truki na prazen prostor na St. Clair Ave. in 24. cesta. Natančno težo bodo mogli šele danes določiti. Nad 5,000 skavtov, vojnih veteranov, 700 mestnih delavcev, na stotine trukov je delalo v soboto, pobiralo aluminij . in ga vozilo na kup. župan Blythin je pohvalil elevelandske hišne gospodinje, da so se zelo velikodušno odzvale v ( svojem patriotizmu. Če je bil v naglici kdo prezrt in da se truk , ni ustavil pred njegovo hišo, je j prošen, da prinese aluminijevo posodo do najbližje ognjegasne postaj^. Tam jo bodo mestni truki pobrali in odpeljali na glavno zbirališče. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 28, 1941 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER M17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: . <4a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c , SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5tb, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, uader the Act of March 3d, 1878. «*gj.g»>83_No. 174 Mon., July 28, 1941 Francoska kolonialna posest Bogata Francija je čez noč postala revna. Vojaško in duševno se čuti pobito, gospodarsko razkrojeno in raztrgano v dva dela, tako da je dobesedno čez noč zašla od obilja v pomanjkanje. Francija se lahko imenuje vrt Evrope. Narava jo je blagoslovila kot rodovitno deželo. Toda vojna furija in njej sledeč zlom je zasekal globoke rane v to bogato in rodovitno zemljo. Leta bodo pretekla, preden bo gospodarski položaj Francije zopet zadovoljiv. V ta namen pa bo potrebno, da bo Francija edina in da bo trdo delala, kakor od nje zahteva sedanji šef Petain. Bogastvo Francije pa nima izvora le v izredni rodovitnosti materine dežele, ampak poteka tudi v veliki meri tudi iz njenih bogatih kolonij. Bodočnost prekomorskih francoskih posestev pa je temna, še temnejša kakor pa bodočnost materine dežele. Danes ni še čas, da bi mogli z gotovostjo napovedovati, kaj bo Francija izgubila in kaj bo mogla od svoje posesti obdržati. Pri tem bodo igrali odločilno vlogo mnogi činitelji, ki pa danes še spadajo v svet ali bojazni ali upapolnega pričakovanja. Zaradi tega se danes zadovoljimo s tem, da navedemo le nekaj dejstev. Vsekakor je najpomembnejše in najbolj zanimivo in za poraženo Francijo tudi najbolj tolažljivo dejstvo, da ni danes niti enega dela francoske kolonialne posesti, ki bi hotel izrabiti sedanje razmere in se odtrgati od Francije. Največji del kolonij je ostal zvest vladi v Vichyju, nekaj manj pomembnih delov pa je prešlo k generalu Gaulleu. Toda ne zato, da bi se odtrgali od Francije, ampak nasprotno: da bi se dalje bojevali za Francijo celo proti volji poražene materine dežele. Med tem, ko nekatere kolonije zvesto vztrajajo pri poraženi Franciji, drugi deli sploh nočejo priznati, da je Francija končnoveljavno poražena in se hočejo naprej vojskovati. V tragiki francoskega zloma je to nekaj velikega: poslednji zamorec hoče ostati Francoz! Francija je izgubila vojsko proti svojemu sosedu ob Renu. Disciplina, pokorščina, strumno korakanje v četvero-stopih, odlična vojna pripravljenost in tudi požrtvovalnost so zmagali nad francoskim "pustite, naj vsakdo dela kar se mu ljubi." Treba pa se je varovati, da bi kot posledico tega poraza vse zametali in vse preklinjali, kar spominja na francosko kulturo. Da moremo pravilno vrednotiti, kaj so Francozi v svojih kolonijah v teku desetletij ustvarili, si samo trenutek predstavljajmo, kaj bi nastalo iz angleškega kolonialnega cesarstva, če bi bila tudi Anglija poražena: Ameri-kanska Kanada, nezrela Indija, Egipt itd. Kaj bi še ostalo ob poraženi materini deželi, ki bi bila nesposobna, da bi samo sebe redila? Če bodo jutri zmagovalci — ako iz te vojske ne bodo izšli samo premaganci — hoteli znova urediti Evropo in ostali svet, bodo morali računati z dejstvom, da je Francija s svojimi 40 milijoni prebivalci imela kolonialno posest, ki je bila mnogo prevelika, da bi jo bilo mogoče temeljito eksploa-tirati. To tem manj, ker Francozi niti niso izrabili ogromnih zakladov, ki leže na njihovi lastni domači zemlji. Toda graditelji nove Evrope tudi ne bodo smeli pozabiti, da je Indijec pač Indijec in da hoče le Indijec ostati. Arabec prenaša angleško gospostvo, ker misli, da je med vsemi še najboljše, isto velja tudi za francosko nadoblast, čeprav nasprotstva v francoskih kolonijah niso tako ostra. Toda Marokanec, kakor tudi črnec iz Madagaskarja, ki sta oba s srcem navezana na svojo zemljo, pa vendar s svojimi mislimi sanjata o "svojem" glavnem mestu Parizu! Edina izjema je morda Indokina. Francoska kolonialna posest, kakor sploh veličina Francije, ki pa ni delo nekaterih, danes zaprtih politikov ljudske fronte, in ki tudi ni bila zgrajena v znamenju prostozidarske lopatice, ta kolonialna posest, ki še danes poraženi Franciji kliče: Tukaj sem!, je delo mož, kakor je bil Liautey in tudi takih mož, kakor je maršal Petain. "Če danes Francija na svojem križevem potu zopet odkriva, da "francosko" ni to in ni ono in ni ljudska fronta ampak zapadna kultura in katolištvo, ako danes zopet poizkuša iti po poti Psicharija, če o tem razmišlja, da je vprašanje padanja rojstev in pa ločitev zakonske zveze v zelo tesni vzročni zvezi. Kako si Francija išče svojo pot je to njena stvar.. Čeprav gotovim krogom ne gre prav v glavo, zakaj je Petain dal zapreti može, ki so nastopali kot veliki patrioti, ostane vseeno dejstvo, da je Petain za Francijo in za njeno kolonialno posest več storil, kakor vsi tisti, ki so danes zaprti. Franco, ki je prijatelj osišča, bo lahko potrdil, kaj je Petain storil za Francijo in Evropo v Maroku. Seveda, če bo to oviralo španskega voditelja, da ne bo v danem trenutku postavil zahteve po delih francoskega Maroka, je drugo poglavje. mmttztni:im:tmtttittttmuiuiuiuiintiitititttttittittiiutmmtttu:mmtttttmtMMt ZAPISNIK seje clevelandske podružnice Slovenske sekcije JPO, vršeče se v pondeljek, 7. julija, 1941 Kupujte vojne bonde in znamke Predsednik John Gornik otvo-ri sejo ob 8. uri zvečer v prostorih gl. urada SDZ in poda kratko poročilo o delu, ki ga je izvršila zadnja seja, na kateri je bila clevelandska podružnica formalno organizirana. Glavna svr-ha te skupine bo, zbirati denarna sredstva v pomoč našemu ljudstvu v domovini in pošiljati ga na gl. blagajnika v Chicagu. Vendar pred nami je mnogo težkega dela in mnogo sej bo treba predno bo akcija v polnem teku. Razveseljivo je to, da so vsi naši časopisi z nami. Poleg tega je treba tudi z veseljem priznati, da ima Slovenska sekcija JPO dobre voditelje na čelu. Br. Rogelj n. pr. je prav od začetka v akciji in je dobro informiran o vsem, kar se je doslej v tem pogledu napravilo. Prečitana so imena odbora, ki je bil izvoljen na prošli seji: John Gornik, predsednik; Johanna Mervar, 1. podpredsednica ; Matt Petrovich, 2. podpredsednik ; John Pezdirtz, tajnik; Frances Rupert, blagajničar-ka; Vatro J. Grill, zapisnikar; Janko N. Rogelj, Josephine Zakrajšek, Chas. Benevol, nadzorniki. Navzoči so vsi z izjemo br. Petrovicha, ki je zadržan po drugih opravkih. Br. Grill prečita zapisnik prve seje, ki je sprejet s pojasnilnim dodatkom, da Slovenska sekcije JPO ne bo imela nobenega opravka s pošiljanjem paketov za vojne' ujetnike, temveč se tc . prepušča posameznikom. Br. Gornik vprašuje, če se bc rabilo kaka pravila. Br. Rogelj : pojasni, da bo Slovenska sekcije [ kmalu imela pravila, nakar je . sklenjeno, da se počaka, doklei . se to ne zgodi, in če bo treba i kakih dodatkov, se to napravi . pozneje. Br. Gornik poroča o prejemu čeka za $300.00 od tvrdke Per-. ko & Zink ter da se je Mr. fohn Pferkotu, predsedniku iste, pis-meno zahvalil za velikodušni dar. Na predlog br. Roglja je sklenjeno, da se denar naloži na čekovni račun pod imenom clevelandske podružnice Slov. sekcije JPO. Dalje je sklenjeno, da se tajniku SS br. Jos. Zalarju sporoči, da je v Clevelandu organiziran odbor, da dobimo čar-ter. Na predlog br. Roglja je sklenjeno, da se vse čeke izdaja proti podpisu treh odbornikov: predsednika, tajnika in blagaj-ničarke. Razmotriva se naročilo pisemskega papirja in kovert za cle-velandsko podružicib. Sklenjeno je, da se oboje naroči, kakor hitro se od tajnika SS prejme čarter in dobi naša podružnica svojo številko. Rogelj sugestira, da se pobotne knjižice tako sestavi, da bodo vsebovale tripli-kate; en list dobi darovatelj, drugega se izroči blagajniku, tretjega pa obdrži nabiratelj za svoj rekord. Za enkrat se naroči 500 knjižic za nabiranje darov in tiskarna naj obdrži stavo za eventualno poznejšo rabo. Tiskovine se razdeli enako med obe slovenski lokalni tiskarni. Br. Gornik obljubi, da bo nabavil primerno knjigo, v katero bo blagajničarka beležila prejemke in izdatke, in pa knjigo za zapisnikarja. Pečata se ne naroči, dokler ne dobimo številke in čarterja. Br. Gornik tudi obljubi, da se bo obrnil na sodnika Franka J. Lauscheta s prošnjo, da sprejme mesto častnega predsednika clevelandske područnice Slov. sekcije JPO, ako pa bi mu to ne bilo mogoče, da nastopi kot govornik na sestanku vseh društvenih uradnikov v Clevelandu, katerega se bo sklicalo v teku enega meseca, da se kampanja za zbiranje darov spravi v polni razmah. Sestra Zakrajšek je mnenja, da bi akcija bolje uspela, ako bi se društva organizirala v posameznih naselbinah, kot St. Clair, sko okrožje, Collinwood, West Side, Euclid, itd. Istega mnenja je br. Rogelj, ki priporoča, d2 se k akciji pritegne zlasti naše narodne domove, ki naj bi bila središča vsakega okrožja. Sklenjeno je, da se sugestije vzame v upoštev, kadar bo prišel čas za to. Br. Rogelj poroča, da je govoril z Mr. Augustom Kollan-drom, ki je izrazil pripravljenost sodelovati z našo podružnico. Poročilo se z zadoščenjem vzame na znanje in izraženo je mnenje, da bi bil Mr. Koliander izvrstna pomoč sestri Rupert kot pomožni blagajnik, ker se njegov urad nahaja v srcu slo venske naselbine in bi se ljudje lahko zglasli pri njem skozi ves dan. Po br. Roglju je naslovljen apel na navzoče, da vsak od njih nekaj napiše o naši akciji v gla silu svoje podporne organizaci je. Navzoči izjavijo, da bodo tc storili. Dnevni red je s tem izčrpan Sklenjeno je, da se prihodnji seja odbora vrši v pondeljel 14. julija v prostorih SDZ. Predsednik br. Gornik zaključi sejo ob 9:50 zvečer. John Gornik, predsednil Vatro J. Grill, zapisnikai -o- Slike za peto predstavo Za peto predstavo, ki se ima vršiti 30. julija, so na programi tele slike: Potem, ko bodo otroci videl: nekaj tako zvanih "matafirje\ za smeh" bo pokazana slika, k bo posebne vrednosti jo videti V tej sliki bomo začetkom videli velikane krokodile, kateri si lovijo v močvirjih, to je naravnost strah jih videti. Zatem p i pride zopet vojska in sicer: An-gleško-nemška in večina bo to na morju, kjer bomo gledali velikane bojnih ladij, ki druga druge uničujejo. Slika ima naslov, df je bilo posneto v naravnem boje vanju, vse skozi je ta slika zelc interesantna, h koncu pa vidimo, kako se je zrušil tisti pet milijonski most v državi Washington še ne dolgo nazaj. Za tem gremo pa takoj v Ljubljano, da tam vidimo najvažnejše dogodke v zgodovini, v katerih so nastopali skupaj Slovenci. .Hrvati in Srbi, to so bila tri različna taka praznovanja Festival, ki se je vršil pod pokroviteljstvom kraljice same, kjer so se vršili sijajni narodni plesi iz vseh delov Jugoslavije in koncem tega programa se je v zaključek vršila tako slikovita parada, da prekaša vse poprejšne parade kostumov in običajev kar se tiče vseh treh narodov. Za to slko bosta sledili še dve sliki, prireditve ki so se vršile pod auspicijo jugoslovanske vlade in sicer, odkritje spomenikov: kralja Petra in kralja Aleksandra v Ljubljani! Tako bi rekli lahko spomenik odkrit očeta in drugi odkrit sinu' in obenem sta oba bila kralja Jugoslaviji. Oče je bil res začetnik in oče Jugoslaviji, dočim je sin, kralj Aleksander dal življenje za Jugoslavijo, ko je bil na Francoskem umorjen. Tako slovesnih praznovanj poprej ni imela Ljubljana nikoli. Znano je, da so bili Slovenci vedno na strani z vlado in da so bili ravno Slovenci, ki so k takim praznovanjem pripomogli največ do slikovitih parad, za to stoje v ljubljanski stolici ti krasni spomeniki, ki so ponos Jugoslavije in pa v čast slovenskemu narodu, kateremu je bela Ljubljana najmilejši kraj in srce Slovenije. Za tem sledi krasna slika posneta ob 25. letnice jubileja Rev. Milan Slajeta v Lorainu, Ohio, ki se je vršil pred par tedni. Pridemo na vrtove: za enkrat bomo videli vrtove na vzhodni strani naših rojakov ,ki se zelo odlikujejo s svojimi vrtovi prav tam doli v Euclidu vštevši nekatere v Nottinghamu. To pot bodo na programu tile: Robert in Hitijev na E. 137. St. Pirt-ev na Mohican, Seguli-nov na E. 137. St. Tam tudi Šo-brov, Hrovatinov in Prosenov na Arrowhead, Rotarjev na Arbor, Nemetov, Plevnikov in Ro-metov. Drugi domači pridejo pozneje. Dolžnost naša pa je, da se enkrat oglasimo v vrtu, ki je last vsega jugoslovanskega naroda! Je že dobro, da smo ogledali že toliko lepih s cvetlicami zasajenih vrtov, toda naš narodni in kulturni vrt je pa tudi vreden, da se ga spomnimo! Verigo kulturnih vrtov bomo že pozneje ogledali, pred vsemi drugimi je pa vrt jugoslovenski, ki je in mora biti nam baš sedaj najbolj pri srcu. Takole bomo naredili. Da se bomo najbolj zavedali vsega, kar smo doprinesli za ta naš narodni vrt, lAoramo začeti s sliko od kraja, kakor smo z njim pričeli. Imamo sliko od začetka in vseskozi do današnjih dni. Imamo slike številnih gostov, ki so prišli od vseh krajev na obisk vrta. Vse to že pride na vrsto s časoma, za enkrat bomo vzeli sliko, 'f. e> osvežil, temveč neke čeno težka telesna '"jl ' ohromitev, iz katere 11 zjutraj s silo iztrgal 0 kliče služba. Počite^p nabiranje novih niof naj služi nočno spa"1: ar seže pravega namena ^ va in celice ne moreJ,ft ti na temelju najfineJ?da tativnih procesov v Tko ganizmu. Zato ni ČUT1^ podnevi med delom leno nerazpoloženi i11 v zlasti če smo z delT0 _ pričeli in nismo P1^6 111 narave. ) ^ Večkrat čutimo utr'fleP£ iz nekega drugega r^T ^ še telo dobi navade hrane opoldne pri ko-|e8a di se zbere večina krvi le, viilih, drugi del tejT glava, imajo med tf| S manj krvi. Odtod f^t(;žj čutek utrujenosti '|pj< Ako te okolnosti P**? v i števamo in se poP°l ' t odpočijemo, smo st° ;avi, kar se v vsem skla^ J> v Popoldansko spanj* P*a bo predolgo. Vsak sam čutil, da predo'|can spanje ni dobro, k^on človek zapade v ne^jNtl, n j arije, ko se prebi^ A ( in len ter šele po '1 pride zopet v pravi^n si ne dovoli nobenih ^a , in predpisov in je P ■ 1 spanje samo noč. Sva spanje naj bo to^ 1 ber. Najbolje je, če se ^ ^afc preženeš vse zunaflJ ,y*Uži skrbi, se obdaš z ^ a hi njega miru in potoP jn . rahli dremavici vzt^ ves 15 minut. To je m^l1''' odmorih v podjetji1^ nah. Seveda je tu ^ f^a i ko s prostorom, ka^i^n ; vek "zleknil.:.' P" sh duševnem delu je vCj na hitro doseči duWom, ves je in se prepu^ ' bi spancu. Tu je treb*1 ,v tre; lje in vaje, pa se niSc vek tudi v taki pril^' t ; o AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 28, 1941_Ti'lli fflTB KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 3.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi piknik na Stuškovih prostorih. 3. — Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močil-nikarjevi farmi. 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave. 3.—Popoldne otvoritev prizidka SND v Maple Heights, O. 10.—Podružnica št. 3 SMZ priredi piknik na vogalu Char-don in Richmond Rd. 10.—Piknik slovenske šole S. N. D. na farmi SNPJ. 17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ. 24.—Vseslovenski katoliški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. 6.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi "vojaški ples" v Twilight dvorani. 7.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi patrio-tično slavnost. 14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D. 20.—Druga redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O. 20.—Lucky Stars št. 61* SDZ ples v avditoriju SND. 21.—Društvo Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 28. — Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND. OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Slovenska ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. 18. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 8i—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 19.—častna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND, 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ---g- Največji stadion na svetu Agencija TASS poroča, da so pomladi že začeli v Moskvi graditi nov športni stadion. To bo največja naprava te vrste na svetu. Agnes S medley: Hsu Mei Ling Nemški letalci so bombardirali rusko mesto Libau in so zadeli na skladišče min, katere so se večina užgale in eksplodirale, le nekaj bomb pa je ostalo celih, kakor nam kaze gornja slika. Slika je poslana iz Berlina. Nemški zavojevalci na pohodu v mesto Minsk v Btlo-Rusiji. Slika je bila poslana iz Berlina in nam predstavlja, nemške, mehanizirane čete ob pohodu v imenovano mesto. Hsu Mei Ling je staromodna žena z vsemi napakami in prednostmi. Vzgojena je po starih običajih — zna čitati, slikati, s svilo vzeti, gospodinjiti in s tušem slikati lepe črke. Zdaj je stara trideset let in ima četvero otrok. Mlada je še in privlačna in ima kakor vse kitajske žene, ki niso tovarniške delavke aH kmetice, nežno, fino kožo. Črne bleščeče lase ima z ljubkega čela počesane nazaj in na temenu spete. Njena svilena, visoko na vratu speta kitajska obleka ji v sramežljivi lepoti in ravnih linijah pada prav do členkov, kakor bi hotela samo nakazati lepoto njenega vitkega telesa, in njene noge tiče vedno v mehkih čevljih brez podplatov. Zelo je graciozna, dokler ne prične hoditi kajti tedaj izgleda nekam neokretna, in če jo natančneje pogledate, opazite široke trakove pod njenimi nogavicami. Njene noge so iznakažene in še vedno deloma povite. Ko je še kot dekle živela v Srednji Kitajski, so ji že rano pričeli povijati noge. Potem je nastopilo gibanje proti povijanju nog in članice ženskega pokreta so hodile od vrat do vrat in agitirale proti pohab-ljenju nog. Konservativne ženske so se upirale, toda moderne žene so jih prisilile, da so opustile pradavni in nečloveški običaj povijanja nog. Od takrat je hodila tudi Hsu Mei Ling nepovitih nog, toda trpela je prav tako kot takrat, ko si jih je še povijala. Kajti njene noge so bile že pohabljene in take bodo ostale. Zato hodi še vedno z na pol povitimi nogami okoli. Mei Ling je pet let starejša od svojega moža, bančnega uradnika, ki so ga vzgajali v neki amerikanski misijonski šoli. On je pristaš vsega, kar je. moderno, poje amerikanske pesmi, pozna amerikansko zgodovino in literaturo in pravilne j še piše angleščino kot kitajščino. Iz nekega nepojasnjenega vzroka skuša Mei Ling in otroke, s katerimi je prišel iz Srednje Kitajske v Šanghaj, prav tako modernizirati, kakor se je on sam. Iz protesta proti starim, nizkim kitajskim hišam, z ljubkimi okenci in z izrezljanim pohištvom, je najel malo, moderno stanovanje s kvadratnimi okni in svetlimi stenami. Sobe je prenapolnil s cenenim oblazinjenim pohištvom in stene je obvesil mesto s pergamentnimi papirji na katerih so napisani stari kitajski pregovori, s kopijami osladnih nemških slik, ki prikazujejo pokrajine, obsijane z mehkobnim luninim sijem. Pri opremi tudi ni pozabil na gramofon in amerikanske šla-gerje. Njegoya mala, osemletna hčerka zna že odlično plesati Charleston. V tem čudnem stanovanju se giblje Mei Ling kakor duh preko zdavnaj pozabljenega kitajskega bojišča. V Šanjhaju se počuti tujo in nesrečno. Noč in dan govoriči njen mož o svojem obožavanju modernega življenja in ona se zadovoljuje z gramofonom in šlagerji in spremlja dva do trikrat na teden svojega moža v kino. Toda njej vse to prav nič ne ugaja in mož jo vse bolj pušča doma pri otrocih, medtem ko on preživlja večere s svojimi prijatelji. Potem je prišlo do afere z rusko plesalko, z dekletom, ki ima obraz kakor punca in kodraste lase in ki je nastopalo v nekem nočnem lokalu v Šang-haju. Ko je Hsu Mei Ling prvikrat slišala o tem, je prijela svojega moža za plašč, da bi mu preprečila večerni izhod. "Hsu Mei Ling je ljubosumna," so se pomembno smehljali prijatelji njenega moža. "Sta-romodna je in ne zna se kretati." "Saj je nisem iz ljubezni po- ročil," se je pritožil njen mož. "Nevedna je in staromodna. Poslal jo bom enostavno domov." "To bi bilo staromodno," sem pripomnila. "In kaj bo z otroci?" "To me ne briga. Ona ljubi otroke, lahko se z njimi poda k mojim staršem." "In ruska plesalka . . .?" "Ona je moderna in me pri moji karieri ne bo ovirala . . ." Nekoč je šla Hsu Mei Ling z menoj v kavarno, kjer je dekle nastopalo, z željo, da bi spoznala tuji svet, ki ji je ugrabil moža. Plašno je sedela na stolu' in s svojimi črnimi, prodir-nimi očmi ogledovala okrašeno; take oči vidijo morda več, kakor oči moderne žene. Pozorno je opazovala vsako izmed deklet; njihove obleke, njihov obraz ni izražal ničesar samo njene oči so gorele kot ogenj. Kitajska godba je igrala "Sonjo" in eden izmed godbenikov je tulil v dvorano: "Moje srce je bolno in težko, cer svojega Nikolaja ne ljubiš nič več." Potem so potekali dnevi kakor vedno. Mož Mei Linge je Dil vedno trdnejši v sklepu, da pošlje ženo k svojim staršem. Žena je vedno bolj jokala, prepiri so se množili, mož je vse sol j izostajal od doma. Nekega dne pa je Mei Ling preneha-a jokati; pojavila se je s krat-rimi lasmi in kmalu za tem s trajno ondulacijo. Ljubka preprostost in dostojanstvo, ki sta jo dičili, sta izginili, in bila je samo še uboga žena, ki se je s praznoglavo plesalko borila za. votloglavega moža. Ko sem jo kmalu za tem obiskala, sem videla, da je posta-a njena dolga, lepa obleka crajša, da ji sega komaj do ko-en in da ne skriva več njenih nerodnih, trdno povezanih nog. Navila je gramofon in me prosila s plahim, obupanim obrazom: "Nauči me plesati." Gramofon je pričel hreščati. Pravkar je kupila ploščo, ki smo jo onega večera slišali v kavarni. Toda plesati se hoče veselemu srcu in lahkim nogam. Mei Lingino srce pa je bilo težko kot svinec, njene noge so bile izza otroških let pohabljene. Po nekaj korakih se je nemudoma ustavila sredi sobe in z rokavom svoje obleke na obrazu je pričela jokati kot majhno dekletce. Dvoje izmed njenih otrok je stalo pri vratih in gledalo svojo mater z velikimi, od presenečenja razprtimi očmi. Za nami pa je hreščal gramofon : "Bil je november in vodke pijano moje srce, heja, hoj! Takrat sem mislili na te, Sonja." Pri praškem patentnem uradu je bila vložena prošnja za patent plakatov iz stekla. MALI OGLASI Ugoden nakup Razstavna omara za delikatesno trgovino, električna, vsa iz porcelana, z 2 čevlja podaljšanja, kompletno inštalirana za samo $275. Vprašajte pri Downtown Store Fixture Co. 1026 Superior Ave. (Jul. 28, 30.) Izgubljen pes Zatekel se je nekam lovski pes, bele barve s črnimi lisami, rujavimi ušesi. Kdor ga pripelje nazaj, dobi nagrado. Jerry Zupec, 982 E. 207. St., Euclid, Ohio. Popravljamo furneze vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12. Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplačila. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487. (174) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 1941 JULY 1941 |Sn Mo Tn ■n. Fr i s«! f 1 2 3 £ 15! E 13 Gl ,14 L8 (15 U 16 10 171 lf H Mi |E| M (27 21 Š8 22 29 m I30il311 J25j [26 SATAN IN IS K A R10 T Po nemškem Izvirniku K. Mays h smo, Winnetoui, Vogel bi j> v miren kotiček in si da- mesti piva. Wjjnnetibu 'je u £ Pivo, pa le zmerno. h «m smo sedeli, tovariši pa n. k in Peli bi bili vso noč, s< končno — 0 polnoči je že M "" winnetou vstal. č< ®m° »a moj dom. la Mem med svojimi popot- fcomini tudi nekaj indij an- se ™r°vnih pip, vzel sem dve, 11 « smo na divan, dal sem P Fotelju, si sam prižgal šl J V°2el je dobil cigaro — v< vetovanje ^ je začelo_ S\ , a SVa radi tiste lepe bi ' , Je začel Winnetou, a Jo tistikrat obiskala v B ranciscu.» P radi Marte Werner? hf!5 sestre —?" sem se K.Vogelnu. J'e sem se prestrašil, bi f Ze zgodilo, kar sem slu- P' j« tako!" je odgovoril & N|so vesele novice, ki 111 r Ponašava — " A fe? Prestrašil. » svn ' em vPrašal, da bi P V} strah, "ali ste bili v st ,anClScu?" lri mesece." si | "mogo." d fe ni' pa za mene je bi- h 0 bif°VOlj- Tisti štirje me" j< 1 . ,a Za mene štiri dolga, S1 J:a\bridka razočaranja is "tk š< ustavil izplačila." b: rski kakor sem slutil. iV °tter ^ opravil 12 1 kak "C najbrž ni « ioma0 °Zadje denarne- t( jen j 0l°m seveda ni bil p 6 umetno narejen. In ~ jy^edil, da se oko- J fev^j6 s Potterjem?" J litter je vprašal. £ Jteseveda tudi uničen." s m )(ja -Gea ne verjamem! . i cla ni Slepar>in zato mi" g ;avii ]pUničen> ampak da si \ iiiko n!Pevs°te na varno. * ■S*6 S!Si0.upnilT ;;hče np ! 8ubi ničesar." k* 2«ubi ničesar-? l tvrdka ustavila iz- jfodarji Premoženje sta i(i K-yerner in Potter ^mim,- to mogoče-?" • 4 zakrivi??ulaci->ami- Po" ilr pr ' 11 °tter ,ki mu je • lo 11 vse posle." J ^mnen^8^^-1" i Potte ie IS Zad6Vi Je r'.slepar Je> Kakor rečeno, We;nIJral si je neizku- = "a hot i ** Žrtev' uni" ^ :vega el> da bi se polastil ( ,, . P^moženja. Približal ' s, > mu SVoi , . i 1 svvaJ etoval> naJ Pro- 4 S P in naj ustanovi , 4težje P^rolejskimi vrelci ; )#%t -ariti ko v banč" : v'il v 8vJU Polagoma je Wil tak',e r°ke vse posle in >fa vide2°'Cje d6nar izgi" v 1 napačnih špe-iagrabi)Snici Pa si je Pot-e Tako i Ogr°mno premože-l|can g'e' Sumim, in skoraj 4ijoni m- da je res. Sicer Zginili v ta- di|m, (j casu. 4 ^ Ve bo dalo Potter i a ^ San žJe pa j®?" f eSa np ranciscu. In prav fM 11. Jle verjamem, da bi bil 1 *vak?,ml bi bil _.» 4betač 1 erabi]' • ar je še ostalo, m Vtaknil v svoj a W Pa ni Pustil niče-1J in Di od gostilne do go- Ve* die m bo Pn> da bo rtt." q^ar in nazadnje še 1 dr.,«-f%da .lna?" /Sanice. Ko sem pri- Ž sluti?*??' še "i CV ker 8P," sem v Ame-mi bo it!jbi bil w ? "jegovo pod-trei 2al» gotov. mel1 kaj jesti, pa bi naj bili še mene redili —. Starši so obupavali. Le Marta ni izgubila glave. Razmišljala je, kako bi rešila svoje ljudi največje revščine. Pomagal sem ji. Dajala sva koncerte. Marta je prodala nakit in vse, česar ni neobhodno potrebovala, za najhujšo silo je bilo. In —," je dejal obotavljaje se, "mislili smo tudi na vas. Toliko zahvale smo vam že dolžni. Pa nisva vedela, kje bi vas našla. Da ste bili kje blizu gotovo bi nam bili pomagali z nasvetom in dejanjem. Pa ni vas bilo —. In prav tedaj nam je poslal Bog Winnetoua v hišo." "Kaj —? K vam je prišel?" "Da." "Neverjetno —. Po tem, kar je doživel v tisti hiši —. Rekel bi, da nikdar več ne bo prestopil praga —." "Ni bila več tista hiša. Pognali so nas, čisto majhno, revno stanovanje smo si najeli. Apač je prišel slučajno v San Francisco, se spomnil na nas, poizvedoval in zvedel za naše stanovanje. Prišel nas je tolažit. In — skoraj sram me je povedati — denarja nam je dal. Nismo ga hoteli vzeti, pa zagotavljal nam je, da mu ga bomo lahko kmalu spet vrnili. Dejal je, da bo p®* iskal Potterja in ga prijel. Našel ga je res in ga ni več izgubil izpred qči. In prav tisti dan je prispelo iz New Orleansa pismo, da je umrl naš stric ,brat moje matere." "A tisti —? Spominjam se, — vaša stara mati mi je pravila, da je njen sin šel v Ameriko, pa se ni več vrnil. Izginil je, nič več ni slišala o njem. Prepričana je bila, da se je ponesrečil in umrl." "Tisti je bil, da! Pa ni umrl in tudi ne izginil. Le nehvaležen je bil, ni več mislil na dom. Pred kratkim je umrl kot milijonar. Vsaj tako je pisala oblast." "Vam —? Kako pa je zvedela za vas?" "Našli so v starih papirjih, odkod je bil doma, pa so pisali v domačo občino." "Ah —! Torej dediče milijonske zapuščine so iskali —?" "Da. In domača občina jim je povedala naš naslov." . "In vi ste dediči —?" "Da." "Ne dam mnogo na tako naglo pridobljeno premoženje. Saj ste si sami izkusili, koliko so taki milijoni vredni —. Pa seveda, dediščina je prišla o pravem času —. No, pomagano vam je —. Podedovali . boste, spet boste imeli milijone —. Ali vam smem že kar čestitati?" " Otožno je odkimal. "Žal ne —." "Zakaj ne? Ali niste edini • dediči? Nimate dokazov, da ste ■ najbližnji sorodniki rajnega • milijonarja?" i "Zadeva je zelo zapletena. " Edini dediči smo sicer, morebi- - ti pa tudi ne. Rajni milijonar je namreč imel sina, ki je izgi- i nil neznano kam." "In tistega iščejo — ? Tako / iskanje silno zavleče zapuščin-1 sko razpravo. Bojim se, da bo-dete še dolgo čakali —." "Seveda! To je prav tisto!" i, "Upravitelj zapuščine mora j po vseh svetovnih časopisih raz-glasiti milijonarjevo smrt in i- pozvati sina, naj se javi. In še-o le če se po določeni dobi let ne e prijavi, ga proglasijo za mrtvega. In potem šele ste vi dediči —. i- Kakor rečeno, hm —, dolgo li bodete čakali!" 3- "Da! In denar bi tako krvavo vo rabili —! Ko bi nam izpla-1- čali vsaj del dediščine —." "Tega ne bodo storili. Vse n. vam bodo izplačali, če ste de-ia diči, ali pa nič." AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 28, 1941 TROJ K A DR. FRANC DETELA Slika nam kaže nemško topništvo v boj*u z 1yS( tanki. Slika, je bila posneta v neimenovanem kf% < ruskem bojišču. ka Slika nam kaže pogreb slavnega poljskega pianista Ignacija Jan Paderewskega pri vhodu v katedralo Sv. Pa-trika v New Yorku. Krsto so nosili poljski gardisti v spremstvu častne vojaške straže Zed. držav. ŽENINI IN NEVESTE Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderf" V SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA UMRLEGA IN NIKDAR POZAB-LJENEGA SOPROGA IN OČETA ANTON TURK I tt»V» % "All the fun In the world" i« your« at Cede* Point, the >'] I ^ largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of I fc«* m sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie. . m 10^ «0cVef rn Every popular outdoor and indoor sport and amusement await 0*fVW o^1*4 % you, including fishing, boating« riding, tennis and golf. Special ■ attraction... Ohio's most beaudfal summer ballroom. End* less fun for all the family, for a day or the entire summer. Bffi^n Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers ! E^pKljQwnV you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. ..^ j Teltd*. Roil tr but to Sandusky. Su*mtrt firm Clmland *»d DrtrtU. ^^^^^^ Ash for foldtr. CEDAR POINT-ON-LAKB ERIE, SANDUSKY,