Sfev. 363
V Trstu« v torek, 7. novembra 1916.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. li-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .*..•.................■ 12.—
za tri mesece...................» 6.—
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta.................2.60
Posamezne številke .Edinosti'4 se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............n:m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . ......K 20.-^
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina lil reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Po3tnohrani!nični račun št. 841.052
PMM nojnovejšib dogodkov.
Italijanska bojišča. — Italijanski napadi popuščajo. Živahnejši sovražni crgenj pri Biljah, Hudemlogu in Jamljah. Pri Biljah laška pehota odbita.
Ruska bojišča. — Vzhodno Kirlibabe
naš uspeh.
Romunska bojišča. — Romunski napadi v severni Vlaški brez uspeha. Naši so osvojili hrib La Omu. V bodzajskem, be-kaskem in teldžeškem okolišu se boji nadaljujejo.
Albansko-macedonska bojišča. — Nič
posebnega.
Zapadna bojišča. — Zopet novi veliki boji ob Sommi. Vsi sovražni napadi ob velikih izgubah odbiti; sovražni uspeh samo pri gozdu St. Pierre Vaast. Pred Verdunom srditi artiljerijski boji in boji z ročnimi granatami.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Artiljerija na primorski fronti.
D u na j, 5. novembra.
Tretji in četrti dan bitke na Krasu sta potekla nekoliko mirneje in nista nikjer izpremenila posestnega stanja. Ali pome-njata konec devete bitke, se pač šele pokaže.
Eno pa smemo poudariti že danes: pokazal se je zopet odlični pomen mnogoštevilne, z municijo dobro opremljene artiljerija. Eden najvažnejših naukov o-brambne vojne se tiče nakopičenja toliko baterij druge poleg druge in druge za drugo, kolikor jih je mogoče spraviti na dotični svet, in opreme vsakega posameznega topa z najmanj 3000 streli. Toda to ni še dovolj, temveč mora biti na razpolago še kolikor mogoče velika topovska rezerva za pokrivanje nastajajočih izgub materijala, tako da je mogoče vsak porušen top ali vsako za boj onesposobljeno baterijo takoj nadomestiti.
V bojih ob Sommi vidimo, da se zato, ker na tamošnji svet ni mogoče postaviti onega velikanskega števila topov, ki bi bilo potrebno, da bi se pehoti še bolj olajšalo zavračanje naskokov velikih mas, letalci, oboroženi s topovi in bombami, udeležujejo obrambe. To je zelo drastičen in za nas nad vse poučilen pojav, ki kaže nujno potrebo, da naj se topovi in municija izdelujejo noč in dan in se, kakor je rekel pred kratkim generalni poročnik pl. Ludendorff, vsa sredstva dežele uporabljajo v ta namen. Proti taktiki naskokov velikih mas 111 mogoče nastopati drugače kot z artiljerijsko premočjo. Baterije morajo nastopati v tako velikem številu in tako bogato opremljene z municijo, da morejo trajno obstreljevati napadno torišče, onemogočati prekoračenje tega ozemlja in zapirati dohode k našim jarkom. Ogromnega obrambnega dela proti sovražniku, ki napada na goriščih boja v 20 do 30 vrstah po 3000 mož, ne smemo prepuščati pehoti, ker bi to presegalo njeno moč.
Napadi, kakršni so bili prvi dan bitke, ko je daleč nad 50.000 mož naskakovalo komaj pet do šest kilometrov Širok odsek, se morejo odbiti le tedaj, če more artiljerija tekom vsega napada vzdrževati peklenski ogenj v svrho zapretja ozemlja pred našimi jarki. Lajik tudi ne sme prezre ci, da je podpiranje spredaj se frorečih čet po zadaj nameščenih rezervah zelo težavno, ker sovražnik tekom naskoka vse ozemlje za našimi prednjimi postojankami obstreljuje z močnim zapornim ognjem, tako da imajo poklicane rezerve že težke izgube in je njihova bojna sila ze oslabljena, preden se morejo uporabiti za njihovo pravo nalogo.
ijcosko-angleški uspehi ob Sommi
«■<» • »alf zajeziti šele potem, ko so Nem-c i.i-MCstili tamkaj sovražniku po številu i -»remi z municijo enakovredno artilje-r; . odtlej je obramba tam bistveno trdnejša in bolj svesta uspeha.
Ce se je za napad p«roti utrjenim poljskim postojankam prvikrat pri Gorlicah spoznal odločilni, vsako drugo orožje prekašajoči pomen nadvladujočega artiljerij-
skega ognja, je treba sedaj upoštevati isto v obrambi proti metodi generala Brusilo-vega, ki se v največji izmeri uporablja ob Sommi in na Primorskem.
Več topov, več municije, kar največ baterij in k rogelj je danes edino veljavno geslo, ki dovaja do uspeha.
Kar se porabi denarja za' artiljerijo in municijo, ki je, kakor se zdi, nikdar ni mogoče izgotavljati v dovoljni množini z naporom vseh tehničnih moči in trajno z nepremagljivo, po nikakršni štedljivosti omejeno energijo, prihranimo dragoceno življenje naše vrle smrtnopogumne pehote. En top več v strelni črti pomenja tisoč rešenih človeških življenj! To izkustvo in ta nauk, ki se ne da več prezirati, naj se upoštevata v največjem obsegu.
Falkenhaynova in Mackensenova armada se imate zahvaliti za svoje velike uspehe večjidel nenadnemu nastopu mnogoštevilnih težkih baterij. V sedanjih bojih za gorske soteske na južni in vzhodni sedmograški meji igra artiljerija tudi odločilno ulogo, in vidimo, da je tudi na ruski fronti pomnožitev števila topov pri zaveznikih izpremenila ruski napad v sedaj brezupno podjetje in nam je v napadu podala ono premoč, kateri se imamo zahvaliti za zadnje uspehe severno Dnjestra.
V naši artiljeriji, ki se je na vseh evropskih in orijentskih bojiščih izkazala z dobroto modernega dela svojega materijala, še vedno živi, kot kažejo zadnji boji, ona krasna tradicija, ki je bila vedno predpogoj za smotreno uporabo odkazanih bojnih sredstev.
iasiska
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. nov. 1916.
Italijansko bojišče. — Na Primorskem je laško napadno delovanje znatno upadlo. Primerno zestavku pehotnih mas je bila tudi izguba v zadnjih bojnih dneh izredno težka. Včeraj je bil artiljerijski ogenj živahnejši samo pri Bigli, Hudemlogu in zapadno Jamiana. Pri Bigli smo sovražno pehoto zavniiii z ognjem.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmJ.
Kliska boESSCa.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Prestolo-nasiednikova fronta: Vzhodno Kirlibabe so se oddelki hrabrega terezinskega peš-polka št. 42 in deli drugih čet z nenadnim sunkom polastili hriba Sedula, pri čemer so zajeli 100 Rusov in eno minovko. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: ol. Hofer, fml.
BEROLIN, 6. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nič bistvenih dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster; pl. Ludendorff.
PODLISTEK.
Njegov las,
Roman. Iz angleškega.
—	Da, — je rekla Tainara.
—	Povabil sem nekaj svojih prijateljev in bili smo precej veseli. Ni bila družba, ki bi ugajala vam. Nam pa je bila vendarle všeč. Dražili so me in rekli, da bi se ne upal jahati Solirnana iz hleva v veliki salon.
—	In najbrž ste storil tako, — je dejala Tamara in njen glas je zvenel zeft> za-
ničljivo.
Knez jc čul to in odgovoril je trmasto:
—	Seveda! Saj ni nič takega. Toda ko sem bil že zopet doli, se je spotaknil ob nesramni preprogi in si je izvinil prednji nogi. Videti bi ga bila morala! — je dejal ponosno. — Tako lično kot najspretnejši kavalir je stopal med stoli in končno je s
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Prestolo-naslednikova fronta: Romunski napadi v severni Vlaški so bili tudi včeraj brezuspešni. Vzhodno Rothenthurmskega prelaza smo pridobili tal in zavzeli hrib La Omu. V bodzajskem mejnem okolišu, pri Bekasu in T51gyesu se boji nadaljuje$o. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 6. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: Boji v t51gyeškem odseku ter med cestama čez Altschanski in Bod-zajski prelaz se nadaljujejo brez bistvene izpreinembe položaja. Jugozapadno Pre-deala smo dobili hrib La Omu ter smo napredovali jugovzhodno Rothenthurmskega prelaza. Na obeh straneh ceste čez Szur-
sprednjima nogama stopil na sedež pri
peči.
—	Skoda, da ste zgrešil svoj poklic! — je rekla Tamara. Naslonila se je na divan in motrila pred seboj stoječo visoko, vitko postavo v rjavi suknji od nog do glave. — Pomislite, kake uspehe bi mogel slaviti v kakem cirkusu.
Vzravnal se je do vse svoje visokosti, oči so se mu zaiskrile in v obrazu se je pojavil divji izraz.
—	Mislil sem, da ste se že nekoliko ota-lila tu pri nas v snegu, toda že vidim, da ste še vedno stara mumija.
Tamara se je posmejala. Prvikrat je imela vojke v svojih rokah.
—	Celo ovoj je pristen, — je vzkliknila in z lahno kretnjo z nogo vrgla narazen mehke gube svoje sive obleke.
Stopil je nekoliko korakov bliže in obstal potem. Divji izraz še ni izginil z njegovega obraza, toda v njegovih očeh je bila poteza boli in žalosti. Pogledala mu
duški prelaz smo odbili romanske napade. Na južni fronti smo zajeli 450 mož.
Balkansko bo jI 5 če. — Nič novega.
Prvi generalni kvartirmojsters pL Ludendorff.
SOFIJA, 6. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
Romunska fronta. — Ob obali Črnega morja mir. — V Dobrudži neznatni spopadi med poizvedovalnimi oddelki. — Ob Donavi artiljerijski in puškni ogenj brez posebnega pomena.
Albansko - macedon-ske bollšfe.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. nov. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba? pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 6. (Kor.) Woiffov urad po-roča: Veliki glavni stan, 6. nov. 1916.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Prvi generalni kvartirmojsters pl. Ludendorff.
SOFIJA, 6. (Kor.) Poročilo generalnega
štaba.
Macedonska fronta. — Južno Mališkega jezera so naše čete pregnale sovražno konjico. Na fronti od Prespske-ga Jezera do obali Egejskega morja slabotno artiljerijsko delovanje in mestoma beji med poizvedovalnimi oddelki. Ob obali Egejskega morja mir.
Zapadla hošišfaa
BEROLIN, 6. (Kor.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 6. nov. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: V trajni bitki ob Sommi je bil 5. dan novembra zopet prvovrstni dan velikih bojev! Angleži in Francozi so z zelo znatnimi močmi iu zastavljajoč v$o strelne slio svoje artiljerije izvršili mogočen sunek proti fronti armade generala pl. Below«;a. Čete raznih nemških plemen pod poveljstvom generalov barona Marschalla, pl. DeiiiiHnga in pl. Gariiicrja so vztrajale neomajno in zadale sovražniku težak poraz. Deli strassbur-škesa zbora, saksonskih in badenskiii krdel, Berolincl, Kanseatie ter meininški pešpoik so se posebno odlikovali. Na vsej 20 kilometrov široki napadni fronti od Ls Šarsa do Bouchavesnesa so zavezni nasprotniki imeli največje krvave izgube in niso, »zvzemšl krajevni uspeh ob severnem delu gozda St. Pierre Vaast, dosegli ničesar. Kjer je drugje sovražnik mogel prodreti v naše črte, smo ga takoj zopet vrgli iz njih, in je 10 častnikov in 310 mož pustil kci plen v naših rokah. Samo severovzhodno Le Sarsa smo zajeli nad 70 mož in 11 strojnih pušek. Pri Soissonsu smo odbili napad slabotnega francoskega oddelka. — Prestolonaslednikov^ fronta: Na desni strani Moze, v hadraumontskem odseku, srditi artiljerijski boji in boji z rečnimi granatami.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKI PODVODNIK IZGUBLJEN.
BEROLIN, 5. (Kor.) VVolffov urad javlja: 4. novembra zvečer je podvodnik »U 20« v megli nasedel severno Boobjerga ob vzhodnojutski obali. Vsi poizkusi takoj na pomoč poklicanih torpedovk, da bi rešile podvodnik, so ostali brezuspešni. »U 20« so zato 5. novembra opoldne razstrelili, ko so torpedovke rešile posadko.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
TurškaboilSta.
CARIGRAD, 6. (Ageuce Tel. MH11.) Glavni stan javlja:
Kavkaška fronta: Na kavkaski fronti še vedno divjajo srditi snežni viharji in traja tudi deževno vreme.
je v obraz, in skoraj jo je obšel občutek ogorčenja- da talco nevredno trati ta človek svoj čas.
—	Kako vendar tratite svoje življenje, — je dejala. — Saj ste vendar mož in svoboden ter lastnik velikih posestev, gospodar tisočerim kmetom, ki so odvisni od vaše volje, ki jih morete vzgojiti v dobre, koristne ljudi! Namesto tega pa zapravljate svoj čas in se zabavate s stvarmi, kot z jahanjem po stopnjicah navzgor in navzdol, ter tvegate tako svoje življenje in tudi življenje svojega konja! Res vam lahko čestitam!
Zdrznil se je kot pod težkim udarcem. Oči so se mu vzplamtele in vzkliknil je:
—	Ne dovoljujem nikomur, da bi kritiziral moja dejanja. Ce bi mi bilo v zabavo, da prijaham medveda v to sobo in ga naščuvam na vas, bi se tudi ne obotavljal.
—	O tem ne dvomim nikakor, — se je posmejala Tamara zaničljivo, — to bi se prav lepo skladalo z vsem drugim.
Jezno je dvignil glavo in pogledala sta
CARIGRAD, 6. (Kor,) Glavni stan javlja:
Na kavkaški fronti so se vršile praske, ki so potekle nam v prid.
Sovraina uradna porodila.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Italijansko uradno poročilo.
4.	novembra. — V Travinjolski dolini (Avisio) so naši oddelki zavzeli utrjeno postojanko, imenovano observatorij, na južnem pobočju Cime delle Bocche, kakih 100 metrov od vrha. Sledeči srditi ogenj sovražnih topov ni oviral naših, da ne bi močno ojačili zasedeno postojanko. Na karnijski fronti večje delovanje artiljerij.
V	okolišu vzhodno Gorice je sovražnik, ki je iznova namestil kalibre vseh vrst v črto, včeraj močno obstreljeval naše postojanke. Naša artiljerija je odgovarjala z veliko energijo in učinkovitostjo. Na Krasu se je nadaljevala sijajna ofenziva XI. armadnega zbora proti frigidski (vipavski fronti). Pehota 49. divizije je zavzela močne vrhove Volkovnjaka in prodirajoč dalje proti severu, vrhove kote 123. Nekoliko vzhodno Zagraja in kote 126 proti vzhodu smo s silovitim, več kot en km globokim poskokom dosegli koto 291, s čimer smo zasedli cesto iz Onatjega sela do 200 m pred prvimi kostanjeviškimi hišami. Na ostali fronti do morja so po skrajno srditem obstreljevanju iz vseh kalibrov napadle goste sovražne mase v smeri proti koti 208. Po našem koncentričnem hitrem ognju zadevane in razkropljene, so pobegnile v neredu in zapustile veliko število mrtvecev in ranjencev. Zajeli smo 553 mož, med njimi 11 častnikov, eno baterijo štirih niožnarjev kalibra 105 z municijo kakih 1000 strelov na mož-nar, dalje strojne puške, orožje in municijo ter kolono voz s konji in bogatim drugim materijalom.
5.	novembra. — Nasprotniška artiljerija jc bila včeraj v arški dolini,.v pasubijskern okolišu in na asiaški planoti zelo delavna.
V	Travinjolski dolini je nasprotnik, ko je poizkusil diverzijske akcije na Colbricon, petkrat zaporedoma srdito napadel postojanke observatorija na pobočju Ciine delle Bocche. Vsakokrat vrženega s težkimi izgubami, smo ga končno napadli z bajonetom in ga razpršili. Med številnimi, na bojišču ostalimi sovražnimi mrtveci smo našli tudi štiri častnike. V okolišu vzhodno Gorice in na Krasu so se naše čete včeraj prizadevale, da bi pridobljene postojanke utrdile kljub nadlegovalnim poizkusom sovražne artiljerije. Z majhnimi ofenzivnimi sunki so razširile svojo posest v odseku južno cestc iz Opatjega sela v Kostanjevico in so zajele 198 nadaljnih ujetnikov, ki so bili večinoma ranjeni, ali pa razkropljeni po bojišču. V bojih od 1. do 4. novembra smo zajeli 8982 mož, med njimi 270 častnikov, kar število od 6. avgusta dalje na julijski fronti zajetih sovražnikov zvišuje na 40.363 mož, med njimi 1008 častnikov.
Rusko uradno poročilo.
4.	novembra. — Zapadna fronta.^ —
V	gozdnem okolišu južno vasi Miečiščov in vzhodno vasi Lipnica Dolna trdovratni boji. Sovražnik je razvijal tu silovit ogenj svoje težke artiljerije ter je nato napadel z močnimi silami. Naši oddelki so izvršili protinapad ter so sovražnika na nekaterih mestih vrgli nazaj. Med tem se mu je posrečilo, da se je polastil dela naših na-maknjenih jarkov vzhodno vasi Lipnica Dolna. Boj traja dalje. s
5.	novembra. Zapadna fronta. — Po silovitem obstreljevanju severno Postave ležeče vasi Močiki s kemičnimi krogljami so Nemci naše bojne sile pregnali iz imenovane vasi, toda naš ogenj jih je prisilil, da so izpraznili vas, ki smo jo znova zasedli. V okolišu gozda Mieščiščova in Upnice Dolne je boj ponehal. Južno Dome-vatre so naše čete nekoliko prodrle ter so zasedle neki vrh med goro Lamuntelu in vasjo Hallo. Ravnotako jugozapadno Putna (to mesto ni jasno). — Romunska fronta. — Iz Sedmograške se ne da poročati nič važnega. — Dobruška fronta.
—	Ob donavski fronti obojestranski ogenj, praske in poizvedovalna podjetja na obeh straneh.
Romunsko uradno poročilo.
4.	novembra. — "Severna in severoza-padna fronta: Na zapadni inoldavski meji je položaj neizpremenjen. Zapadno potoka Buzeu smo napredovali in zajeli vojni materijal. Pri Tablabuzi smo prodrli proti severu in smo v taleajeauski dolini zajeli tri častnike, 104 vojake in dve strojni puški. Pri Predealu je položaj neizpremenjen. V prahovski dolini artiljerijsko delovanje. Zajeli smo enega častnika in 27. mož. Pri Dragoslavelah artiljerijsko delovanje. Na levi strani Alute se nadaljuj^ boj. Zapadno reke Jiu smo nadaljevali zasledovanje sovražnika ter zajeli štiri topove, nad 20 strojnih pušek, veliko vojnega materijala in municije ter 435 sovražnih vojakov. Pri Oršovi artiljerijsko delovanje. — Južno fronta: Ob Donavi artiljerijsko delovanje. — V Dobrudži majhne praske.
5.	novembra. — Severna in severnoza-padna fronta. — Na vsej zapadni meji Moldave do Predeluta se položaj ni izpre-menil. V prahovski dolini smo odbili več sovražnih napadov. Proti večeru se je posrečilo sovražniku, da je zasedel del naših jarkov severozapadno Azuge. V dragosla-velskem okolišu in na levem bregu Alute je bilo odbitih več sovražnih napadov. V jiuški dolini traja zasledovanje dalje. Zajeli smo še več sovražnikov. Pri Oršovi je položaj neizpremenjen. — Južna fronta.
—	Povsod ob Donavi izmenjavajoče se obstreljevanje. — V Dobrudži lahki boji.
se kot dva pihajoča mačka. Tedaj so se posreči odprla vrata. Vstopila je kneginja. Knez je hipoma izpremenil svoje vedenje in dejal smeje:
—	Gospa me je pravkar ozmerjala! Zdi se ji, da sem nepotreben in da spadam pravzaprav v cirkus.
Tamara ni odgovorila ničesar.
—	Zakaj se vedno prepiraš, Gricko, — je kneginja vzkliknila otožno: — razburja me, dragi moj.
—	Ne skrbi, tetka, — je odgovoril in jI poljubil roko; — saj se ne prepirava, toda poveva si resnico. Prišel sem danes popoldne, da te vprašam, ali bi ne hoteli priti prihodnji teden v Miloslav. Gospa mora vendar videti Moskvo in odtam bi se lahko za eno noč odpeljali v Miloslav. — Pogledal je Tamaro in dvignil obrvi. — Potem bi mogla tudi videti, kako vlada svoje kmete z bičem in jih izsesava. Bilo bi zelo zanimivo zanjo, da bi vzela to sliko s seboj na Angleško.
Oborožitev grških ladij.
PARIZ, 5. (Kor.) »Petit Journal* javlja iz Soluna: Provizorna vlada je razpravljala o možnosti oborožitve grških par-nikov v prometu med otoki. Dalje se je sklenilo, da se v Solunu in Kanell ustanovi sodni dvor.
Zavezniki zasedli Katerini.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Reuter javlja iz Aten: Zavezniške čete so zasedle Katerini, da preprečijo prelivanje krvi med Venizelovimi pristaši in vladnimi četami.
Velika nevihta v Genovi.
LUGANO, 5. (Kor.) V genovskem pristanišču se je v nevihti potopilo veliko ladij in čolnov z deloma dragocenim tovorom. Veliko trgovin in stanovanj v dolnjih delih mesta je bilo poplavljenih.
Nova železnica na Ruskem.
PETROGRAD, 5. (Kor.) Pričela sc je gradnja železnice Carskoje selo—Orel.
Uzpasfaultsu Kongresne Poljske,
LUBLIN, 5. (Kor.) Proglašenje ustanove Kongresne Poljske so proslavili tu izredno slovesno. Vsa poslopja so bila v zastavah, mnoga bogato dekorirana. Na trgu pred palačo vojaškega guvernerja se je že v zgodnjih jutranjih urad zbralo na tisoče ljudi. Ob 11. uri so se v glavni dvorani guvernijske palače, odičeni s sliko Frana Josipa, zbrali vsi višji častniki in uradniki guvernije, generalni administrator, zastopniki škofij, Lublin - Koviek, številni zastopniki lublinskega prebivalstva, odposlanstva vseh društev, zastopniki kmečkih občin, veterani iz leta 1863., podpredsednik centralnega pomožnega odbora Steki, številni častniki poljskega pomožnega zbora z odposlanstvom moštva. Ob IIV2 uri se je vršil slovesen prihod generalnega guvernerja feldzeugmei-stra Kuka s spremstvom, v katerem je bil tudi zastopnik nemške vlade, pl. Biilow. Generalni guverner je prečital proklamacijo, začenši z besedami: Po najvišjem ukazu cesarja Avstrije in apostolskega kralia Ogrske proglašam prebivalcem Lublina nastopno proklamacijo. Ko je civilni šef, sekcijski načelnik Madeyski prečital poljsko besedilo proklamacije, je izjavil generalni guverner nadalje: S tem sta vam z a vez na monarha slovesno za-
—	Seveda bi rada videla vse to, — je rekla Tainara. — Hvala vam lepa, knez.
—	V veliko čast mi bo, — je izjavil in se vljudno poklonil. Nato pa se je obrnil h kneginji in prosil:
—	Tetka, ti boš aranžirala vse, kaj ne?
—	Pogledala bom, kaj smo se še vse dogovorili, dragi moj. Poizkusili bovc omogočiti ta izlet. V gledališču ti povem.
—	Kneginja se mu je bodreče posmehljala.
—	Tamara še ni* videla naših narodnih plesov. Drevi pojdeve tjakaj s knezom Miklavskim in Valonnom.
—	Potem torej na svidenje, — je dejal in se poslovil.
Ko so se vrata zaprla za njim in ste bili sami, je vprašala kneginja:
—	Tamara, kaj si pa rekla Gričku, da je bil tako razburjen? Poznam vsak izraz njegovega obraza, toda tako razburjenega ga še nisem videla, odkar mu je umrla mati.
Tamara ji je povedala in opisala prizor.
(Dalje.)
Stran II.
»EDINOST* štev. 309.
V Trstu, dne 7. novembra 1916.
jamčila vzpostavo kraljestva Poljskega. Na tein se ne da ničesar več izpremeniti. Generalni guverner je zaključil v poljskem jeziku: Gospoda moja! Živela srečna bodočnost kraljestva Poljskega! Živela! Živela! Vsi zbrani so -se pridružili v poljskem jeziku tem živio-klicein. Na balkonu palače so razvili poljsko zastavo, ki so jej čete izkazale čast. Godba je zasvirala poljsko narodno pesem: Poljska še ni izgubljena. S trga gori so orili klici Niech žvje brez konca in kraja. Množica, ki je štela na tisoče, je mahala s stotinami zastavic v proslavo historičnega dne. Ob radovanju prebivalstva so na vseh poslopjih generalne guvemije razvili poleg avstrijskih in ogrskih poljske narodne zastave. Mej tem je nadaljevala slovesnost v dvorani. Podpredsednik centralnega pomožnega odbora, Steki, je v imenu prebivalstva naslovil na generalnega guvernerja sledeči nagovor: Skupni sklep obeh visokih vladarjev smo sprejeli v znanje z globokim ganotjem in ne manjim razumevanjem pomembnosti tega čina. V tem je po pravici s povdarkom naglašena potreba upoštevanja splošnih političnih razmer Evrope. Temu modremu migljaju hočemo zvesto slediti z uverjenjem, da je od tega odvisna srečna bodočnost poljskega naroda, trajnost in razvoj njega države.
Vzbujena po neomajni logiki zgodovine, trdno oprta na svoje naravne in narodne podlage, in po hvaležnosti in prijateljstvu s tistimi zavezniki, katerih modrosti in pravičnosti se ima zahvaliti za svoj obstanek, ohrani poljska država za vedno v spominu ime tistega velikega monarha, kateremu vzklikam danes: Živelo Njegovo Veličanstvo, cesar Avstrije in kralj Ogrske, Fran Josip! Zbrani so se navdušeno pridružili temu živio-klicu. Godba je zasvirala cesarsko pesem. Na to so vzklikali nemškemu cesarju in je godba zasvirala: Heil dir im Siegeskranz! Generalni guverner in zastopnik nemške vlade sta se zahvalila Stekiju na lojalnem nagovoru, na kar so se odpeljali v katedralno cerkev, pri čemer so čete garnizije tvorile špalir. V katedrali je generalni administrator lu-blinskih dijecez celebriral slovesen tede-um. Po cerkveni slavnosti je častna stot-nija defilirala pred generalnim guvernerjem, ki se je na to povrnil v palačo. — Kmalu na to se je generalni guverner s spremstvom — v katerem je bil tudi zastopnik nemške vlade — podal v poslopje centralnega pomožnega odbora, kjer je na podpredsednika Stekija naslovil nagovor, v katerem je rekel, da častita gospodom centralnega pomožnega odbora kot predstaviteljem vseh slojev prebivalstva, na uspehu, ki ga jim donaša današnja proklamacija, ter se nadeja, da se skupnemu delu obeh delov, prebivalstva in vojaške uprave, posreči, da se po možnosti uresničijo želje ljudstva. Podpredsednik Steki se je zahvalil v toplih besedah. Nato je dospel civilni šef, sekcijski načelnik Madeyski z voditelji resortov in je naslovil na podpredsednika Stekija nagovor, v katerem je rekel, da je izvrstna organizacija odbora pripomogla v veliki meri k temu, da je mogla dežela vzdržati težke dogodke Vojne in da je doživela današnjo srečno uro. Civilni šef je čestital potem prisrčno članom pomožnega odbora.
V priznanje vzornega in lojalnega vedenja prebivalstva napram avstro-ogr-skim četam in oblastim in v spomin na zgodovinski dan 5. novembra 1916 je generalni guverner odredil, da se vsem tistim, kazensko ali administrativno obsojenim, ki so vredni milosti, ali popolnoma ali deloma ugasnejo kazni.
VARŠAVA, 6. (Kor.) Wolffova pisarna javlja: Ob živahnem gibanju po vseh ulicah in ob zbiranju tisočev na grajskem trgu in dvoriščih velikanskega grajskega poslopja se je izvršil danes ob velikem navdušenju slovesni čin proklamacije kraljestva Poljskega. Opoldne je generalni guverner Beseler ob navzočnosti načelnikov oblasti, nadškofa varšavskega, zastopnikov avstro-ogrske vlade v kolonski dvorani prečital proklamacijo v nemškem jeziku, nakar jo je grof Hutten Cxapski ponovil v poljskem jeziku. Rektor vseučilišča, Budzinski, je odgovoril z besedami zahvale. Konec njegovega govora se je izgubljal v radostnem klicu Niech žyje in zopet in zopet ponavljajočem se ploskanju. Mnogi poljski gostje so bili ganjeni do solz. Nato je imel generalni guverner nagovor, v katerem je izvajal: Notri med be&-nenjem svetovne vojne je velikodušen sklep zaveznih monarhov dolgo gojeno željo po samostojni poljski državi dovedel do uresničenja. Gre za zgradbo vaše bodoče države. Stopate zaupno na našo stran, kakor tudi mi poklanjamo vam svoje zaupanje, da dovedemo boj do srečnega konca in da v skupnem delu postavimo trdno podlago za poljsko kraljestvo, ki mu je danes rojstna ura. Naj se kot jak član uvrsti v zvezo držav Evrope, ki so po enakih duševnih, političnih in gospodarskih interesih spojene in navezane druga na drugo. Beseda zaveznih vzvišenih monarhov vam jamči vašo bodočnost. Poljska država nastaja in skoro bo — tako se nadejamo — poljska vojska, ki se iz svobodne volje zbira okolo svojih zastav kot simbol državne samostojnosti, stala pripravljena v njeno zaščito. Guvernijska godba je zasvirala staro poljsko narodno himno, prepovedano po ruskem gospodstvu : » Bog, ki jc ohranil Poljsko«. Tisoči zbrani na grajskem dvorišču in izven njega, so razkrili glave in so sopevali z globokim ganotjem. Generalni guverner Beseler je bil na povratku v grad Belvedere v sredotočje trajnih radostnih pojavov.
VARŠAVA, 5. (Kor.) VVoIffov urad javlja: Radostne demonstracije po vsej cesti od kraljevega gradu po Krakovskem predmestju do stanovanja generalnega gubernatora pl. Beselerja so trajale do poznega
večera. Pred mestno hišo je tisočera ra-zoglava množica pela narodno himno. — Povsod so se zbirale skupine in so si dale iz časopisov čitati proglas in milostni odlok.
Italijanski glasovi.
LUGANO, 5. (Kor.) Napoved proglasitve samostojnega Poljskega kraljestva se zasedaj le malo komentira v laškem časopisju. Način, kako listi priobčujejo napoved, kaže jasno, da jim je zelo mučna, in tokrat se ne govori o osvoboditvi narodov in kulturi z ozirom in brez ozira na vojne cilje. »Secolo« pa poudarja važnost dogodka posebno glede sedanje orijentacije poljskega naroda. _
Avtonomijo Galicije.
»Wiener Zeitung« je priobčila Najvišje ročno pismo rrrmistrsikemu predsedniku o uravnavi prihodnjega položaja Galicije v državni skupnosti.
Jasno je, da postanek samostojne poljske države na severovzhodu ne more ostati brez učinka na razvoj v deželi Galiciji. Vsled tega nastaja potreba, da se te razmere toliko glede na zakonodajo kolikor na upravo prilagode novemu položaju. Namerovana nova uredba se nadovezuje na posebne razmere, ki se že davno izražajo v različnih napravah dežele in njih upotrebljevanju, ter kaže na pot k njih nadaljnji izpopolnitvi.
Položaj, ki naj se še podeli Galiciji v notranjem Avstrije, ni preciziran v ročnem pismu glede njih podrobnosti. Te poslednje ostanejo marveč pridržane kasne-jemu razmišljanju in sklepanju. Vendar nudi ročno pismo važne opore za presojo bodoče uredbe s tem, da označa okvir, v katerem naj se izvrši novi red. Ce se deželi podeli pravica, da samostojno ureja svoje stvari do tiste polne mere, ki je v soglasju z nje pripadnostjo k državni skupnosti in z nje uspevanjem, pa se združujeta v teh besedah oba momenta, merodavna za vsak državni razvoj v Avstriji: blaginja države in v njej blaginja one dežele.
Kar se tiče uresničenja v ročnem pismu napovedane namere, je v tej izjavi storjen prvi korak k temu in se zahteva odgovorno sodelovanje vlade. Ministrski predsednik prejema nalog, naj. izdela primerne predloge, kako naj se zakonito izvrši nova uredba stvari. Naloga vlade bo torej, da najde forme in nastopi poti, ki zajam-čijo izvedbo v duhu namenov, ki so v podlago.
Globoki vtis, ki ga more to ročno pismo izzvati v Galiciji, poda deželi brezdvomno mogočen impulz, da po neposrednem u-darcu svetovrie vojne provzročeni upad nade do uspešne bodočnosti prebije tem hitreje in ustvari s tem tudi podlago za sporazum med obema plemenoma, biva-jočima v deželi.
Razglasitev Najvišjega ročnega pisma pomenja mejnik v zgodovini dežele in nadejati se je, da velikodušne namere monarha, ki se javljajo v Najvišjem očnem pismu, najdejo bogate izpolnitve v mogočni povzdigi dežele.
» * *
Ukrajinci in avtonomija Galicije.
DUNAJ, 6. (Kor.) Kakor pravi neki komunike, sta v skupni seji obeh ukrajinskih parlamentarnih klubov, vršeči se pod vtiskom proglasitve posebnega stališča Galicije, odložila predsednika obeh klubov predsedniški mandat. V nadaljni seji pod predsedstvom starostnega predsednika Romančuka se je sklenilo za jutri sklicanje vseh članov, da se sprejme slovesen pravni pridržek vseh ukrajinskih parlamentarnih zastopnikov.
Aprovizaciiske stvari.
ORGANIZACIJA RAZPRODAJE.
Opozorjeni na dejstvo, da vse občinstvo ni morda čitalo prve objave aprovi-zacijske komisije o novi uredbi prodaje živil, objavljamo ponovno vso razpredelbo.
Živila aprovizacijske komisije se odslej dobivajo v naslednjih prodajalnah po naslednjem načrtu:
Dekliški licej, ul. Madonna del Mare.
V	pondeljek od št. 1 do 556, v torek od št. 557 do 1112, v sredo 1113 do 1668, v četrtek 1669 do 2225, v petek 2226 dalje, dalje.
Na trgu Rosario.
V	pondeljek od št. 1 do 489, v torek od št. 490 do 979, v sredo od št. 980 do 1469, v četrtek od št. 1470 do 1959, v petek od 1960 dalje.
Ul. delle Poste.
V	pondeljek od št. 1 do 460, v torek od št. 461 do 920, v sredo od št. 921 do 1380, v četrtek od št. 1381 do 1840, v petek od št. 1841 dalje.
Trg Ambrogio Ralli.
V	pondeljek od št. 1 do 260, v torek od št. 261 do 521, v sredo od št. 522 do 782, v četrtek od št. 783 do 1043, v petek od št. 1044 dalje.
Ulica dei Bachi.
V	pondeljek od št. 1 do 448, v torek od št. 449 do 897, v sredo od št. 898 do 1346, v četrtek od št. 1347 do 1795, v petek od
št. 1796 dalje.
Ulica Acquedotto.
V	pondeljek od št. 1 do 292, v torek od št. 293 do 584, v sredo od št. 585 do 877, v četrtek od št. 878 do 1170, v petek od št. 1171 dalje.
Ulica Pari ni.
V	pondeljek od št. 1 do 337, v torek od št. 338 do 675, v sredo od Jt. 676 do 1013, v četrtek od St. 1014 do 1351, v petek od št. 1352 dalje.
Ulica Donadotri.
V	pondeljek od št. 1 do 548, v torek od št. 549 do 1097, v sredo od št. 1098 do št 1646, v četrtek od št. 1647 do 2195, v petek od št. 2196 dalje.
Ulica S. Giacomo in monte.
V	pondeljek od št. 1 do 436, v torek od št. 437 do 873, v sredo od št. 874 do 1310, v četrtek od št. 1311 do 1747, v petek od št. 1748 dalje.
Ulica Giulia.
V	pondeljek od št. 1 do 329, v torek od št. 330 do 659, v sredo od št. 660 do 989, v četrtek od št. 990 do 1319, v petek od št. 1320 dalje.
V Skednju.
V	pondeljek, od št. 1 do 186, v torek od št. 187 do 373, v sredo od št. 374 do 560, v četrtek od Št. 561 do 747, v petek od št. 748 dalje.
Pri »Tirolcu«.
V	pondeljek od št. 1 do 242, v torek od št. 243 do 485, v sredo od št. 486 do 728, v četrtek od št. 729 do 971, v petek od št. 972 dalje.
Pri Miklavcu.
V	pondeljek od št. 1 do 123, v torek od št. 124 do 247, v sredo od št. 248 do 371, v četrtek od št. 372 do 495, v petek od št. 496 dalje.
Pri Sv. Ivaau.
V	pondeljek od št. 1 do 179, v torek od št. 180 do 359, v sredo od št. 360 do 539, v četrtek od št. 540 do 719, v petek od št. 720 dalje.
V Roianu.
V	pondeljek od Št. 1 do 263, v torek od št. 264 do 527, v sredo od št. 528 do 791, v četrtek od št. 792 do 1055, v petek od št. 1056 dalje.
V Barkovljah.
V	pondeljek od št. 1 do 144, v torek od št. 145 do 289, v sredo od št. 290 do 434, v četrtek od Št. 435 do 579, v petek od št. 580 dalje.
Ulica Raffineria.
V	pondeljek od št. 1 do 456, v torek od št. 457 do 913, v sr^do od št. 914 do 1370, v četrtek od št. 1371 do 1827, v petek od št. 1828 dalje.
Trg G. B. Vico.
V	pondeljek od št. 1 do 300, v torek od
št. 301 do 600, v sredo od št. 601 do 900,
v četrtek od št. 901 do 1200, v petek od št. 1201 dalje.
* ♦ #
Ob sobotab so v vseh 18 prodajalnah pripuščeni k nakupu imejitelji izkaznic brez številk in vsi oni odjemalci, ki iz uvaževanja vrednih razlogov niso mogli nakupa obaviti ob predpisanem času.
Domate vesti.
Slovenska obrtna m trgovska nadalje, valna šola v Trstu. Vpisovanje se vrši še vedno ob času pouka v ulici Stadion 21. I. v prostorih Slovenske trgovske šole. Vpisnina znaša 2 K. Učenci oziroma učenke morajo prinesti & seboj šolsko izpust-nico, oziroma zadnji »Izkaz obrtne nadaljevalne Šole«. Za sprejem v obrtno nadaljevalno šolo je potreba; a) dokaza, da je prosilec zadostil postavnim dolžnostim, hoditi v ljudsko šoto; b) dokaza zadostnega znanja v branju, pisanju in računanju, ki se ga mora, ako treba, podati s sprejemno preskušnjo. Redni pouk se je pričel 5. novembra. V »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo« v Trstu so po § 99. obrtnega reda in glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. O. III. 1334/7—T8, dolžni hoditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo, italijanske šole te vrste in še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Za tiste vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih ali v pogodbi. Učni čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskušnje, preden poteče učni čas. Po odloku c. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z dne 9. avgusta 1912., štev. 24.993 so dolžni obiskovati »Slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Trstu« tudi vsi trgovski vajenci, in je za nje poseben trgovski oddelek na obrtni nadaljevalni šoli. Po § 100 obrtnega reda ima vsak mojster (gospodar) dolžnost, dovoliti tistim učencem, ki še niso uspešno dovršili obrtnega nadaljevalnega ali katerega drugega pouka enake vrednosti, potrebni čas za obiskovanje obrtne nadaljevalne šole. Ako vajenci v šolo nočejo hoditi, jih mora prisiliti k temu ter gledati na to, da šolo vedno redno obiskujejo. V vse oddelke šole se sprejemajo tudi učenke. — Vodstvo.
Cene rekviriranega vina v Istri. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala občinam po deželi to-le okrožnico: Ker se je glede cen in cenitve rekvi-riranega vina izražal dvom, se občina poživlja, naj objavi prebivalstvu kakor sledi: Cene vina, določene z namestniško naredbo od dne 9. septembra 1916, L. P. Z. i. št. 36 se imajo plačati producentu brez nikakega odbitka. Posebno pa ni producent nikakor dolžan plačati kako provizijo agentom, ki prevzemljejo vino. C. k. na-mestništvo je imenovalo za vsak okraj tehničen organ (komisarja) za pregledovanje cenitev, izvršenih po komisijah za prevzemanje vina, v katerih je seveda tudi veŠčak, imenovan po občini. V slučaju nesporazuma večje važnosti se bodo stranke obračale do rečenih tehničnih organov, da čujejo njihovo mnenje.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 8. t. in., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca novembra 1^14. na bele listke, in sicer od štev. 159.801. do štev. 161.800., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa razni nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni na rdeče lfetke.
Prašiči za pitanje, nabavljeni za Istro.
Akcija deželne upravne komisije mejne grofije Istre, uvedena v namen, da se poveča število prašičev za pitanje v tej pokrajini, se nadaljuje in izvaja po programu. Minole dni je dospela tudi tretja partija rečenih prašičev, od katerih je bilo 1Ž0 glav nabavljenih po dež. veterinarju na Štajerskem. Ta partija se je prodala v par dneh v Poreču ob živahnem sodelo^ vanju poljedelcev, došlih iz poreške, vr-sarske, višnjanske in vižinjadske občine, ki so se jako zadovoljno izražali o dobri vrsti in zmernih cenah nabavljene živine. Naslednje partije bodo na prodaj v občinah Buje in Motovun.
MALI OCiLiSL
Ha de&slo samo m preprodajalce.
Kogarice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet,-nike, razni gambi, denarnice, mazilo za čevij*, •lektričnesvatiljke, baterije, p:*em«ki papir kopirni svinfcnlkj, zaponk«, prstani rdečega kriia, krema za brado, Ilice, razna rezila, robai, mrežice brk«, pletenina, srajce, »podnje blače. ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe' in drugo prodaja JAlCOP L,F.VL ulica S. Kicolo Hev. 19	*>g
tffkliO >sake vrste kupuje zalogu žakiicv G. lUMjK STEBEL. Via frorrente fr,.	71»
Milil belo in črno vino, čokolado, kavo, IlllUf kondensirano mleko Vollmllch In Mager, sardine, lokarde na olju, kakao In vsakovrstne druge jestvlne dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXJNGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in Qd 2—4 pop.	1006
ŽnRIje
tario 21 (pri mestni
vsake vrste kupuje prva slovenska trgovina, Jakob Margon, Trst, ulica Soji ri mestni bolnišnTei.)	722
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
ZDRAVNIK
Met Dr. M Pernlčlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 lil. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroSke bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
n
GAMBRINU
| vsaki večer ob 97,
DAROVL
Za vojake na bojišču. Tržaškemu dam-skemu vojno-oskrbnemu odboru so došli v korist božične akcije za ranjence v vojnih bolnicah sledeči darovi: Baron in baronica Fries-Skene K 200 in baronica Mina Morpurgo K 100 (mesto cvetk na grobove dragih preminulih). Skupaj K 300.
Darovi, došli ces. komisarju. Ludovik Pollack K 20, vodstvo I. mestne ljudske šole v ulici deli'Istria K 15'14, nabranih med učenci in učenkami tekom meseca oktobra, in dr. Silvij Perna K 10 za Rdeči križ. Generalno ravnateljstvo javne dobrodelnosti K 100 v korist ubožnice. Josip Gartner K 50 za vdove in sirote padlih vojakov. Aleksander P. Basili K 10 kot mesečni prispevek skladu za bresposelne. Henrik Angel Jasbitz K 1500 v sledeče namene: K 500 za ubožnico (za vnanje dobrodelne namene); K 200 za sirotišnico sv. Jožefa; K 200 za Frančiškanski oratorij v ul. Rossetti; K 200 za organizacijo oskrbnic vojniških sirot; K 200 za društvo prijateljev otrok; K 200 za salezijanski oratorij. Zadnji trije zneski so določeni špe-cijelno za božično drevesce. Tvrdka D. Tripcovich K 50, tvrdka M. Truden K 50, Friderik Meissner K 30 in M. Bello K 30 za vdove in sirote padlih vojakov. Vodstvo ljudske šole v ubožnici K 12'41, nabranih med učitelji in učenci, za Rdeči križ ter za vdove in sirote padlih vojakov. Cesarski komisar pl. Krekich-Strassoldo K 50 v korist ubožnice. V. Rastelli K 1200 v sledeče namene: K 200 za vdove in sirote uradnikov tržaške podružnice Kreditnega zavoda; K 100 hranilnemu in podpornemu društvu im kasan tov omenjene podružnice; K 100 za tržaške reveže; K 100 za mornarski hoispic; K 100 za ubožnico; K 100 za vdove in sirote padlih vojakov; K 100 za Rdeči križ; K 100 za okrepčevalnice na Kjasu; K 100 za zdravniško postajo, K 100 v korist društvu za boj proti jetiki; K 100 za organizacijo oskrbnice vojniških sirot. Anton Rastelli K 50 za Rdeči križ, K 50 za tržaške reveže in K 50 za zdravniško postajo.
Naznanilo.
Županstva TesnnBca, Škrbina in Gabrovica okr. Sežana naznanjajo, da imajo začasno svoj sedež v Sežani (obč. urad) od dne 28. 10. 1916.
Dalje se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznanijo svojim uradom svoje sedanje bivališče, ker je to velikega pomena in strankam v lastno koiist, bodisi glede podpor ali drugo, ter županstvom v olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju.
Zlatarnicu Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
CESKO - BUD.JEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v utfci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte; Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Umt-Mtt lil
s Trst - m Stadion 10 - Trst
[ Odprt od 8' 2 zvečer naprej |
S Cena: Korste K Z. H. vrste KI.
S.......«................«,.!
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J, Čermik
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE.
Sestaoracljo „ZIMO" na Opčinah.
Podpisana naznanja slav. občinstvu, da je prevzela v svojo oskrbo dobroznano restavracijo „ZORKO" na Opčinah (nasproti tram. remize), ter se najnljudnejše priporoča slav. občinstvu na mnogobrojni obisk. Restavracija ima lep solnem vrt in pokrito kegljišče. Preskrbljeno je, da se cenj. obiskovalcem postreže z gor-kimi in mrzlimi jedili, pivom, vinom in dragimi raznimi pijačami Bivša restavraterka openskega drž. kolodvora Pepina Staudacher.
lOHCDCESaBHaSOHBIBSBĐSĐ


posojilnica in hranilnica
m
registrovana zatiruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza deli3 Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiSI) vhod po glavnih stopnicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 1j% •/, na menice po 6®/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE*
spr^j
HRANILNE VLOGE
A od mkag«, 6« tudi ni ud in jih obrestuj, po
|e stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
davek aU&ij« uvod um. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAČI NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
Poštno hranilnični račun 16.004.	TEL.EFJN 31. 952
Ima varnostno cesico (safe deposita) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in poiaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih Conah* STANJE VLOG NAD IO MILIJONOV KRON.
Uradne m: od 9 da 12 dop. in od 3 do 5 pop. lzpiačaje vsak delavnik ob aralift ura h