za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, trtorejo I. t. d.
iiofir) i :;i
Izhaja dvakrat	—	/ A /' N	-VeljtV za celo leta f. 2.
1875 ' /^>y~	. (P Vd lota f. 1.
na mesec,	f	^ J DruštVeniki dobivajo ga
X	^	brezplačno.
Izdavatelj c. kr. kmetijsko društvo Goriško.
Tooaj VI. v Gorici dne 31. januvarja List S.
Zapopadek:
1. Iz kmetijskega društva. 2. Žveplena sokislina v kletarstvu (spisal Prof. Dr. KOnig, dalje). — 3. Odlikovanje. — 4. Nov kmetijsk list. — 5. Gozdno drevje. — 6. O naši deželni kmetijski šoli. — 7. Trtna uš na Renu. — 8. Umetno ponarejevanje vina v državnem zboru. — 9. N v> sovražniki kmetijstva (dalje).
Iz kmetijskega društva.
(Iz odborove seje dne 21. jan.)
Predsednik naznanja, da je kmetijska poddružnica v Cirknem izvolila v glavni odbor gospoda Ernesta Klavžarja.
Sprejme se predlog odseka za živinorejo, da se za sedaj ne všliši prošnja g. T. Hitza, ki je predlagal, da bi se Švicarske krave, ktere kupiti je odločil odbor za hribske kraje, podelile v izrejo nekemu posestniku v Polubinu.
Predsednik naznanja, da se je oglasilo nekoliko posestnikov za darila razpisana za zgledna gnojišča in sicer 4 iz polit, okraja Tomin 1 iz okraja Sežana, 3 iz okraja goriškega, in da treba vsled razglasa meseca februvarja pregledati dotičua gnojišča, tedaj da se voli za to posebna presojevalna komisija.
Glavni odbor izvoli odbornika Povše-ta, da pregleda dotična gnojišča in potem sporočilo poda glav. odboru, da se potem podelijo darila. Y vsakem okraju pa ima biti pri ogledu nazoč gosp. načelnik okrajne kmetijske poddružnice in še en ud kmetijskega društva.
— 10
G. dr. Levi predlaga, da društvo nemudoma pošlje prošnjo na visoko gosposko zbornico, v kteri naj prosi, da se o verze od vis. c. kr. kmetij, ministerstva vis. državnemu zboru predložen načrt postave zarad trtne uši (filoksere), ker ni dotična postava primerna potrebam in pravicam nograjskih posestnikov.
(Prihod, prinesemo o tem sporočilo).
Odbor pritrdi enoglasno izvrstnemu predlogu dr. Levija.
Gosp. E. Klavžar predlaga, da naj bi naše društvo naročilo 20 vaganov Ruskega lanenega semena pri c. kr. Kranjski kmetijski družbi ktera bo tudi letos več vaganov dotičuega semena v Rigi naročila ter opira predlog na prošnjo, ktero mu je izročil g. načelnik kmetj. poddružnice v Cirknem.
Odbornik Povše podpira ta predlog poudarjajo važnost lanu in predivstva za dotični okraj, in omenja vgodni vspeh na Kranjskem z Rigajskim semenom, ktero daja krasno zalo in dolgo predivo ter navede, da stroški za vožnjo ne bodo presegli f. 30, na kar potem dr. Levi predlaga, da se naroči seme in da sme pred-sedništvo do 30 f. za vožnino po!rošiti, kar tudi odbor potrdi.
Gosp. monsig. Pauletiča predlog o povzdigi ribstva se odloži za razpravo v prihod, seji.
V društvo se sprejme gosp. Rustja posestn. iz Skrilj.
Žveplena sokislina v kletarstvu.
(Sp. Pr. Dr. Konig).
(dalje).
Žveplena sokislina ima tedaj moč uničiti razne gljivice ; pa še sledečo velevažuo lastnost ima, vsled ktere jo moremo rabiti pri ohranjevanji vina. V vodi ali tudi v vinu raztopljena in za nekoliko časa puščena na zraku zgubi ves duh in dotična tekočina dobi dokaj kisli okus. To ne odvisi od razvitega kisa, ampak od žveplene kisline, v ktero se spreminja žveplena sokislina zarad lastnosti, da toliko kisleca iz zraka v se popije. Kakor je kislec neobhodno potreben pripomoček, da se more sprevoditi alkohol v kis, tako mora vsikdar biti uuičen sprevod alkohola v kis, če je alkohol obvarovan dotike kisleca in prav žveplena sokislina more ga obvarovati, ker potegne na se ves kislec, ki iz zraka dohaja v sod, ter ga stori vinu neškodljivega.
11 —
Kako se žvepla, je gotovo vinorejcem znano in le na to opozorujemo, da bi se posluževali aparata za žvepljanje, vsled kte-rega pogori žveplo v zaprtem in se le dim po cevi vpelje v sod.
Denes pa smo že en korak o tem naprej ter moremo vinu pridružiti žvepleno sokislino, brez da bi žveplo žgali; to dosežemo, če vržemo v vino nekoliko žvepleno-so':islega apna (schvvefligsnurer Kalk), s kterim takoj ustaviti moremo v vinu nadaljevanje nevarnega razpadanja. Tak način se prav lehko izvršuje in ga živo priporočamo posebno za vroči poletni čas.
Natanjčne skušnje s tem sredstvom je izvršil g. dr. Mon;\ v kleti naše kmetijske šole in sicer s prav povoljnim vspelioro; žvepleno sokislo apno se je v kemijski delalci kmetj. šole napravilo.
Le prav v majhni množini se je rabilo to sredstvo ter polagoma v vino metalo o poletnem času in pojioln tma obvarovali smo vino kisanja in nektere manjše sode belega vina smo ohranili v sladkosti skozi dve leti s prav prijetnim okusom in popolnim zdravjem.
Gotovo je, da prevelika množina žvepleno-sokislega apna se ne sme rabiti, ker je tudi nepotrebna, vendar kakor naše skušnje kažejo, ne škoduje, če je ni izredno od več. Po mnogih skušnjah moremo nasvetovati sledečo množino žvepleno-sokislega apna za en kvinč vina:
da se pomanjša vrenje treba 18-6 gramov (ali lota) da se začasno ustavi vrenje 37‘5 gramov (ali l3/4 lota) da se popolnoma ustavi vrenje 75'3 gramov (ali 3Va lotov).
Revno, lehko vino potrebuje večo, močno alkoholno vino pa manjšo množino.
Ker se gljivice, tedaj tudi kisne gljivice (Mycoderma aceti) nahajajo v kleti in sicer v zraku, bi moglo požiganje žvepla v kleti dokaj koristiti, ker razvijala bi se žveplena sokislina, ktera bi v zraku nazoče gljivice pokončala, s tem pa bi do vina ne dohajal zrak vkužen s takimi gljivicami. Pa prehitro se skisa žveplena sokislina v zraku, v kterem dobiva toliko kisleca, tako da bi tako požiganje žvepla bilo brezuspešno. Bolje bi bilo. da bi se polagoma pa vedno po malem razvijala žveplena sokislina, in zato mi je naročil ravnatelj dor. Monit, da to vprašanje konečno rešim.
Napravljal sem razne poskušnje ter požigal žveplo v večih kosih pa tudi v prah zmleto, ktero pa prehitro gori. Poskusil sem raztopiti žveplo v mastnem olju, pa tudi to ni šlo, ker ni dovolj raz-
— 12 —
topljivo v mrzlem, v viši toplini pase je zgostila dotična tekočina in prav slabo gorela. Poskusil sem še zažigati žvepleni ogtjenec v alkoholni lampi s prav majhnim plamenom in vspeh je bil prav vgoden.
Žvepleni ogljenec je tekočina oljnate lastnosti in se more v kupčiji za nizko ceno dobivati; njegov plamen je vodni vir žveplene sokisline, ki se more prav lehko urediti, tako da se razvipi veča ali manjša množina žveplene sokisline, kakor hoče in potrebuje kletar.
Veče poskušnje o tem se vršijo v kleli Kmetijske šole, kterih izid bomo častitim bralcem gospod, lista naznanili.
PROF. DR. KONIG.
Žvepleno-sokislo apno se more v kemijski delalnici kmetj. šole dobivati za prav majhno ceno.	„Ured.“
Odlikovanje.
Gosp. Jan. Lavriha, nadžupan in posestnik v Dolini, tudi ud našega Goriškega kmetijskega društva je prejel od Njih veličanstva za velike zasluge v kmetijstvu zlati križec za zasluge v poljedelstvu. Slava gospodu Lavrihi, vrlemu članu našega ..mtijskega društva!
Nov kmetijsk list.
Z novim lelom začel je izhajati »Kmetovalec", ilustrovan vseslovensk kmetijsk list. Glavni urednik mu je gospod Josip Kristan, pristav na vinorejski šoli na Slapu. Za vse leto velja 3 gl. za pol leta 1 gl. 60 kr.; naročuje se pri g. Viktorju Dolencu, lastniku „Soče“ v Gorici.
Gozdno drevje.
Kakor do sedaj bode tudi letos mogoče dobivati mlada gozdna drevesica iz semenišča za izrejo sajenic v Gorici.
Podeluje jih vis. c. kr. namestništvo v Trstu, ali brezplačno ali proti primerni znižani ceni.
Brezplačno se podelujejo drevesca občinam pa tudi revnišim posestnikom, ki dokažejo, da hočejo pogozditi kak zapuščen gol prostor.
Prošnje se imajo vložiti pri c. kr. namestništvu v Trstu.
13 —
Cena je:
Bor,	100 drevesc		--	gl.	50 kr., znižana			cena — gl.	25	kr.
Smereka,	„	n	—	77	50	77	»	77	77	25	77
Mecesen	„	n	1	77	—	»	77	77	77	50	77
Hoja	„	n	2	77	—	77	77	77	1	»	—	7?
Divji kostanj „	??	2	77	40	77	77	77	1	77	20	77
Javor	„	n	1	77	20	**	rf	77	'	77	60	77
Ajlant	„	n	—	77	50	77	77	77	77	25	ff
Jesen	„	n	1	77	—	n	77	77	“	77	50	77
Kristov trn „	77	1	77	40	77	n	77	77	70	77
Akacija	„	n	—	77	40	77	77	77	77	20	77
Lipa	„	77	4	77	—	77	77	77	^	77	—	77
Brest	„	77	—	77	80	77	77	77	77	40	77
Žlalini kostanj „		2	77	—	77	77	77	1	77	—	77
Oreh	„	77	4	7?	—	77	77	n	2	„	—	77
Hruške	„	77	1	77	—	77	77	»	77	60	77
Jabelka	„	77	—	77	80	77	77	77	77	40	77
Češplje	„	7J	1	77	20	77	77	77	77	60	77
Češnje	„	77	G	77	—	n	77	»	3	77	—	77
Za mlajše sajeniee je na pol nižja cena.
Gospodarji in občine! skrbite za pogozdovanje mnogobrojnih goličav; skrbite, da ne dobč vasi nasledniki za Vami gola zemljišča tako da jim bo treba stradati celo div. V združeni moči moremo veliko doseči. Uže sedaj po zimi se morejo skopati jame, v kterih se bodo sadila mlada drevesca. Vsak posestnik (pa tudi gostač) naj pošlje vsaj enega delalca, iz cele občine bo |ih lehko nad sto in ti morejo v enem tednu več tisoč jamic skopati. Ko nastopi spomlad, sadile se bodo sajeniee, ktere bodo v takih uže po zimi prekopanih ljuknjah dobro rastie, ker našle bodo dobro zrahljano zemljo.
Vložite tedaj pa nemudoma prošnje za brezplačno podelitev drevesc, da dobiti vam potrebno število sajenic.
0 naši deželni kmetijski šoli.
Dno 15. januv. je bila seja deželnega odbora, v ktero so bili poklicani tndi učitelji deželno kmetijske šole. Razgovor je bil o preustrojitvi sedanje srednje kmetijske šole v nižo praktično kmetijsko šolo; g. ravnatelj je namreč izročil vis. dež. odboru predlog za preustrojitev. Visoki deželni odbor je izrazil, da so strinja popolnoma s predlogom in naročil, da ravnateljstvo naglo izdela natančen in popolen načrt za nižo kmetijsko šolo. — Veseli nas, da
— 14
je vendar prišel čas, da vsi merodajni krogi spoznavajo, da za našo goriško deželo je le praktična niža kmetijska šola prava, kar smo od nekdaj, ko je sola komaj bila ohmrjena trdili, čeravno bi to nekteri gospodje — kaj radi zatajili in tako tudi nam pripisovali, da smo sokrivi dosedanjega stanja kmetj. šole. Skrbeli bomo kolikor bo v naši moči, da se za nižo šolo ustanovi tak načrt, kakoršen je slovenskim poljedelcem potreben, in tudi denes poudarjamo, da treba učence ne izkl j učljivo le mehanično, ampak tudi dovolj teoretično j izobraziti, saj znanost je perva in prava podloga celemu napredku; tako imenovane niže kmetijske šole pa. v kterih se nekako le v delu dobro izurjeni hlapci odgojujejo, ne maramo mi, ker znamo, da ni primerna našim razmeram, ter bi tudi v deželi le malo pripomogla j k boljemu napredku kmetijstva.
Sicer pa menimo, da sedanji šoli pomnnjkuje vsestransko urejene zgledne kmetije, teoretične znanosti imajo dijaki gotovo dovolj in želeti bi bilo le, da bi se o tem prepričati hoteli prijatelji in tudi morda prekrivični nasprotniki zavoda, — kar bo prav lehko pri i;-pil>h za prvo šolsko polletje, bi bodo dne 4. in 5. februvarja t. 1. predpoldne od 9—12 in popoldne od 2—5.
Izpraševalo se bo iz sledečih predmetov:
Trtoreja; iz poljedelstva oddelek »obdelovanje travnikov in pašnikov; gozdarstvo; gospodaroslovje; živalstvo; anatomija in fiziologija živali in organska kemija.
Trtna uš na Renu.
Dr. Blankenhorn je našel v amerikanskih trtah v Annaberg-u na Renskem trtno uš (tiloksero) in sporoča, da je na koreniki ene trte toliko uši videl, kakor jih je navadno le na trtnih korenikah na Frankoskem, kdor silovito razsaja, ta trtni sovražnik.
Dr. Blankenhorn trdi, da morajo biti uši tudi drugod v drugih vinogradih, v kterih so zasajene amerikanske trte, da treba tedaj vse preiskovati, ker najnovejšo skušnje kažejo, da more trta vsem tein, da je uže na njej tiloksera, životariti brez da bi kazala kako hiranje. Pozor trtorejci, ki ste po vaših vinogradih zasadili amerikanskih trt!
Umetno ponarejevanje vina v državnem zboru.
Kakor smo uže v našem listu naznanili, zbrali so se odlični
15
vinorejci v Mariboru, ter so napravili prošnjo in odposljali jo državnemu zboru, v Meri prosijo, da bi so napravila ostra postava proti ponarejevanji umetnega vina, kakoršnega se sedaj zelo veliko dela in prodaja, tako da je pridelovalec naravnega vina hudega tekmeca dobil, kar žuga hudo škodo celi trtoreji. Državni zbor je izvolil poseben odsek, ki ima to vprašanje natančno premisliti in rešiti, ta pa je kot zvedence v dotično komisijo poklical gg. velike vinske trgovce Leibenfrost, Homer, Schlamberger, Schneider, Liebel; prof. dr. Rbsslerja, direktorja bar. Babota in prof. Schueiderja.
Želeti bi bilo, da bi so prepravična prošnja uslišala-, ker u-metno napravljeno vino veliko manj stane, kakor pa naravno pridelano vino, kterega trtorejec morda vsakih 10 let enkrat v prav obilni množini pridela, 5krat mu ga pa mraz, slana, toča pobere, vsem tem pa mora plačati davke, delalce, i. d. Res pravijo oni, ki zagovarjajo svobodo tudi v vinski trgovini, da naj kupec poskuša vina, da vsak naj se varuje biti opeharjen. Poprašamo pa, ali je mogoče še celo izvedenemu trgovcu, da razločiti more pravo ali naravno vino od umetnega, kteremu prištevamo posebno petiota. Y velikem shodu vinorejcev v Trierju 1. 1874. so prav odlični Renski vinorejci, tudi izvrstni kemikarji protestovali proti prostosti, ktero do sedaj uživajo ponarejevalci vina in posebno se je V tem shodu poudarjalo, da tudi kemikar ne more določno izreči sodbo, ali je naravno ali umetno ponarejeno vino v posodi.
Radovedni smo, ali bo dotična komisija izrekla se za ostro postavo proti ponarejevanji vina, ali bo zagovarjala svobodo o tem, kakor sWeinlaube“, ktera meni, da bi taka postava po nikakem ne koristila vspešnemu razvitku vinoreje.
Vprašanje je velevažno in vredno, da bi se vsestransko in temeljito preiskovalo, predno se izreče mnenje proti ali za postavo.
Novi sovražniki kmetijstva.
(dalje.)
(po okrožnici slav. kmetijskega ministerstva).
Korunov žužek ni veči od navadnega vsem z anega kebereka apoloniea", ima rumenkasta krila, na kterih ima po 5 podolgastih prog. Babica poleže po 1000 jajčič, iz kterih se rujavbaste ličinke s črno glavo in črnimi nogami izvalijo; na vsaki strani života ima gosenica dvojno vrsto černih marog. Gosenica se zarije v zemljo in
— 16 _
ondi se	premeni v	bubo	enake barve. Jajčica so prizorna, rudečo-	,
rumena	in se drže	na spodnji plati korunovega listja. V enem me-	i
seču se	iz jajčica	izleže	keber, ki se v teku leta 4 krat zaredi.
Gosenice požre vse korunovo perje, tako da mora rastlina vsahniti. j Prikaže se v strašanski množini, celo več milijonov jih pride in zato je	nevarnost silna,	kakor nam skušnje pričujejo v Ameriki,	’
kder je	strašansko	škodo	uže učinil. Najboljše sredstvo za pregan-	!
janje tege kebra je potresauje Seelvvega zelenca, ki se pomeša z moko, živim apnom in mavcem ; tako zmes rabiti pa je zelo ne- ' varno, ker je silno strupena, čeravno ne škoduje niti gomojilnicam niti perju koruna.
Nič manj škodljiv keber je slivni rilčekar (conotrachelus ne-
nuphar).
Slivni rivčekar je majhen, hrapov (negladek), grbast in ru-javkast žužek, ki spada v mnogobrojno vrsto rivčkarjev (Riisselkiifer, Curculionidae). Blizo Ve palca jo dolg brez rivca, in se od druzih rivčkarjev lahko loči v tem-le: na sredi obojnega svojega krila ima podolgast grb, ki je podoben noževi ojstrini in je črnemu pečatnemu vosku enak, za tema grboma je široka proga ilovične barve v sredi bolj ali manj bela.
One (babice) navrtajo že v prav mlade slive luknjice in položijo v vsako okroglast beli jajček. V vsem skupaj ena babica zleže 50—100 jajčic in sicer najraji v slive in češplje, breskve in marelice, pa tudi v češnje, jabelka, hruške in kutne. Iz jajčica se izleže ličinka, prav droban, mehak in breznožni črv z roženo glavico, ki se redi od še nezrelega sadja. Sad, v katerem je ta črv, ne dozori več, ampak odpade, razun češnje, ki vendar še dozori. Potem se ličinka v zemljo zarije in v mešiček (bubo) spremeni, iz katerega popolnoma dozoren žužek izleze. Ge ta mrčes ne najde sadja s ko-šicami, grč na sadje s peškami; kjer pa tudi tega ni, ogloda skorjo mladih nježnih vejic. Slivni rivčekar se pomnoži v tako neverjetno velikem številu, da pokonča sadno drevje celih dežel, kar se je zgodilo že večkrat v deželi Missouri in Illinois. Tudi ta keber potuje že več časa iz kraja v kraj, od zahoda v izhod, in bode kmalu priromal do bregovja Atlantiškega morja.
(dalje prih.)
Zal: c. kr. kmetijsko društvo; Odgovorni urednik prof. F. POVŠE.
Tiskar Seiti v Gorici.