Skrb za plemene moške živali. Zelo je napačno moške plemene živali slabo krmiti ali jih celo pustiti stradati, ker s tem izgube plemensko moč. Prav taka je pa napaka, ako jih pitamo, pa ne pravilno krmimo. Debele, tolste živali se polenijo, izgube iskrost in postanejo jalove. Lahka in primerno sestavljena krma, ki pospešuje menjavo snovi ter ohranijo žival pri moči, je najboljša. Glede množice krme držati se je pravila, da je žival toliko dobiva, kolikor je potrebuje, da ostane životna, ne da bi se debelila. Zmes od ovsa, rezanice in dobrega travniškega sena je najboljši krma za žrebce, bike in ovne. Po leti je dajati bikom in ovnom ludi zelene krme, a zgoli take pa tudi ne. Soli pa celo ne smeš zabiti dajati bikom in ovnom. Slabi nasledki nepravilnega krmljenja se pa še pomnože, ako se moške plemene živali ne pregibljejo na planem. Žal, da je pri nas navada, da imajo bike neprenehoma privezane v hlevu in merjasce zaprte po temnih svinjakih ter jih le teda^ puščajo na dan, kadar plemenijo. Vse pregibanje teh živali je vstajanje in po-leganje ter prežvekovanje in dihanje. Potem se pa čudimo, če se krave ali svinje nečejo plemeniti! Čudno bi bilo, če bi bilo drugače, kajti take živali, če jih tudi pravilno krmimo, postanejo debele in trebušnate, meso postane tanko in mehko, dihanje slabotno, in vsa plemenska moč ter iskrost jih zapustita. Najboljše plemene živali mine ob takem ravnanji volja za plemenitev, in oplojenje pogostokrat ali popolnoma izostane. Mladiči takih živali so slabotni in ozkih prsi. Lepe mladij^ vzredimo le od krepkih in zdravih živali. Ako hočemo moški živali sposobnost za plemenjenje ohraniti, skrbeti moramo, da se zadosti pregiblje zunaj na planem, naj si bodi žrebec ali bik, ali merjasec. Sedaj pa hočemo posebno popisati, kako je ravnati z biki. Kjer ni za bika paše ali primernega kraja, koder bi se prosto pre-gibal, tam naj opravlja vpiežen s kako starejšo, močno kravo ali z volom manjša dela, kakor na pr. dovaža naj zeleno krmo, gnojnico itd. Vpregati pa ga ni težavno, ako ga zgodaj in z razumom privadimo in če mu vtaknemo v gobec obroček. Nedavno nam se je oporekalo, da bi bilo to mogoče, zato danes zopet govorimo o tej reči. Ako denemo biku v nos obroček in ga potem prvi teden prepeljavata vsak dan dva moža, na vsaki strani po eden z napeto vrvjo, ki je privezana za obroček, uvidi bik svojo onemoglost in se uda. Ako ga pa — 58 ------- pelje le eden za tako vrvjo, gre, če postane divji, proti svojemu sprevodniku, tedaj pa obroček nič ne pomaga, in bik spozna svojo moč. Če je bik divji in če tudi pozna moč obročka, služi vendar le tedaj obroček, ako ga en sam možak pelje na palici, ki ima na konci za-pono (karabinar) zatakneno v obroček. Pri nas seveda ni navada, bike ua sprehod goniti ali jih vpregati, zato se naša priporočila mnogim zde neizpeljiva, a vza mejo naj si za vzgled druge dežele z enakimi razmerami, ki pa imajo vzgledno živinorejo. Tam Podoba 4. Podoba 5. ima vsak bik ob- roček v nosu in se pregiblje prosto vsak dan po določenem in ograjenem prostoru, ali ga pa vpregajo. Po planinskih deželah na pr. v Švici to res ni v navadi, a tam pa gre bik s celo čredo vsak dan na pašo, kar je seveda še najboljše, ako je to mogoče. Podoba 3. nam kaže v voz vprežena dva holandska bika, kakor je to običajno na severno-nemški grajščini Tapiau. Tam zvažajo vso zeleno krmo le biki, po zimi pa pelje vsak par po enkrat na dan gnojnico na senožeti. Po teh krajih so izkušali, da je biku prej ko mogoče dati obroček v nos in da jih je pričeti najkasneje s poldrugim letom učiti voziti. Obroček se vtakne v hripelj, ki loči nosnici, in sicer pod nosnim hrustancem. Ako se primes sam za svoj hripelj, vidiš, da je spodaj debel, pod hrustancem pa tanek. Tako je tudi pri biku, in v ta tanki del vtakni obroček. Obročkov imamo dve vrsti, in sicer, kakeršne kažeta podobi 4. in 5. Pri obročku pod 4. sname se vijak in se odpre kakor obroček podobe 5. Ostri konec se vbode v hripelj, obroček potegne skozi njega, z vijakom zapre, in potem vijak odlomi. Obroček podobe 5. je pa z vzmestjo zaprt. Vzmet b se dvigne, obroček se odpre, in konec e se porine skozi hripej. Obroček se potem zapre in vzmet se zaskoči. C. kr. kmetijska družba v Ljubljani prodaja ob- ročke z vijakom (podoba 4.) po 55 kr. in z vzmetjo (podoba 5.) po 90 kr. 8 poštnino vred.