NESREČNI DAN ZA VASI OD BEOGRADA DO POŽAREVCA 61 mrtvih pri Jajincih Prejšnjo soboto zjutraj se je pripetila huda železniška nesreča na progi Beograd-Požarevac. Vlak, ki je vozil delavce, šolarje in druge potnike, se je zaradi megle in nesodobnih signalnih naprav zaletel s hitrostjo 60 km na uro v pospešeni potniški vlak iz Niša, ki je stal pred signalom. V nesreči je izgubilo življenje 61 potnikov. Nesreča je posejala smrt po vaseh od Beograda do Požarevca. V Vr-činu še nikoli ni bilo tako žalostno: 7 ljudi so pokopali na malem pokopališču. Mali deček Nikola je zadnjič videl očeta tisto usod- no jutro na postaji, ko sta slučajno odšla vsak v drug vagon. Sin je ostal živ. Na snegu je med deli vagona ležalo še veliko aktovk in raznih predmetov, ki pa jih lastniki ne bodo nikoli več potrebovali. Na snegu so ostali kot spomin ... Nemi sprevodi v vaseh Ripanj, Mali Ivane i, Mali Orah, Brčin, Mali Požarevac so se pomikali proti pokopališču« Zadnje slovo od svojih dragih, prijateljev, sovaščanov. Sneg bo prekril grobove, ostali pa bodo spomini: otroci brez staršev, starši brez otrok... In če pomislimo, da bo za vse te irtve odgovarjal pred sodiščem en sam človek, ki že toliko časa dela na tej progi i« se še nikoli ni zmotil? Danes, ko poznamo že tako sodobne naprave za signalizacijo, je vsak dan toliko in toliko življenj v rokah enega človeka, ki je vendar zmotljiv! Nesreča ne bi bila tako velika, če bi vagoni ne bili leseni, saj je vlak, v katerega se je zaletel vlak iz Beograda, imel poškodovana le dva vagona, ker je bil železen. Zopet je šele huda nesreča opozorila, da morajo leseni vagoni in zastarela signalizacija iz prometa. PAPIR, KI NE GORI Kranj PREŠEREN V KRANJU (nadaljevanje prihodnjič) 11. januarja 1964 ^m^Z? S POHODA BORCEV XIV. DIVIZIJE — SPOMINE NEKATERIH GORENJSKIH UDELEŽENCEV OBJAVLJAMO NA 6. STRANI Jubilej XIV. udarne divizije Mozaik spominov # SREČNO NOVO LETO! USPEŠNO, VESELO, ZDRAVO, ZADOVOLJNO! # NAJ SE TI (NAJ SE VAM) IZPOLNI VSE, KAR SI NAJBOLJ ŽELIŠ '(KAR SI NAJBOLJ ŽELITE)! # VSE NAJBOLJŠE! # ZARES MNOGO SREČE! V LJUBEZNI, PRI DELU, PRI ŠTUDIJU... Standardne Molitvice, ki jih žebramo, kot stare ženice (pa ne samo stare, in tudi ne samo ženice) oče-naš. Molitvice, ki morajo biti, ker je tako prav, ker delamo tako vsi, ker je že dolgo v navadi, da si ob Novem letu izmenjamo same najboljše misli in same najboljše želje. Iskreno? Morda. Morda tudi ne. Bolj verjetno oboje. Ali nič — ker navadno na nič ne mislimo, ko molimo. Težko je nič misliti. Ste že poskusili? Ce drugega ne, mislite na to, kako ne bi nič mislili. Molitev pa nas pripelje v stanje, ko to zmoremo. V stanje rekakšne zamaknjenosti, skoraj blaženosti. Pozabimo (ali bolje: ne mislimo) na vsakdanjost, na majhne in velike težave, na bolečino v srcu, na negotovost, pa tudi na majhne in velike radosti, na veselje ... Zato ne bi mogel reči, da je »Srečno!« ob novem letu neiskrenost. Pa tudi iskrenost ni. Preveč iskrenosti bi bilo potem, preveč dobri, samo dobri bi bili ljudje. Če bi bilo tako. se ljudje ne bi tožarili zaradi razžaljenja časti. Če bi bilo tako, ne bi bilo primera Dizdarević. ne bi bilo rasne diskriminacije in ne la* kote milijonov in ne zločina v Texasu in ne... SREČNO l Verjamem, da smo ljudje dobri. Tudi dobri. Pa tudi slabi smo. Ljubimo in sovražimo — in zato srn« ljudje. In zato želimo ljudem tudi srečo v novem letu. Tako lepa priložnost je Novo leto za to: vse je lepo, veselo, povsod zelene smrečice (ali jelke) in bel, čisto bel sneg na njih, pa svečke gorijo, drugače kot na dan mrtvih, takrat so žalostne, zdaj so pa vesele, saj bo vsak čas polnoč, vsak čas bo novo leto, ki bo boljše kot je bilo staro, vsak čas bomo poljubili ženo ali dekle in ji zaželeli vse najboljše, vsem prijateljem in znancem bomo zaželeli to in jim stisnili roko, vsem ljudem na svetu bomo zaklicali »Srečno!«, dvignili kozarec penečega vina... in novo leto bo tu, med živobarvnimi trako-i in smrečicami in svečkami in vinom in prešernimi zvoki orkestra. Morda bo res boljše. Po pravici to lahko upamo, dogodki po svetu in pri nas v preteklem letu nam dajejo to upanje. V Moskvi so lani podpisali sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov — morda bomo (ljudje vsega sveta) res toliko pametni, da se bomo odpovedali tej strahoti v medsebojnem prepričevanju in obračunavanju. V Berlinu so za božič in Novo leto odprli mejo in slike, ki jih objavljajo tuji časopisi o srečanjih starih znancev in prijateljev po tolikih letih, znancev in prijateljev, ki so jih kar na hitro z bodečo žico ločili na komuniste in kapitaliste, so ganljive. In tako dalje. Upajmo, da bo res boljše to novo leto. Da ne bodo novi samo čevlji, s katerimi bomo gazili po starem blatu. Da bo tudi blata manj. In da »Srečno v novem letu!« ne bo le fraza, s katero radodarno, kot naša trgovina z novimi (višjimi) cenami, ob Novem letu razmetavamo iskrenost in upanje, želje in bolečino, ampak da bo »Srečno!« res iskrena že tapetah in se dotaknil senčnika iz elastičnega kartona in ugasnil, ne da bi zapustil sledove. Na prihodnji svetovni razstavi bodo na prostoru General Motors poskrbeli za svojevrstno atrakcijo. Posebni roboti bodo obiskovavce prenesli v globino namišljenega oceana. Iniciatorji te zamisli menijo, da bodo s takimi pošastmi prevozili do »morskega dna« dnevno po 70 tisoč obiskovav-cev razstave - N Nezgorljivi papir so izdelali v leningrajskem tehnološkem institutu za industrijo celuloze in papirja in zelo uspešno odbija plamen, prav tako pa tudi napad mikrobov. Pod vplivom svetlobe se ne spreminja, uporaben je kot snov za-filtriranje, mogoče ga je po želji zvijati, ne trga se in ne stara. Eden izmed k tvorcev tega papirja, profesor Perikaljski, je dejal, da je ognjevarnost tega papirja prav presenetljiva. Iz njega je mogoče izdelati gledališke zavese, obleke za gasivce, »večne« zidne tapete in drugo. Zaradi nje- IB!i!!;!l!l!ll!illl!B!!!!lll!lli!ll!:;ili!!;ilil mu kot pisar pomagal v pisarni. Glede na ustna (Lenka Prešernova in Marjana Vovkova-Gromova) in pisana (Ernestina Jelovšek) pričevanja lahko domnevamo takšnole uporabo prostorov: večja soba z okni na glavno ulico je služila pesniku kot spalnica, ožja soba tik ob njej pa kot odvetniška pisarnica. V onih dveh manjših sobicah pri oknih na takratno Svinjsko ulico je v eni stanovala Katra, v drugi pa Andrej Rudolf. V teh sobicah so bivali tudi občasni obiskovalci iz Vrbe, dlje časa, posebno v-počitnicah, pa tudi pesnikov nečak študent Janez Vovk. Določen čas v mesecih pred stričevo smrtjo tudi nečakinja Marjana, hčerka pesnikove sestre Mine. Prav možno pa bi bilo, da so se najeti prostori tako uporab- ljali le v času pesnikove bolezni in da je bila pisarnica situirana prej drugje, morda v eni izmed sobic na današnjo Tavčarjevo ulico. Kranj kot mesto z razvitim gospodarstvom, podjetnim obrtništvom in bogato okolico je že dlje pogrešalo svojega lastnega odvetnika. Ljudje so morali hoditi in se voziti v Ljubljano, kar je vedno zahtevalo vsaj dva dneva. Zaradi tega je Prešeren kar brž dobil dovolj kiientele. Kot spreten jurist je kmalu štel med svoje stranke skoro vse oajodličnejše zastopnike gorenjskega gospodarstva, ne le iz Kranja, pač pa tudi iz Tržiča, Jesenic, Bleda in Bohinja. Zares je vse kazalo, da bo iz pravd koval rumenjake, dela in zaslužka je bilo tja do leta 1848 res dosti, saj je odvetnik Prešeren moral najeti še enega pisarja, Primoža šokliča, domačina iz Kranja. In še nečak Janez Vovk je v času počitnic pomagal pisati. Tisti dolg, ki ga je Prešeren napravil v Ljubljani, da bi lahko začel s poslovanjem, je bil že poravnan. Seveda pa si zaradi tega nikakor ne smemo predstavljati odvetnika Prešerna kot kakega uspešnega poslovnega moža. Posli so mu cveteli pač zato, ler j<. imel obširno klientelo in ker je bil sposoben jurist ter edini odvetnik v Kranju. Vendar pa izvirajo prav iz Kranja pričevanja o njegovi srčni dobroti, pravičnosti in ljubezni do otrok in beračev. Dostikrat je revnega kmeta zastopal zastonj. Podoba je, da se je nekaterih pravd lotil iz prepričanja, iz socialnega čuta, zaradi pravice in zaščite malega človeka — pri takih pravdah sploh ni računal na plačilo. Črtomir Zoreč (NaHalievamn nrihodniič) ^7020^019958964^364497757618606^990173106741735^974493^39914974^45^91^99429016991698597911981^2355975^^^46951^9652935893 Mali Emil čaka na prehodu Iz vzhodnega v zahodni Berlin, kjer bo prvič videl svojo babico. 2e dve leti je namreč minilo, kar so z zidom in žico razdelili mesto Berlin na dva dela: vzhodni in zahodni. Letos pa so med novoletnimi prazniki dovolili prehod. — Ljudje so čakali r dolgih vrstah, da so lahko obiskali sorodnike Najdrznejši človek (Korejska pravljica) Zw ivel je bogataš, ki je imel zelo lepo hčer. Ko j* hči dorasla in postala godna za možitev, je o6t naročil svojim glasnikom, naj razglase po dež« li, da bo dal vse svoje bogastvo in hčerko edinki tistemu, ki dokaže z junaškim dejanjem, da je najdrz, nejši človek v deželi. Na ta poziv se jc javil mlad lovec. »Dobro,« pravi bogataš, »prinesi mi v enem mesec* sto tigrovih kož, pa bom verjel, da si najdrznejši člo vek v deželi.« Mladi lovec ni rekel nobene besede in je hitro od šel na lov. Ko je prišel v Itraj, kjer tigri žive, so si ljudje čudili in mu rekli: »Mladi človek, ne podajaj se v smrtno nevarnost V tem gozdu živi na tisoče tigrov s svojim cesarjem Raztrgali te bodo« »E, prav tigre iščem,« se je razveselil mladi lovec U šel dalje. Kmalu ga je zagledal cesar tigrov in se za čudil lovčevi drznosti. »Kaj naj storim s tem norcem? Naj ga raztrgani in pojem?« je vprašal ostale tigre. »Pojej živega!« so mu rekli tigri. Tako se je tudi zgodilo — lovec se je znašel živ in zdrav v tigrovera trebuhu in ga začel zbadati s svojim lovskim nožeru v jetra, da je razdražen tulil od bolečin in mu je bilo vseeno, nad kom znaša svoj srd. Ubijal je tigra za tigrom; tigri pa so vpili: »Milost, cesar, milost!« Lovec je pazljivo prisluškoval, kaj se godi in štel tigrove uboje. Ko je naštel do sto, je zadri nož v tigrovo srce, nato mu je razparal trebuh in bil je spet na svobodi. Odri je sto tigrov in povrh še njihovega cesarja. Kože je odnesel bogatinu, ki mu je za plačilo dal vse svoje bogastvo in lepo hčer za ženo (Iz enega drevesa se da narediti milijon vžigalic, zaradi ene vžigalice pa lahko zgori milijon dreves. Otroci, ne igrajte se z vžigalicami in ognjem!) Sedemletni junak Na vaškem posestvu Bje-Knga v bližini Osla v južni Švedski je izbruhnil požar. Plamen je zajel tudi hleve vašcSLna Matsona. V zgradbi poleg hlevov ni bilo nikogar, razen sedemletnega Larsa Matsona, Oče in mati sta bila daleč; na njivi sta delala že od rane zore, ker so bili » zamudi z žetvijo. Ko je Lars zagledal ogenj, je oka meni od strahu. Ogenj je neusmiljeno uničeval hlev, v katerem je bilo osemdeset krav in telet. Pravo bogastvol Toda mali Lars sploh ni po-mišljal na \Tednost živine, katere gospodar je bil nje-gov oče. Bolj ga je presuni- lo žalostno in obupno muka-nje krav in telet. Vse je zelo dobro poznal. Vsaki kravi, vsakemu teletu je dal ime. Med njimi je imel tudi svoje ljubljence. Dobro se je zavedal: če jim ne priteče na pomoč, bodo našli smrt v ognjenem objemu. Časa za razmišljanje mu ni ostalo dosti. Edina rešitev je bila,, čimprej nekaj ukreniti: hitro odpreti vrata, odvezali živino in jo izgnati iz hleva, da ne bo prepozno. Toda, kdo bo to napravil? Tako se je vprašal mali Lars, saj je dobro vedel, da na posestvu razen njega ni nikogar. Vsi so bili na polju. Mor- Ali že veste — da je Luna najbližje nebesno telo in da je od Lune do Zemlje 384.000 km. Ce bi hoteli peš na Luno, bi koračili 9 let noč in dan. Do Venere bi potrebovali več kakor 908 let pešačenja, do Marsa 1500 let, do Sonca 3100 let, do Jupitra pa celo 18.000 let. In koliko let bi potrebovali do Saturna? Pomislite, kar 33.000 let! Najbolje je, da ostanemo kar doma. da je največje drevo na našem planetu sekvoja, ki raste v Kaliforniji. Sekvoja doseže tudi višino 100 metrov. — da je največji teleskop na svetu v observatoriju Mount Palomar v Kaliforniji (ZDA). Ta tele skop ima 5 m premera. Toda še večji teleskop bodo zgradili v Sovjetski zvezi na Kavkazu, ki bo Imel 6 metrov premera. da bo oče opazil dim, ki je postajal vse bolj gost in črn? Toda preden ga bo opazil in prišel do hleva, bo že prepozno. Od hleva bo ostalo le še pogorišče. Lars sam ni vedel, kako se je znašel sredi požara, med kravami in teleti, ki jih je ogenj najbolj ogrožal. Mihčeva nezgoda Po sredi vasi pa avto drvi, a v avtu ponosno Mihec sedi. Se ozira na levo, na desno, nazaj, kraj ceste zavije, ga vidite, kaj? Takrat se po bregn trikrat obrne, iz avta pa krik, a vse prah zdaj zagrne. Ga reši nazadnje . sosed Matjaž, ga v bolnico pelje; zdaj pa imaš počitnice svoje,-* v bolnici tej, prometnih predpisov nauči se prej t Darinka Tiia, 8. razred 'Wft-i osn. sok CerkJjf V svoji glavici je imel načrt: priti do verig, s katerimi je bila živina privezana. Zagrabil je prvo verigo, ki pa je bila tako razgreta od ognja, da jo je takoj izpustil. Toda Lars je zaprl oči, stisnil - zobe in ponovno zgrabil verigo ter jo z, izredno hitrim gibom snel s kljuke. Bolečino je junaško premagal. In tako je snel desetine verig. To je bila nenavadna borba z ognjem, v kateri je zmagal Lars, saj je uspešno izgnal vso živino iz hleva. Kmalu so prišli gasivci, ki jih je obvestil Larsov oče, ko je opazil plamen in dim na svojem posestvu. Pomagati pa niso mogli več. Hlev je gorel kot bakla in vsa njihova pomoč je bila v tem, da so preprečili, da se požar ni prenesel tudi na druge zgradbe. Ko je bil ogenj kočno po-gašen, je Larsov oče s pogledom iskal soseda ali nekoga, ki je morda šel slučajno mimo in je izgnal živino iz hleva. Toda takega obraza ni mogel najti. Poleg njega je stal Lars. Njegova mati je jokala, ko je gledala Larsove roke. Bile so vse v mehurjih in opeklinah. Deček je bil ponosen. — Poglej njegove dlani — je skozi solze rekla očetu, Vse to je napravil naš Lars mladin trasi Padel sem Star sem bii šest let. Te daj še nisem znal voziti kolesa. Poskušal sem že, a ni še šlo. Ko sem nekoč zopet poskušal, mi je stric pomagal. Držal me je za sedež, jaz pa sem se držal za vodilo in peljal kolo. Ko je šlo že kar dobro, me je stric spustil. Mislil sem, da me še vedno drži, zato sem se peljal naprej. Bil sem brez skrbi. Toda ko mi je nasproti pripeljal osebni avtomobil, sem se zelo prestrašil in na mah je bilo veselja konec. Tedaj sem se obupno ozrl nazaj po Aricu. Ni ga bilo. Izgubil sem prisotnost in znašel sem se na cesti. O rog mene se je dvigal oblak prahu. Ko sem se zavedal, sem bil v postelji z obvezano glavo. Zvedel sem, da je voznik osebnega avtomobila preprečil še hujšo nesrečo, ko je zavozil na poljsko pot. Ta prvi hujši dogodek v mojem življenju mi je ostal v spominu in me opominja na previdnost in disciplino, kadar koli sem na cesti. Janez Vreček S, razred oso. šote Francoski filmski vrtiljak Odkritje leta in ostali r>vo veliko odkritje francoskega filma se imenuje Roger Coggio. Mehanik, ki je pri sedemnajstih odkril gledališče in ki ob svojem prvem filmu še vedno nima 30 let. Njegovo prvo filmsko delo je »Dnevnik norca«, ki ga je posnel po lastni odrski priredbi Gogoljeve no- Danny Kave je ponovno pokazal svojo izredno komično umetnost v filmu »Mož iz obedovalnega kluba« Franka Tashlina, ki je ena najboljših lanskih ameriških komedij * vele. V tem filmu, ki ga je kritika izjedno ugodno sprejela, igra Coggio tudi edino govorečo vlogo. Pravijo, da je bila norost redkokdaj tako upodobljena na filmskem platnu kot tu! Coggio že pripravlja svoj naslednji film (tema: hinavščina), v katerem bo igrala njegova zaročenka Pascale Audret in pa Anna Karina ter Jean-Louis Triniignant. Roger Vadim bo nežiral »Veliki venček ljubezni«, kakor bo naslov novi, verziji slavnega »Venčka« (1950) pokojnega Maksa Ophlilsa (— »venček cvetk elegantnega zapeljevanja«). Tako so se odločili po dolgih omahovanjih francoski producenti. Schnit-zerjevo zgodbo je * Anouilh prenesel v Pariz leta 1913. Od igravcev so za zdaj že znani Jean-CIaude Brialv, Marina Vladv, Anna Karina in Cathe-rina Spaak. Pravijo pa, da ima Vadim v mislih še neko drugo igravko ... neko Bri-gitte Bardot... Producent Georges de Be-auregard je po omnibusu »Poljubi« (pet mladih režiserjev o temi: poljub), že začel s snemanjem novega om-nibusa— »Srečno naključje«. Dve od štirih epizod bosta zrežirala novo odkrita »Bert-rand Tavernier (Poljubi) in Claude Chabrol. Chabrol je tudi tokrat zvest svoji »mali temi«. Snov za svojo zgodbo je našel v nekem časopisu iz 18. stoletja. V tistem času je v Franciji na smrt obsojeni postal svoboden, če je njegov rabelj na dan usmrtitve umrl. Vendar pa je Clabrol to temo prenesel v naš čas ... Ko bo končal s tem, ima novova-lovski mojster že več načrtov, med njimi tudi modernizirano ekranizacijo Balzacove »Chagrinove kože«. Serge Bourgignon, ki so mu »Nedelje in Cvbele« prinesle »Dnevnik norca«, po Gogoljevi noveli, obetajočega novega mladega francoskega režiserja Roger j a Coggia je kritika navdušeno sprejela, Z zelo močno podobo norca je Coggio obogatil francoski film Oscarja za najboljši tuji film bo spomladi začel snemati svoj novi film »Naj nič ne prekine najinih sanj«. Avtor ga imenuje »dogodivščina človeka, ki zna biti srečen in ki se ne boji ljubezni«. Zgodba teče skozi dvajset let njegovega življenja in je razdeljena na tri dele: eno leto pred njegovim rojstvom, njegova prva ljubezen s tridesetletno ženo in druga ljubezen z mladoletnico. Po tem filmu bo odpotoval Bourgignon v Ameriko, kjer je že podpisal z družbo »20th Centurv Fox« pogodbo za dva filma. Prvi bo »Cassandra na poroki«, v katerem bodo igrali Natalie Wood (Razkošje v travi), Jo-seph.Cotten in Agnes Moore-head. In m c m ori a m Francozi pripravljajo tudi dva ^zanimiva montažna dokumentarca, posvečena spominu dvel umetnikov. Nedavno preminuli šansonjerki Edith Piaf bo posvečen film Marcela Blistena »Na svidenje, Edith«. Scenarij" zanj je napisal Blistene v treh dneh po njeni, smrti, uporabil pa bo filmske tednike, kratke filme in odlomke iz celovečernih filmov, v katerih se je priljubljena pevka pojavila. V zaokroženo celoto pa jih bo izpopolnil s posnetki pariških ulic in hiš, okoli katerih se je »pari-ški vrabček« največ mudil. Henri Colpi (Po toliko letih) pa se je nedavno vrnil iz New Yorka, kjer se je posvetoval z vdovo skladatelja Kurta VVeilla (Beraška opera) o pripravah za film o njenem možu. V njem bo, enako kot Blistene, kombiniraj dokumentarne posnetke in po-, sebej posnet filmski material. »OGNJENA LETA« so filmska zapuščina velikega sovjetskega ustvarjalca Aleksandra Dovženka, ki ji je dala končno podobo njegova žena Julija Solnceva. Mogočna barvna freska je*bila nagrajena na festivalu v Cannesu/ ►NA SEVER, NA ALJASKO« ameriškega režiserja Henrvja Hathavvava je zabaven vvestern o treh iskalcih zlata in barski plesalki, ki jih igrajo John Wayne, Stevvart Granger, Ernie Kovacs in Cannrin« Marie-Jose Nat in Jacoues Charrier Igrata glavni vlogi v novem delu Andreja Cavattea »Zakonsko življenje«, Id sestoji Iz dveh filmov, katera predvajajo istočasno v dveh dvoranah — eden je s stališča žene, drugi s stališča moža Pa še na kratko Neuničljivi Robert Hossein bo igral glavno vlogo v filmu Roberta Hosseina po scenariju Roberta Hosseina, ki ima zelo »hosseinski« naslov: Smrt ubijalca.« Iz tehničnih ovir ostalih vlog ne igra Robert Hossein, ampak Robert Dal-ban in Marie France Pisier. SKube. se je vrnila Agnes Varda s kratkim filmom »Pozdravljeni, Kubanci« za katerega pravi, da bi lahko imel naslov »Socializem in ča-ča-ča«. Luis Bunuel snema priredbo romana Octava Mirabeau-ja »Dnevnik sobarice« (ki ga je leta 1946 že posnel v Ameriki Jean Renoir). Glavno vlogo bo igrala — Jeanne Moreau. Edouard Molinaro se je vrnil iz Londona, kjer je snemal zunanje prizore, da bi v domačih ateljejih dokončal svoj nov; film »Čudovita norica — z Brigitte Br. d-t ir Anrhnnvipm Peric' -cmrj Mož s konjskimi zobmi ^ Fernandel in mož s krivim nosom — Bourvil igrata glavni vlogi v fihnu z nenavadnim naslovom »Kuhinja na maslu« (po igralski kombinaciji sudeč: komedija), na ka-i:rern se bo kot režiser pod-n!<*»l i-i.ites Gra.i^ier. VELJA OD 11. do 17. JANUARJA 1964 Poročila poslušajte vsakTdarfob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15, 17., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob . nedeljah pa ob 6.05. 7.r 9., 12 , .13., 15., 17., -22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA . 8.05 Vedre melodije za konec tedna . 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Slovenski glasbeni umetniki našim poslušavcem 10.15 Ansambel Andreja Blumauerja in hafmonikarski oktet Št. Vid 10.35 Ljubezenske pesmi — valčki 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba, 12.15. Kmetijski nasveti 1225 Tisoč taktov za dobro voljo 13.30 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Naši amaterji pojo 16.00 Gremo v kino 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 18.00 Arualnosti doma in v svetu ""*-18.45 Novo v znanosti 19.00 Glasbene razgednice 20.00 Dixi in balalajka 20.15 Lažnjivec — radijska igra 21.00 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Prijeten konec Jedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Začnimo z- orkestrom Henri Rene 20.45 Koncert godalnega kvarteta iz Budimpešte 22.10 Zaplešimo v soboto 22.10 Zaplešimo v sobotno noč 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za runste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma pesmi za mladino 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 10.00 Se pomnit«1 tovariši 10.30 Od Bacha do Bartoka 1130 Nedeljska reportaža • 11.50 Solistična zabavna glasba 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo —II. 13.30 _Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov 15.05 Naš glasbeni avtomat 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Glasba iz znamenitih oper 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.04 Koncertni drobiž za 19.05 Glasbene razglednice nedeljski večer 20.00 Izberite svojo popevko 21.00 Znamenite operne predstave 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Pesem noči DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Zabavni orkestri tega tedna 14.30 Iz koncertne zakladnice 15.15 Šeherezada , Diyiland mojstra Brahmsa 15.05 Igra ansambel Suisse 19.05 Peta simfonija v Es-duru 19.36 Plesni orkester Ray Martin 20.07 Štirje klavirski nokturni 20.45 Koncer za violino in orkester 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna soareja jugoslovanske glasbe poneoeueH "8.05 Poje Mariborski ženski kvintet 825 Sestanek z zaba\mimi orkestri 855 Za mlade radovedneže - 925 Pojeta sopranistka Hildda Holzl in basist Danilo Merlak , 10.15 Kitara, violončelo in klarinet 1035 Naš podlistek 1055 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 1225 Popevke in plesni ritmi 12.15 Kmetijski nasveti 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 1330 Glasbeni sejem 16.00 Vsak dan za vas 15.15 Zabavna glasba 17.05 Iz opernega albuma 1S.45S knjižnega trga 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od tod in ondod 18.45 Družba in čas 20.00 Skupni program JRT 19.05 Glasbene razglednice 22.10 S popevkami po svetu 23.05 Literarni nokturno 23.15 Nočni akordi DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Iz opere »Orfej in Evridika« 20.10 Zvočni portret 20.45 Pri starih čeških mojstrih 21.C0 Za oddih in zabavo TQR0H 8.05 Vedri zvoki 8.35 Domači napevi za prijetno dopoldne 9.45 Pesmi Roberta Franza poje baritonist Marcel Ostaševski 1D.15 Solisti zabavne glasbe 10.40 Duet iz Veronike Dcse-niške 12.05 Zabavna glasba 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Domače pesmi in napevi za prijetno opoldne 13.30 Iz baletov • 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo ~> 14.35 Slovenske narodne -pesmi 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncelr po željah nos'ušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Bolgarska zabavna glasba 13.25 P-esni orkester RVT , Ljubljana in njegovi solisti • 13.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razgednice 20.00 Mali koncert Komornega zbora RTV Be°gra