Poštnina V (MOVllA Leto Xm, št. 204 o pravniStvo; L-juoijtuu^ o_ua£ijev4» ulica 6. — feieton St_ S1Z2, a 123, 3124, 3125. 3126P LnseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova lu. i, — Tel. 3392, 34U2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5t.lL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Koc eno va ulica St. 2. — Telefon 3t_ 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub« ijana St. 11^42, Praga čisto 78.180. Wien 4L 105 24L Ljnbljan^ petek 4, septembra I936 Cena 2 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— (Jrednidtvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. TelefoD St- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. ANTONESCU 0 OSNOVAH RUMUNSKE ZUNANJE POLITIKE Zveza s Francijo in državami Male antante, čim prisrčnejši odno- šaji Rumunije do vseh ostalih držav Predlog za spravo na Koroškem Na Dunaju je izšla nemška knjiga o koroških Slovencih. Napisal jo je dr. Teodor Veiter, mlad Nemec s Koroškega. Knjiga zasluži, da se za njo pozanima naša javnost, ker spada njen avtor v krog ožjih mladih sodelavcev kance-larja dr. Schuschnigga in ker se sme zato smatrati, da izraža knjiga kolikor toliko tudi nazore kancelarja samega. Veiterjeva knjiga se od dosedanje »emške literature o koroških Slovencih razlikuje v nekaterih prav važnih točkah. Domala vsa nemška književnost o tem problemu je bila dosedaj izključno ali vsaj pretežno propagandistična, Vei-terjevo delo pa skuša, seveda z nemškega stališča, več ali manj objektivno osvetliti problem slovenske manjšine na Koroškem in iskati poti za njihovo rešitev. Knjiga je potemtakem v enaki meri kakor na nemško naslovljena tudi na slovensko stran, saj bi se moglo reči, da vsebuje nekako mirovno ponudbo za rešitev koroškega narodnega spora. Theodor Veiter osvetljuje najprej nekatere načelne poglede na narodne probleme ter prihaja do povsem pravilnega stališča, da koroški Slovenci ne predstavljajo prave narodne manjšine, marveč da so tako rekoč del večinskega naroda, ki je po novi državni meji odtrgan o-d celotnega narodnega telesa ter bi mu šel naziv obmejne narodne skupine. Vse to ima seveda -samo teoretski pomen, zaakjpraktično imamo opravka samo z normo narodne manjšine in s pravnimi določbami, nanašajoči se na to. V nadaljnjem analizira avtor razmerje med narodom in državo, prav posebno pozorno pa p rob1 e m narodne pripadnosti, nasprotje med subjektivističnim in ob-jektivističnim načelom ter možnost kompromisa med obema. Nato poskuša podati prav kratko zgodovino Slovencev na Koroškem, najprej do leta 1500, potem narodno probujo ter stanje predvojne in medvojne dobe. Seveda pa se mnogo več zadržuje na opisu povojne borbe za Koroško, ki io popisuje povsem v smislu nemških teženj in z nemške perspektive. Vse navedeno je takorekoč uvod v glavno vsebino knjige, to ie v obravnavanje pravnega položaja Slovencev na Koroškem po izgubljenem plebiscitu, ter v razmotrivanje narodnega in kulturnega stanja, pri čemer se zlastj na široko zadržuje pri poglavju o kulturni avtonomiji, ki so jo morali, kakor znano, Slovenci zavrniti, odnosno je niso mogli sprejeti, kar avtor z velikim poudarkom obžaluje. Zelo na široko raz-motriva stanje Slovencev v novi obliki avstrijske vladavine, v avstrijski >sta-novski državi«. Tu je posebno podroben ter ima knjiga mestoma značaj kronike dogodkov, ki segajo po svoji aktualni vsebini in njeni veljavnosti še prav v tekočo sodobnost Seveda ne slučajno, marveč namenoma, saj se na ta podrobni opis, ki začne pravzaprav z obravnavanjem predloga o narodni avto. nomiji, naslanja utemeljitev s poudarkom izrečene »volje za sporazum« ter konkreten predlog za sporazum sam, predlog, k; želi biti toliko resen in konkreten. da je v knjigi postavljen in objavljen že kar v obliki zakonskega osnutka s 26 členi. Theodor Veiter izrecno naglasa, da gleda na koroško narodno vprašanje tako, da hoče pri tem ostati trden Nemec in pa trden pripadnik in glasnik. katoliškega svetovnega naziranja. Njegova knjiga jasno očituje to orientacijo ter dobiva tudi na ta način neutajlji-vo notranjo zvezo z vodilnimi značilnostmi sedanjega režima in sistema v Avstriji. Iz celoletnega govori želja, da bi Avstrija pristopila k dokončni rešitvi problema glede sožitja med Slovenci in Nemci na Koroškem. Predstavitelji slovenske manjšine na Koroškem bodo imeli prilike, da se izrazijo o Veiterjevem osnutku za spra. vo. Ni pa seveda to samo njihova stvar, saj se usoda Slovencev na Koroškem Jugoslaviji motrimo predlagano solucijo .ugoslaviji motrimo predlagano solucijo z zavestjo, da smo tu d, mi poklicani k presoji. Treba je priznati, ds vsebuje knjiga Theodoria Veiterja marsikaj, česar nismo vajeni čitati v nemšM literaturi, tičoči se obmejnih problemov ter sožitja med Slovenci in Nemci. Skuša se z a globi ti v prave temelje slovenskih teženj ter jih pravično presojati. Omenimo naj priznanje, da se je Slovencem pogosto godila krivica, v predvojni in v povojni dobi. Nismo imeli pogosto prilike, da bi čuli z nemške koroške strani zavračanje riemškutarstva • Veiter je na.pravil ta korak k pravični presoji položaja ter prišel do uverjenja.da je nemškutarstvo grdo izdajstvo, ne-značajnost in nesimpatičen pojav, ki naj se izloči, tako dQ med pravimi Slo. venci in pravimi Nemci ne bo prehodne plasti. Seveda moramo ostati pravični tudi mi ter te ugotovitve ne smemo pozabiti osvetliti tudi s pripombo, Bukarešta, 3. septembra, b. Zunanji mi« nifiter Antonascu je sprejel novinarje in jim ob tej priliki podal naslednje izjave o rumunski zunanji politiki; Zunanja politika Rumunije ostane neiz-premnjena. To je politika, ki je osnovana na zvezah, ki so nam med svetovno vojno prinesle zmago in ki so nam pomagale k uresničenju našega narodnesa zedinjenja v okviru naših naravnih mej. Mirovne po» godbe so popolnoma zadovoljile naše nacio= nalne zahteve. Naša na'oga je »da se v miru organiziramo jn razvijamo znotraj mej, kj smo jih doseg'i z žrtvami naših najboljših sinov. To je politika, s katero sem jaz delal že z Janom Bratianom, to je politika vseh naših vlad. kolikor jih je bilo do sedaj, in to je politika, ki jo misli lu-di sedanja vlada nadaljevati. Prepričani smo, da smemo v ta namen računati s podporo vseh z nami zvezanih in prijateljskih narodov. Naša zveza s Francijo oslnnc osnova na: še zunanje politike. Človeku, ki je leta 1917 v uniformi francoskega vojaka v frans coskem letalu l?tel preko sovražnih bojnih črt. da bi v Jassjnu predal sporočilo naših velikih zaveznikov, ni menda potrebno ob- navljati svojih čuvstev napram francossce« mu narodu in njegovim voditeljem. Orne* jujem se samo na omembo prisrčnega sodelovanja. ki sem ga gojjil kot rumunski poslanik v Parizu s Clemenoeaiijem, Bri. andom, Barthonjem in mnogimi drugimi francoskimi državniki. Ne dvomim, da bom v istem duhu za* upanja in popolnega m«HlselK>inega razumevanja sode'ova| tudi s sedanjo francosko vlado, ki je z odkrilo podporo pripomogla k srečnemu zaključku našega oboroževalnega programa. Francosko^rumunsko prijatelj« etvo ni n«kako delo državnih pisarn, tem- več izraz prijateljstva med obema naro» doma. Tudi naša zveza i državami Ma'e antante predstavlja osnovni element naše zunanje politike. Vezi. ki nas spajajo, lahko posla* nejo od dne do dne ožje. Naša skupna akcija za ohranitev miru se lahko izvaja v zelo širokem obsegu. Gospodarski sporazumi in njih izvajanje pa so te vezi še bolj utrdili. Nadalje želimo ohraniti odnošaje čedalje bolj aktivnega in prijateljskega sodelovanja s Poljsko, s katero nas spaja iz mnogih skupnih inleresov nastala prijateljska po« godba. Te odnosa je hočemo še bolj razvili. Skupno poreklo in spomini na svetovno vojno pa nas spajajo z Italijo. Gospodarski interesi ol>eh držav in simpatije rumun* skega naroda do Italije še krepijo te vezi. Nadaljevali bomo tudi napore za ohranitev odnošajev dobrega posestva in prijatelji* stva s Sovjetsko unijo. Prav tako se bomo trudili ostati v dobrih odnošajih z vsemi našimi sosedi in tudi z Nemčijo, s katero iz gospodarskih razlogov vzdržujemo dobre zveze. Portugalske in nemške ovire za nevtralnost Nemčija in Portugalska skušata pridobiti čim več časa, da bi lahko založili upornike z orožjem Pariz, 3. septembra, o. V Parizu so postali politični krogi zelo vznemirjeni zaradi postopanja Portugalske, ki kljub vsem obetom in tesnim zvezam z miroljubnim londonskim Foreign Officeom noče pod vplivom Berlina pristati na imenovanje mednarodnega odbora, ki naj bi nadziral izvajanje sporazuma o nevtralnosti napram Španiji. Portugalska je postavila pogoje, ki so docela nesprejemljivi. Tako je zahtevala, da je treba v raznih državah ukiniti sleherno privatno zbiranje prispevkov v korist ene ali druge španske stranke. Če Portugalska ne bi pristala na ustanovitev mednarodnega nadzornega odbora, bi bila vsa akcija za praktično nevtralnost napram Španiji povsem iluzorna. Portugalska stremi očividno za tem, da se omeji prisotnost tega kontrolnega odbora, dočim sta se Pariz in London postavila na stališče, da ima odbor sam določiti svoj delokrog. Kar se tiče nemškega odgovora na poziv k sodelovanju v mednarodnem nadzornem odboru, ga je pričakovati šele prihodnji teden. Tudi Nemčija namerava baje izraziti svoje pridržke. Predvsem noče v okviru tega odbora sodelovati z Rusijo. Politični krogi v Parizu so mnenja, da hočeta tako Portugalska kakor Nemčija s takim zavlačevanjem pridobiti čim več časa, da bi lahko preskrbeli španske upornike z vsem potrebnim vojnim materijalom. Odbor za nadziranje nevtralnosti London, 3. septembra. AA. Nemčija je edina evropska velesila, ki še ni odgovorita na predlog o ustanovitvi koordinacijskega odbora in o ukrepih za nevmešava-nje v španske notranje zadeve. Rusija je že pristala na predlog o ustanovitvi koordinacijskega odbora, prav tako tudi madžarska in finska vlada. Opravnik poslov angleškega poslaništva v Berlinu je interveniral pri nemški vladi, da bi se pridružila francoski demarši. rečeno pa mu jc bilo, da odgovor še ni redigiran. Malo verjetno je zato, da bi se odbor mogel sestati še ta teden. Obtožbe proti Nemčiji Pariz, 3. septembra. Na španskem poslaništvu je danes znana španska ko-munistka La Passionaria sprejela novinar- da si je avtor vendarle pustil odprta vratca tudi za one Slovence, ki prehajajo »prostovoljno« čez narodno mejo, na nemško stran. Ko dokaz za težnjo po večji objektivnosti more Theodor Veiter v svoj prid navesti tudi priznanje glede števila Slovencev, ki ga navaja v svoji knjigi. Veiter trdi, da je na Koroškem še vedno 55.000 Slovencev. Na drugem mestu navaja, uradno poročilo deželnega glavarja Grogerja iz leta 1922., da je na Koroškem 65.000 Slovencev. Spričo dejstva, da so 1. 1934. uradno »našteli« samo 26.700 Slovencev, moremo vzeti na znanje ta demanti uradnih rezultatov, dasi vemo, da je od navedenih številk pa do resničnega števila koroških Slovencev vendarle še precej daleč. Saj je tudi drugače ostalo še mnogo, mnogo tega, kar se z objektivno sliko o položaju Slovencev na Koroškem ne vjema; da tudi tu še vedno beremo o ljubljanskih ter mari. bcrskih slovenskih šovinistih, pa ono neresnično o pogajanjih med Slovenci in hitlerjevci. ali o pravični koroški cerkveni politiki, ki je pač vse prej ko pravična, to in še marsikaj drugega pustimo za sedaj ob strani. Ne da bi se hoteli ze sedaj meritorno spuščati v diskusijo o predlogu za spravo, naj opozorimo na njeno osnovno, a hkrati najkočljivejšo točko. Jedro predloga za sporazum je namreč v bistvu le obnovljeni in modificirani načrt za kulturno avtonomijo. Predlog vsebuje določbe. po katerih nai se osnujejo osnov ne šole s slovenskim učnim iezikom tamkaj, kjer starši najmanj 40 šoloobveznih otrok, katerih materinski jezik je je in jim izjavila, da je španska vlada zbrala doslej 5.000 dokumentov o nemških dobavah orožja in letal in drugega vojnega materijala španskim upornikom Nekaj originalnih dokumentov je poslala v London in Pariz, kopije svojih dokazil pa je dostavila tudi nemški vladi. Mi smo dnevno informirali Francijo in Anglijo, je dejala, o vseh transportih nemškega orožja in streliva preko Portugalske v Španijo. Znano nam je, da je nad 100 nemških pilotov v službi Portugalske, toda le fiktivno, ker so dejansko na razpolago španskim nacionalistom. Kar se tiče omiljenja državljanske vojne, bi bilo v to svrho najbolje, če bi se dala španski vladi na razpolago vsa sredstva, da bi lahko čim prej osvobodila deželo terorja španskih generalov. Pogajanja za sestavo koncentracijske vlade Pariz, 3. septembra, b. Po poročilu agencije Havas iz Hendava je argentinski poslanik v Madridu Daniel Mancilla. ki velja za pobornika akcije za humaniziranje španskega klanja, izjavil, da sta uporniški in vladni tabor od včeraj naprej v tesnem kontaktu. Španska vlada je imenovala za izrednega pooblaščenca pri nacionalistih poslanika America Castra. ki se je takoj podal v Saint Jean de Luz. Glede njegovega imenovanja se doznava, da nima samo nnloge voditi pogajanj za humaniziranje vojne, temveč tudi za sklenitev premirja. London, 3 septembra, o. Dobro informirani krogi zatrjujejo da bodo danea na diplomatski konferenci v Sait Jeanu de Luzu predlagali delegatom uporniške vlade v Burgosu, naj pristanejo na formacijo vlade nacionalne koncentracije., Sedanji ministrski predsednik v Madridu Giral naj bi še nadalje ohrani) svojo funkcijo- v vlado pa naj bi vstopila tudi general FTanco in general Mo'a. Prvi naj bi prevzel notranje, drugi pravosodno m!ni-ftrstvo. Nova vlada bi se opirala na vse stranke o^ zmerne levice preko centra do desnice. slovenski, to zahtevajo. Starši se tedaj izjavijo za slovensko šolsko občino po osebnem principu, tako da se v istem kraju ostali starši uvrstijo avtomatično v nemški šolski okoliš. V členu 20 zakonskega osnutka stoji izredno navedeno, da je za prištevanje k slovenskemu narodu (»Volkstum«) merodajna osebna izjava. Toda proti njej je mogoč ugovor kateregakoli izmed prebivalcev dotične občine; o tej pritožbi odloča posebna razsodiščna komisija, sestoječa po pariteti iz Slovencev in Nemcev, toda pod predsedstvom načelnika, ki ga določi deželna vlada. Ta komisija odloča po objektivnih znakih, pred vsem po ob-čevalnem in materinskem jeziku, pri čemer pa se mora upoštevati tudi osebna izjava (»Bekenntnis«) kot objektivni znak. Ne da bi se hoteli izražati o celotnem predlogu, navajamo ta interventni člen kot posebno tipičen vozel Veiter-jevega osnutka. Če ie tu že stilizacija tako komplicirana, kako bi bila šele praksa! O teh in ostalih členih osnutka, ki se tiče tudi uporabe slovenskega iezika v srednii šoli, na gimnaziji v Celovcu, na učiteljišču itd., pa o drugih -*oločtoh glede slovenske narodne skupine na Koroškem bi bilo treba razpravlia+i nose-bej. že spdaj na ?e more rakl-mči+i, da predstavlja nobuda Teodorja Veiteria seriozen poskns, nribliža+t se reSitvi narodnega vrva5airi?> tKoroškem, mora m ^ o^aiovatv da avtor ni stor»' še korak* dr>i-'*> od «noznania. da nem-škutarstvo ni zdmvn obnova za nravstvp nt. ViiHirmi t«^r narvnnp^ni r^nvoi. *>a n' tega sr>07^«niq vzv' zp n^n^-n siov^neV nacionalni in pesebej šolski avtonomiji. Irun bo padel vsak hip Uporniki so zavzeli vse važnejše višine okoli obleganega mesta Hendaye, 3. septembra, o. Uporniki so pričeli davi novo ofenzivo proti Irunu. Poročevalec agencije Havas je ugotovil, da so izvršili več napadov na nož. V Bchoviji, ki leži tik ob meji, je pjišlo do krvavih pouličnih borb. Vladni miličniki pa obvladujejo še vedno vsaj polovico Španske Behovije. Prešli so ponovno v protinapad in poizkusili spet zavzeti trdnjavo San Marci al in grič Puncho, pa so bil vselej odbiti. Poročevalec agencije »United Press*, ki se mudi v francoskem delu B°hovij« 5o dognal, da so uporniki španski del mesta davi že zavzeli. Obenem so zasedli tudi vse griče okrog Iruna. Na trdnjavi San Marcial so izobesili rdečorimeni rojali-stično zastavo. Sedaj so neposredno pred Irunom. ki ga obvladajo z vseh okoliških višin. Po zadnjih vesteh je usoda Iruna zapečatena. Sedaj obstreljujejo uporniki mesto že s treh srtrani. Pričakovati je, da bo Irun padel vsak hip, z njegovim padcem pa bo zapečatena usoda San Scbastinna in drugih mest ob bližnji obali Biskajskega zaliva. Porušeno uporniško letališče Madrid, 3. septembra, o. Vladna letalska eskadrilja >Espana« z letališča Quetro Vientos je izsledila skrito letališče, odkoder so uporniki vedno znova napadali Madrid. Ko so se davi uporniška napadalna letala zopet pojavila nad mestom, so se z letališča Quatro Vientos dvignila najprej lovska letala, ki so napadalce zasledovala do njihovega tajnega, oporišča ter odkrila dva hangarja in velike rezervoarje za ben- cin. Nad letališčem je prišlo do hude borbe med letali in sta bili dve uporniški letali prisiljeni pristati. Takoj nato je priletela z letališča .Qua-tro Vientos eskadrilja napa^ dalnih letal »Espana«, sestavljena iz 4 tri-motornih napadalnih in 2 lovskih letal, ki je pričela letališče bombardirati. Kmalu »o tanki benzina eksplodirali, nato pa. so bombe razdejale še oba hangarja. Boji v Estremaduri Madrid, 3. septembra. AA. V dobro poučenih krogih trdijo, da je prišlo do velike bitke na fronti v Estremaduri, kjer .co. uporniki zbrali svoje najboljše čete ln ogrcimen vojni material. Po dosedanjih poročilih so se vsi uporniški napadi izjalovili. Vladne čete so cKfočno upirajo, od časa do časa pa prehajajo v protinapade in upornike redno vržejo nazaj Zjutraj se je vladnim bombnim letalom posrečilo pod zaščito lovskih letal vreči velikansko količino bomb na upornike, -ki so se ponekod umaknili s svojih postojank. Dve uporniški letali sta bilj sestreljani. Obleganje toledskega Alcazarja Madrid, 3. septembra. AA. Havasov dopisnik si je včeraj ogledal Toledo. Ugotovil je, da je glavno pročelje Alcazarja ogenj vladnih topov popolnoma poruST. Porušen je tudi levi stolp, kjer «e Je nahajalo glavno municijsko skladišče upornikov, ki so se zatekli v Alcazar. Za Nemčijo tudi Francija V Franciji se resno bavijo z načrtom, da bi se podaljšal rok vojaškega službovanja Pariz, 3. septembra, b. Nemčija sil: 8 svojimi vojaškimi ukrepi vse sosedne države k oboroževanju. V zadnjem času posvečajo izredno pozornost svojim armadam celo take države, v katerih miroljubnost ni doslej nihče dvomil, kakor na primer Nizozemska. Posebno zaskrbljenost pa povzroča nemško oboroževanje v francoskih vojaških krogih, ki so še do pred kratkim odklanjali sleherni predlog o podaljšanju vojaške službe. Nemško postopanje v tem vprašanju pa sili sedaj tudi Francijo k primernim protiukrepom. Nobena tajnost ni več, da že nekaj dni stalno zaseda mešana vojaška komisija, sestavljena iz predstavnikov obeh zbornic. Glede potrebe podaljšanja vojaške službe vlada so si člani komisije vsi edini, diference so se pokazale le glede načina in meje tega podaljšanja. Predsednik vojaške komisije senata Vin-cent je v sporazumu z eno izmed najvišjih političnih osebnosti francoske republike in v skladu z željo vojnega ministra Daladie-ra predlagal uvedbo dve in pol letnega vojaškega roka, predsednik parlamentarne vojaške komisije pa je šel v svojem predlogu še dalje in je predlagal daljši službeni rok. Pri svojem predlogu se je opiral med drugim tudi na željo skrajne levice, ki se v zadnjem času posebno zavzema za pospešenje francoskega oboroževanja. Vojni minister Daladier je bil včeraj in dane6 večkrat v kontaktu s predsednikoma obeh komisij, ki zasedata sedaj na »kupni seji. Pričakuje se, da bodo predlogi mešane vojaške komisije obeh zbornic predloženi ministrskemu svetu najkasneje jutri, še prej pa jih mora odobriti Vrhovni svet nacionalne obrambe. Diplomatski sotrudnik lista »Intransi-geant« je mnenja, da se francoska vlada sedaj še ne bo odločila za podaljšanje vojaške službe, temveč da bo v odgovor na nedavni nemški ukrep odgovorila najprej s tem, da bo še bolj utrdila svoje obmejne utrdbe na vzhodni meji tako v kvantitativnem kakor kvalitativnem pogledu. Francoska armada ho na ta način prav tako v stanu izvršiti svoje velike obrambne naloge. Plavalne tekme vojakov Male antante v Splitu Split, 3. septembra, o. Snoči so se pričele v novem plavalnem prostoru »Jadrana« plavalne tekme vojaških ekip držav Male antante. Pred pričetkom tekmovanja je imel glavni voditelj tekem divizijski general Bodi kratek govor, ki ga je zaključil z vzkliki pokrovitelju letošnjih tekmovanj Nj. Vel. kralju Petru, rumunskemu kralju Karolu, ki je poklonil za ta tekmovanja prehodni pokal, in prezidentu češkoslovaške republike dr. Benešu. Nato je godba odigrala vse tri državne himne. Plavalne tekme se vršijo pod tehničnim vodstvom kapetana vojnega broda Preradoviča Snoči so absolvirali plavanje na progi 1.000 m in sicer v treh skupinah V I. skupini je zmagal Čehoslovak kaplar dijak Jurij Klobučar v času 15:06.8. 2 Jugosloven mornariški narednik Rudolf Napolič s časom 15:40. 3. Rumun redov dijak Oktav Vi-san s časom 16:22.2. V II. skupini se je razvila zlasti proti koncu napeta borba med jugoslovenskim in češkoslovaškim plava- čem. Na zadnjih 50 m je Jugosloven mornariški podnarednik Branko Petrone potegnil in zmagal v lepem tinishu s časom 14:34.2 ter tako dosegel nov jugoslovenski rekord na tej progi, ki ga je zboljšal za celih 54 sekund. Drugi je bil Čehoslovak redov Karel Heilin s časom 14:40. tretji pa Rumun redov Pavel Puscos s časom 17:21.6. V III. skunini je uspelo po zelo težki borbi Jugoslovenu redovu Ervinu Friču zmagati s časom 14:46.8, prav tako pod dosedanjim rekordom, drugi je bil Čehoslovak kaplar dijak Raro Kurt s časom 15:36.5, tretji kap! ar Aleksander Samatri s časom 16:37.2. V skupnem placementu je l Jugoslavija s časom 45:01 in 5 točkami. 2. Češkoslovaška s časom 45:32.25 in 3 točkami, 3. Rumunija s časom 50:21 in 1 točko Jutri popoldne se bodo tekme nadaljevale. Nastopili bodo isti člani vseh treh ekip v sta feti 3 + 200 m. »JUTRO« 20? ■s-----tU1 PeteE l IX, 1936. Kontrola zavarovalnic Važna anketa v ministrstvu trgovine in Industrije Beograd, 3. septembra, o. V trgovinskem ministrstvu je bila včeraj in danes anketa strokovnjakov in zastopnikov gospodarskih organizacij in ustanov o novi uredbi glede nadzorstva nad zavarovalnicami. Anketi je osebno predsedoval minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič. 2e konec junija se je vršila prva konferenca, na kateri so razpravljali o treh načrtih uredbe. Tedaj je bil izvoljen tudi poseben ožji odbor, ki je na osnovi tedanje diskusije sestavil novi načrt uredbe. Ta načrt je bil pred 14 dnevi razposlan v proučitev vsem prizadetim ustanovam in organizacijam. Glavne zahteve so postavili zastopniki gospodarskih korporacij, ki so šle za tem, da se uvede koncesijski sistem za poslovanje zavarovalnic in da se od podružnic inozemskih zavarovalnic zahteva izpolnitev vseh pogojev, ki so predpisani za samostojne domače zavarovalnice. Razen tega naj bi bile inozemske zavarovalnice dolžne dokazati recipročnost. Po novem načrtu uredbe bodo morale zavarovalnice ves denar, ki ga na premijah zberejo v naši državi, tudi v državi investirati. Načrt uredbe določa tudi nadzorstvo nad vsemi zadrugami in humanitarnimi društvi, ki se bavijo z zavarovalnimi posli, da bi se tako v bodoče preprečile zlorabe, do kakršnih je prišlo v zadnjih letih. Da se prepreči vsako nadaljnje tekmovanje med posameznimi družbami določa uredba tudi minimalne premije. Na anketi so načrt nove uredbe podrobno proučili. V razpravo so posegli zlasti zastopniki gospodarskih korporacij in zavarovalnic. Vsebina načrta uredbe Načrt uredbe vsebuje med drugim naslednje važne določbe; Vea privatna podjetja, ki se bavijo z za« varovalnimi posli (zavarovalnice) spadajo pod nadzorstvo nrinistretva za trgovino in industrijo. Kot zavarovalni posli v smislu te uradbe se smatrajo oni posli, pri katerih se zavarovalnica za naprej določene premija aH za naknadno (po nastopu po« godbenega slučaja) določene prispevke zavezuje, da bo izplačala zavarovano vsoto ali nadoknadila škodo. Ne smatrajo se kot za« varovalnica v smislu te uredbe, navzlic temu, da spadajo pod nadzorstvo trgovinske* ga ministrstva, one ustanove humanega značaja (pomožne blagajne, vzajemna društva in »lično), ki 6e bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov ali bolniških stroškov. V spornih primerih, ali je določeno podjetje smatrati kot zavarovalnico, odloča trgo» vinski minister. Z zavarovalnimi posli se lahko bavijo samo delniške družbe, ki imajo najmanj 3 milijone I>Ln delniške glarnice, in zadruge, ki morajo imeti najmanj 100 zadružnikov in najmanj 1.5 milijona Din vplačanih deležev z nominalno vrednostjo najmanj 100 in največ 500 Din. Podružnice inozemskih zavarovalnih družb morajo imeti svojo glavnico, ki mora biti najmanj tako velika, kakor se to zahteva od domačih družb. Za« varovalnice se ne 6mejo baviti z nobinim drugim poslom. Za vršenje zavarovalnih poslov je potrebno posebno dovoljenje trgovinskega ministra. Vsaka zavarovalnica mora imeti 6vojega zavarovalnega matematika, ki mora s svo-jim podpisom potrditi pravilnost in točnost matematične bilance. S pravilnikom bo predpisano, kdo sme vršiti te posle. Trgovinski minister lahko po zaslišanja zavarovalnega sveta predpiše minimalne premijske stopnje za vsako vrsto zavaroras nja. V življenjskem zavarovanju je zavarovalnicam prepovedano dajati na pramije v odobrenih tarifah kake popuste ali kakršnakoli dodatna zavarovanja, za katera bi bilo tehnično potrebno obračunati dodatne premije. V življenjskem zavarovanju je tu« di prepovedano v kakršnikoli obliki da« jati ugodnosti posameznim zavarovancem. Nalaganje premi jske rezerve Zavarovalnicam je prepovedano sklepati v naši državi zavarovanja j tuji valuti, v zlati ali v domači valuti s pogodbeno doj ločeno relacijo nasproti kaki tuji valuti ali nasproti z'atu. Le pri transportnem zava. rovanju se lahko sklepajo zavarovanja v tuji valuti. Vse matematične rezerve od zavarovalnih pogodb, sklenjenih v naši državi, mo. rajo biti naložene na naslednji način: 1.) v vrednostne papirje, ki so jih izdata ali za katere jamčijo država, banovine aH me« sta; 2.) v hipotekarne zastavne liste in komunalne zadolžnice domačih denarnih za« vodov, če te zadolžnice kotirajo na borzi; 3.) v delnice Narodne banke in delnice onih ustanov, kjer država jamči za dividendo; 4.) v hipotekama posojila na prvo mesto do polovice prometne vrednosti nepremič« nine. ki mora donašati rento, ne pa v hi t potekarna posojila na industrijske in obrtne nepremičnine; 5.) v trdne zgradbe, bodisi da jih zavarovalnica sama izkorišča ali jih daje v najem; 6-) v posojila na lastne police do višine odkupne vrednosti; 7.) v vloge pn Drža/ni hipotekami banki, pri Poštni hranilnici in pri javno pravnih hranilnicah; 8.) v kratkoročne vloge pri denarnih zavodih, toda le v toliko, kolikor Je zavarovalnici potrebno za vzdrževanje likvidnosti; 9.) v druge posle, ki se v da. nih razmerah izkažejo kot koristni, Č3 nudijo dovoljno sigurnost in likvidnost in če to dovoli trgovinski minister Naložbe v državnih, banovinskih in mest« nih papirjih morajo znašati najmanj 15% skupne rezerve. Naložbe t hipotekama po« sojila in v lastne zgradbe ne smejo prese* gati 50% skupnega zneska premijske re- zerve. Naložbe pri denarnih zarodih (razen pri Državni hipotekami banki, Poštni hranilnici in pri hranilnicah) pa ne smejo presegati 10%. Točnejše do'očbe o tem" bodo predpisane v posebnem pravilniku. Zavarovalni register Vrednost vseh matematičnih rezerv mora biti na teritoriju naše države in morajo biti vse te rezerve vpisane v posebnem registru. Zavarovalnica je dolžna izročiti trgovinskemu ministru duplikat registra in obvestiti ministrstvo o vsaki spremembi. Vrednote, vnešene v register, se ne morejo odtujiti ali zastaviti brez odobrenja trgovinskega ministrstva in služijo prvenstveno za obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb. Podrobnejše določbe glede zavarovalnega registra bodo predpisane s pravilnikom. Ak0 naš državljan sklene zavarovalno pogodbo s tujo zavarovalnico, ki nima dovoljenja za poslovanje v naši državi, ali s tujo zavarovalno družbo, ki ima sicer dovoljenje za poslovanje v naši državi, vendar zavarovalne pogodbe ne sklene s podružnico v naši državi, tedaj je dolžan pri plačilu prve premije na sklenjeno zavarovalno pogodbo plačati takso 3% od zneska zavarovane vsote. Ce tega ne stori v 30 dneh, mora plačati še kazensko takso v višini 3kratne redne takse. Od plačila take takse so oproščeni naši državljani, ki stalno bivajo v inozemstvu. Prav tako so oproščeni te takse naši državljani, ki sklepajo s tujo zavarovalnico zavarovalne pogodbe, kakršne ne morejo skleniti v naši državi. Zavarovalni svet Pri trgovinskem ministrstvu se osnuje zavarovalni svet kot posvetovalni organ tega ministrstva o vseh zavarovalnih vprašanjih. Ta zavarovalni svet šteje 12 članov, ki jih postavi trgovinski minister (5 predstavnikov zavarovalnic, 2 predstavnika zavarovalnih matematikov in 5 oseb, ki se bavijo z zavarovalnimi vprašanji od-nosno predstavljajo zbornice in druga gospodarska združenja). V trgovinskem ministrstvu se ustanovi oddelek za kredit in zavarovanje. Za kritje stroškov pri nadzorstvu zavarovalnic bodo vse zavarovalnice plačevale ob zaključku poslovnega leta prispevek v višini l°/oo (promil) skupne kosmate premije brez odbitka pozavarovanja. Presežek dohodkov nad stvarnimi stroški se bo nalagal v fond za privatno zavarovanje pri Državni hipotekami banki. Kazenske določbe Osebe, ki se bavijo z zavarovanjem brez dovoljenja, in osebe, ki sodelujejo v takih poslih, se kaznujejo do 100.000 Din ali z zaporom ali s kaznijo in zaporom. Kazen izreče redno sodišče. Trgovinski minister pa lahko kaznuje zavarovalne družbe, ki ne upoštevajo določb te uredbe in pravilnikov do 50.000 Din. Po predhodnem zaslišanju zavarovalnega sveta lahko minister odvzame dovoljenje za zavarovalne posle zavarovalnici, ki je bila ponovno zavarovana z najvišjim zneskom zaradi kršitve uredbe in pravilnika. Zavarovalnice, ki imajo že dovoljenje za poslovanje v naši državi, morajo v roku šestih mesecev ministrstvu predložiti vse podatke, ki bi bili sicer potrebni pri prošnji za dovoljenje, poleg tega pa vse računske podlage za izračunanje netto-premije, premijske tarife itd. V roku, ki ga bo predpisal trgovinski minister in ki ne more biti daljši od enega leta, bodo morale zavarovalnice prilagoditi svoje poslovanje novi uredbi. Le glede naložbe matematične rezerve lahko minister ta rok podaljša za pet let. Zavarovanja, ki so bila že prej sklenjena v tuji valuti ali v zlatu ali z določeno relacijo nasproti tuji valuti odnosno zlatu, se morajo v roku, ki ga bo predpisal minister, pretvoriti v dinarska zavarovanja. Žrtev skrivnostnega umora pri Rušah Včeraj opoldne so našli 26 letnega Ivana Vrbljača Pogajanja o borbi ___ v tekstilni Industriji Mariborski delavci bodo stavkali, dokler ne bo dosežen sporazum za vso Slovenijo — Delo počiva tudi v Hutter-fevi tovarni — Posvetovanje delavskih zaupnikov , v Kranju , Maribor, 3. septembra. : Danes okrog 13.30 je šel delavec Alojzij Marčič iz tovarne za dušik v Rušah po delu domov, šel je po cesti pri selniškem brodu, po tako zvani ciganski poti skozi gozdiček Dobravo. Nenadoma se mu je zazdelo, da vidi kakšne tri metre stran od poti za grmom moške čevlje. Stopil je bliže in je našel na tleh ležečega moškega z eno roko v žepu Na desni strani glave je imel mrtvec veliko, odprto rano, ki mu jo je nekdo zadal s kakšnim topim predmetom. Udarec je bil tako silen, da so izstopili možgani. Marčič je o tem takoj obvestil ljudi, ki so se zbrali okrog neznanega mrtveca. Tudi orožniki so bili obveščeni in kmalu je prišla tja še mati Vrbljačeva iz Ruš, ki je v mrtvecu spoznala svojega 26-letnega sina Ivana, pomožnega delavca v ruških tovarnah, še snoči so Vrbljača okrog 21. ure videli v tako zvani mojstrski hiši, kjer je poslušal godbo. Tam ga je še Sletni sin Marije Cvilakove vprašal: »Ignac, kam pa graste? Vrbljačev mu je dejal, da gre domov. In res so ga še videli, kako je zavil najprej proti kurilnici, nato pa proti gozdiču, na cigansko pešpot. Po vsem sode<" je nekdo Vrbljača napadel iz zasede in ga preko poti pognal 3 do 4 m globoko v grmovje, ga tam vrgel na tla in nato obtolkel s trdim predmetom, bržkone s kakšnim kamnom. Vrbljač se je hotel očividno braniti, ker je imel desnico v žepu. Davi ga je mati, pri kateri stanuje, pogrešila in ga je vse dopoldne iskala. Po kosilu se je odpravila še k Vrbljačevi iz-voljenki Mariji Cvilakovi, ki pa tudi ni vedela, kje je fant. šele ko ga je Marčič našel v gozdu Dobravi, je tudi ona prihitela tja in je našla sina mrtvega. Truplo so prepeljali v mrtvašnico in bo jutri obdukcija. Vrbljačeva usoda je za enkrat še zavita v kopreno. Orožniki pa imajo že konkretne sledove in so nekega osumljenca tudi že aretirali. Zanimivo je, da najdejo v Dobravi vsako leto kakšnega mrtveca. Tako so našli lani obešenega nekega Puchmeistra, predlanskim pa nekega Vigeča. Kruppova zastopnikr v Jugoslaviji Beograd, 3. iseptembra. p. Včeraj sta se pripeljala iz Nemčije v Beograd generalni direktor Kruppovih železarn dr. Grjssmann in direktor Kobitsch Iz Beograda nameravata oditi v Zenico, kjer si bosta ogledala tamkajšnjo železarno. Beležke „Slovenecu o stalnosti in neodvisnosti sodnikov Ob priliki obsežnih premestitev sodnikov, ki so bile izvršene tik, preden je po ustavi nastopila stalnost sodnikov, je »Slovenec« v uvodniku napisal hvalospev ne-premestlivosti in neodvisnosti sodnika Glasilo katoliške akcije in JRZ smatra v tej zvezi, da ni zgolj slučaj, da je nastopila stalnost sodnikov baš za časa vlade JRZ, ki vodi politiko svobode, demokracije in spoštovanja do prepričanja drugih. Današnja vlada je spremenila politiko tistih, ki so do sedaj krotili državljane in bili razkrinkani kot prazni kričači, zadnji Mohikanci, ki morajo sedaj gledati, kako se država vsak dan bolj prebuja v normalno stanje in kako vsak dan bolj raste njen zunanji sloves. Jugoslovenski nacionalisti so celo iz sodstva hoteli napraviti svoj propagandni in obrambni instrument, toda baš radi tega jih je ljudstvo zasovražilo, ker je začutilo, da segajo po nečem, kar je bolj sveto nego dnevna politika. Zato pa »Slovenec« po izvršenih sodnih premestitvah svečano proglaša načelo, da naj politika ostane daleč od pra-vosodstva. Vera in politika V daljšem uvodniku obračunava zadnji »Domoljub« s političnimi nasprotniki. Kdor pa misli, da gre tu za posvetne stvari, se kruto vara. Resnica je namreč ta, da so pristaši stranke, ki jo zastopa »Domoljub«. za Boga, njihovi nasprotniki so pa zoper Boga. Res niso vsi nasprotniki brezverci. Toda ravno to dejstvo napolnjuje »Domoljubovega« člankarja z globoko. debelo podčrtano žalostjo. Oni so verni, ali so vendar božji sovražniki, ker podpirajo ker podpirajo liberalno laž in debelo neumnost, da vera nima nič s poti-tiko opraviti. Kaj hočejo pravzaprav nasprotniki »Domoljubove« politike? Le gim-peljni tega ne vidijo. Oni hočejo Rusijo, Mehiko in Španijo. Kdor ima dobre oči, že sedaj vidi. Ustanovili so n. pr. Zvezo kmetskih fantov in deklet To je zveza za kvarjenje fantov in deklet. Saj vemo, kaj fantje in dekleta znajo, kadar so sami med seboj. Prirejajo tekme koscev in žanjic, ki so v stvari samo tekme za onečašče-vanje Gospodovega dneva in za razkrist-janjenje slovenskega ljudstva. Taki so ti volkovi v ovčjih kožah in zdaj naj še kdo reče, da nima politika z vero ničesar opraviti! Nasprotno je resnica in kdor je pro-tivnik političnih idej, ki jih zastopa »Domoljub«, ta ni nič drugega, kakor pravi naslednik svetopisemskega Kajna; zato je vojna do konca proti tem elementom »Domoljubu« pravcata- sveta stvar. Z isto pošto smo tudi prejeli glavni organ JRZ »Samoupravo«, ki se strahovito razburja, da se duhovniki vmešavajo v politiko. »Narod«, pravi glavno glasilo JRZ, »se začudeno vprašuje, kaj ima duhovnik v politiki opraviti. Zakaj duhovniki ne služijo samo Bogu in oltarju, kakor to zahteva njih vzvišeni poklic?« Temu vprašanju čestite »Samouprave« se tudi pri nas mnogi pridružujejo in z njo vred čakajo odgovora. Nemci in Rumuni v JRZ Beograjski listi poročajo, da se je minister za telesno vzgojo prebivalstva dr. Rogič vrnil iz alibunarskega sreza, katerega zastopa v narodni skupščini. V srezu je imel več shodov, na katerih se je pokazalo, da stopajo v vrste JRZ poleg .Srbov kompaktno tudi Rumuni in Nemci. Dr. Rogič je bil ob tej priliki izvoljen tudi za predsednika organizacije JRZ v Alibunaru. Papeževa akcija proti komunizmu Razmi listi poročajo iz Ritma, da l pozval papež v najkrajšem času vse vernike v edinstvo fronte proti komunistom. H temu so ga pripravile izkušnje v Španiji in zlasti tudi stalno napredovanje levičarskih elementov v Franciji. Papež smatra komunizem za največjo svetovno nevarnost, ki jo je treba pobijati z vsemi sredstvi. O načinu in organiziranju te borbe je papež zadnje dni mnogo konferiral z raznimi škofi iz raznih evropskih držav. V zvezi s to akcijo izjavljajo velikanski krogi, da je prišlo tudi do pemirjenja med katoliško cerkvijo in Hitlerjem, ki ga smatrajo danes vodlilni vatikanski diplomati za naj-odločnejšega nasprotnika Moskve. Po po-vratku s počitnic bo papež najbrž izdal poseben proglas vernikom, v katerem jih bo pozval, naj opuste vse strankarsko politične borbe in se posvete samo pobijanju komunistične nevarnosti. Občinska organizacija JNS v črni pri Prevaljah Kakor nam poročajo, je bil v nedeljo občni zbor občinske organizacije JNS v Črni pri Prevaljah. Politično situacijsko poročilo je podal predsednik inž. Fettich. Sporočil je med drugim, da je odbor poslai okrožnico vsemu članstvu s pozivom, da se izjavijo, ali hočejo še nadalje ostati organizirani. Ogromna večina članov je odgovorila pritrdilno, tako da šteje organizacija danes 96 članov. Posebej so na občnem zboru razpravljali o sanaciji občin Mežica in Črna, ki so zelo zadolžene. Bivši podban dr. Pirkmajer je izdelal načrt za sanacijo občine Črna Ta načrt se sedaj izvaja v splošno zadovoljstvo vseh občanov, čeprav je bil občinski odbor sprva protiven tej akciji. Z odobravanjem je skupščina vzela na znanje predsednikovo poročilo, da je poslanec pre-valjskega sreza g. Karel Dobršek izposlo-val pri rudniku zaposlitev večjega števila Maistrovih borcev. Za spomenik kralju Aleksandru (za dom v št. Danijelu) je odbor podaril 300 dinarjev. Živahna je bila razprava o pripravah za občinske volitve in o raznih organizacijskih vprašanjih. Občni zbor je trajal dve uri in je pokazal nezlomljivo voljo jugo-slovenskeh borcev na severni meji, da v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo delo in borbo za sveto jugoslovensko stvar. Eden obolel London, 3. septembra. AA. Zunanji minister Eden je zbolel na osepnicah in bo moral tri tedne ostati v postelji, vendar menijo, da bo lahko prisostvoval gkvni skup-dčici DN, ki bo 21. tn. v Ženevi. Maribor, 3. septembra. Kakor smo že včeraj poročali, je bil sklican za danes v unionsko dvorano shod tekstilnega delavstva, ki naj bi slišalo poročilo svojih delegatov o včerajšnjih pogajanjih s podjetniki ln povedalo svojo voljo. Shoda se je udeležilo okrog 3000 delavcev in delavk iz mariborskih in okoliških tekstilnih tovarn. Predsedoval je v imenu krajevnega tarifnega odbora tekstilnega delavstva g. Kamer. Zbranemu delavstvu je bilo podano poročilo o včerajšnjih pogajanjih z zastopniki tekstilnih industrij. Industrijci so izjavili, da v načelu pristajajo na kolektivno pogodbo, ki naj bi veljala tudi za nazaj za ves čas od 1. septembra dalje. Ne morejo se pa v naprej vezati na mezde, dokler se ne vidi, kake mezde bodo določene pri pogajanjih med tekstilnimi industrijci in delavstvom na Kranjskem. Podjetniki so se v svoji izjavi dalje obvezali, da zaradi stavke ne bodo nastopali proti nobenemu svojemu delavcu. Ker delavski zastopniki niso imeli potrebnega pooblastila za sprejem teh predlogov, so bila včerajšnja pogajanja prekinjena in je bil sklican današnji shod. Na shodu se je delavstvo izreklo proti sprejemu teh predlogov in za to, naj se stavka nadaljuje, dokler ne bo podpisana kolektivna pogodba, ki bo tekstilnemu delavstvu zajamčila zahtevane mezde. Stavka se bo torej tudi v Mariboru nadaljevala. Delavci so po shodu v skupinah zopet odšli v tovarne, nastopili pa so disciplinirano, tako da se red in mir nista nikjer kršila. Akcija se je danes faktično razširila tudi na Hutterjevo tovarno, ki je delavstvu dala do ponedeljka plačan dopust, tako da sedaj počiva delo v vseh podjetjih Maribora in okolice. Letošnji rojstni dan našega mladega vladarja. Nj. vel. Kralja Petra II. — starešine Sokola kraljevine Jugoslavije bodo proslavila številna Sokolska društva ljubljanske sokolske župe nia najbolj svečan način. Zelo obširen, zanimiv in pester spored si je izbralo agilno sokolsko društvo v Šiški, ki je pričelo s proslavo že 1. sept. zvečer, ko se je ob polni dvorani Sokolske ga doma vršila odlično uspela telovadna akademija. V sredo 3. sept. popoldne se je pričel tekmovalni del obširnega sporeda in so bile odigrane zelo zanimive tekme v odbojki v okviru tega sokolskega tedna v Šiški. Tekmovalo je 8 vrst naraščaja (5 moškega in 3 ženskega) in 7 članskih vrst (4 moški, 3 članice) Končno prvenstvo 90 si osvojili pri moSkem naraščaju Sokol I, Tabor, ki je v finalni borbi s Šiško nadvladal odporne tekmovalce s 16 : 14. Tretje mesto ima Sokol II. Pri ženskem naraščaju so bile ponovno zmagovite Taborjanke, ki so enako imele za finale Šiško kot nasprotnika. Tretja je vrsta iz St. Vida. V finale članskih vrst sta se enako priborili obe vršiti iz Tabora vendar so člane odpravili Šiškarji, članice pa vrsto Sokola II. Pri članih je tako prva Šiška pred Sokolom I in D, pri članicah pa Sokol II pred Sokolom I Tabor in SiSko. Tudi za tekmovanja tretjega dne v prostih panogah je enako vladalo največje zanimanje, četudi je odbojka bolj »vlekla«. Proste panoge — lahka atletika so kakor izgleda povsod kljub največji zanimivosti vendarle predmet manjšega zanimanja. Potrebna je resna in vztrajna priprava, ki jo tudi soikolskim tekmovalcem manjka. Udeležba je bila zadovoljiva, vendar je nekaj vrst izostalo, četudi so prijavile svoje tekmovalce. Vse tehnično in organizacijsko delo tekmovanj je v rokah sodnikov in vodnikov domačega društva in iz ostalih ljubljanskih društev, ki disciplinirano pomagajo. Pri naraščaju je nastopilo 20 naraščajni-kov in 17 narašoajnic. Oboji so tekmovali v troboju (m. nar tek 60 m, met krogle 5 kg in skok v dalj. Z. nar. tek 60 m, met krogle 4 kg in skok v višino) Pri narašča i-nikih je v celoti zmagal domačin Zornada Jože (Šiška) z 1813 točkami pred nara-ščajnikoma Smodišem Jankom (1801 toč- Učiteljska napredovanja Beograd, 3. septembra, p. V učiteljt>._. službi so v napredovali: V 5. položajno skupino Ivan Štrukelj ▼ Ljubljani, Kvirin Pertl v Kapeli, Ivanka Černe v Goricah, Franjo Mermolja v Ljubljani, Ivan Štrekelj v Ljubljani, Rihard Gorjup pri Št Joštu. Ignac Labernik v Ljubljani, Alojzija Bohinje v Brežicah. V 6. skupino Ciril Rakovec na Dobu, Amalija Zajec v Mirni peči, Amalija Čok v Kočevju, Leopold Likar v Blagovici, Albert širok v Ljubljani, Eleonora Kerkoč na Vrhniki, Ana Mitterhammer v Toplicah. Alizabeta Serajnik v Mariboru, Marija Be-kar v Vavti vasi, Alojzija Stovioek v Les-kovcu, Antonija Vreš v Dravogradu, Justina Milič v Bogojni, Ivan Močnik v Libeli-čab, Angela Znidaršič v Črnučah. V 7. skupino Marija Krebelj v Mariboru, Ana Srpanj v Dolenji Nemški vasi. Štefanija Jesih v Mariboru. Terezija Vindišman v Sorici. Ana Viher v Črnučah, Marija Go-lja v Dravogradu, Jadviga Hudales v šmartnem ob Paki. Ivo Bajec v Dolah. Angela Krizman v Dolenji Bistrici, Gabriela Kolar-Majccn v Mariboru. Matej Tomazej pri Sv. Tomažu, Viktorija Kulovec v Vavtl vasi, Iva Pistotnik v Novi Štifti. Matilda Herman na Rakeku, Elizabeta Draksler pri Sv. Andražu, Gabrijela Rejec v Breznici. Martin Pleskovič pri Sv. Marjeti. Ladislav Čuk v Grosupljem. Lovro Kleindinst v So-dražici. Ljudmila Svetelj v Ljubljani. Frančiška Gumilar v Lipovcu. Angela Javt pri Sv. Rupertu, Ana Križaj v Ljubljani, Miroslav Logar v Rogatcu, Olga Čermelj v Ljubljani, Ana. šušteršič v Ljubljani, Marija Kranj, 3. septembra. Na povabilo Central, tarifnega odbora tekstilnega delavstva so se danes popoldne sestali v Kranju zaupniki delavstva iz vseh tekstilnih tovarn na Gorenjskem. Skoro polnoštevilno so se zbrali vsi zaupniki, člani stavkovnih odborov ter člani glavnega tarifnega odbora. Posvetovanju je prisostvoval tudi glavni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik. Konferenca je trajala polnih pet ur, od 14. do 19. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Delavstvo ponovno javno poudarja, da noče ničesar drugega kakor sklenitev kolektivne pogodbe. Takojšnja pogajanja in čim hitrejša sklenitev kolektivne pogodbe so najboljše sredstvo za vzpostavitev dela in reda v tekstilni industriji. 2. Delavski zaupniki so sprejeli z zadovoljstvom na znanje komunike Zveze tekstilne industrije o pripravljenosti industrij-cev za pogajanja in za sklenitev kolektivne pogodbe. 3. Delavstvo ugotavlja, da so mnogi očitki, ki se iznašajo v tej stvari, proti postopanju delavstva, izmišljeni in brez utemeljitve. 4. Delavski zaupniki bodo svetovali delavstvu ukrepe, ki bodo mogli omiliti na-sprotstva med podjetniki in delavstvom. Pred vsem bodo delavcem svetovali, naj vodstvom podjetij in njihovem osobju v nobenem primeru ne otežujejo dostopa v pisarne in poslovanja v njih. 5. Ko bodo podjetja pristopila k razpravi o kolektivni pogodbi, bodo izvedli delavski zaupniki v duhu pomirljivosti ukrepe, ki so možni in ki so potrebni za nadaljnje olajšanje pogajanj. Tudi današnji dan je potekel v tovarnah brez vsakega incidenta. ka) in Po lakom Bojanom (1760) oba Sokol I. Tabor. Posamezni uspehi so: daljina: 1. Zornada (Šiška) 365 cm, 2. Po lak (Sokol I) 541, 3. Bratovž (Sokol I) 534 cm. Krogla 1. Smodiš (Sokol I) 1170 cm, 2. Polak (Sokol I) 1043, 3. Zornada (S.) 1025. 60 cm: 1. an 2. Peternel (Šiška) in Ga-brdjevčič (Vič) oba 7.4 sek., po 8 sek. je teklo še 9 tekmovalcev, kar je spričo razmeroma slabega tekališča zelo lep uspeh. Tudi pri naraščajnicah je zmagala v celoti domačinka iz Šiške Pribošek Ančka z 127.75 točk, pred Kovačič Jelko (Sokol I) 111 JO in Jurman Poldi (Šiška) 77.50. Pri-boškova je bila prva v višino (130) in v krogli (794 cm) na 60 m pa z 9 sek. Kova-čičeva (Sokol I). Pri članicah sta si v celoti osvojili prvo in drugo mesto Sket Milena (129.9 točk) in Komac Duša (108 took) obe Sokol I. Tabor pred Blatnik Lado (Šiška) 912 točk. Sketova je bila prva še v teku na 60 m z 83 sek in v višino z 137 cem, v metu krogle pa Komacova (Sokol I) 788 cm. Tekmovanja članov v prostih panogah so se pričela po končanih naraščajskih tekmah in so trajala do noči tako, da so se zadnji teki vršili že pri reflektorjih tik pred pričetkom svečane prosvetne akademije, ki se je pričela okrog 21. — Člani so tekmovali v petobeju (tek 60 in 800 m, met krogle ter skok v višino in daljino). V skoku v daljino je bil najboljši Pukl Mirko (Sokol II) 587. v skoku v višino Ba-loh (Sokol III) 165 cm, dočim so Čurda (Sokol I), Pukl in Robek (oba Sokol II) skočila po 160 cm. Kroglo je vrgel najdalj Serše Lado (Sokol I) 11.79. na 60 m je bil najhitrejši Čurda Hugo (Sokol I) z 12 sek. enako v teku na 800 m, kje je z 2:092 bil daleko pred ostalimi. _ Proga je za tekmovanje precej neugodlna, zelo ozka in mehka, pa tudi en krog je le 180 m doug. Tekmovanja so kljub bolj pičli udeležbi pokazala lep napredek tudi v tej smeri telesne vzgoje. Skupno je pri članih zmaga! Čurda Hugo (Sokol I), ki prejme enako kakor osrtali prvaki venec, drugo in tretje plasirana Pukl Mirko (Sokol II) in Baloh E. (Sokol III.) pa diplome. — O prosvetni akademiji bomo še poročali. ■ Ja Kostanjevee v Ptuju, Marija Poglajen ▼ Celju, Boris Pečarič v Studencu, Marija Ivančič v Vranskem, Marija Ditrih v Ratečah, Angela PaJhor pri Spodnji Sv. Kun-goti, Marija Soban v Podbrezju, Avgust Leštan pri Sv. Trojici, Gabrijela Zupančič v Dupljah, Hermenegilda Martelanc v Črnomlju in Frančiška Keržin v Zg. Pirničab. Odkup industrije letalskih motorjev Beograd, 3. septembra. p. »Jugroeloven-ski kurir« poroča, da so na včerajšnji Seji gospodarsko-finančnega komiteja ministrov razpravljali tudi o odkupu podjetja »Industrija letalskih motorjev d. PotSft2ka« je te dni planin-iikemu pokretu Jugoslavije posvetila dolg članek, v katerem navaja, da je planinski ]x>kret za nas nekaj novega, ker še ni do}go od tega, ko je širša javnost mislila tla so planinci samo zabave željni meščani, ki zaradi lastnega IrazvedrMa obiskujejo gore ter prenašajo s svojim športom. Po tate m. uvodu pa je >Politi!ka<£ izrekla tudi pri znanje slovenskim planincem, ki pač ne spadajo v vrsto zabave in športnih rekordov želnih rnešSanov. Pisec članka je poudaril, da zavzemajo Slovenci v planinskem pokretu odlično mesto in da so igrali tudi važno ulogo v našem nacionalnem pokretu, ko so zajezili pohode Nemcev na slovenske gore. Slovenski planfnci in njihova organiza-fcija zavzemajo v zvezi planinskih društev Jugoslavije odlično mest0 zaradi tega, iker predstavljajo narodni {pakret v pravem pc*m€Ttu besede. Slovenski planinci so odločilno posegli tudi v naše nacionalne txxrbe in so v svojih organizacijah na ide-itlen način združili vse stanove^ tako da v Sloveniji ne more biti govora o tem, da bi tiili začetniki planinskega pokreta ra-Kvedrila in športnih rekordov želni me. gčarti. Slovenci-planinci majo tudi velike zasluge pri ustanavljanju in razvoju planinskih organizacij v raznih drugih pokrajinah države. V zvezi planinskih društev Jugo-slavije ^e včlanjenih doslej 11 planinskih društev, ki štejejo preko 30.000 organizranlh Članov. število planincev pa je seveda znatno večje, ker so organizacije planincev privabile v pokret velike množice prebivalstva. So pa še vedno pokrajine, v katerih planinskih pokret še ni mogel ustanoviti svojih postojank, ker ni tam pionirjev pokreta in ker ss je treba boriti z gmotnim težavami. Planinska društva služijo hvalevredno narodni prosveti in tujskemu prometu. Sekcije fotoamaterjev so daleč po svetu razposlale prelestne sflijko naših naravnih krasot. Na vsakem kongresu Zveze planinskih društev so dane nove smernice uspešnega dela. Kongresi planincev nimajo nobene podobnosti s kongresi raznih organizacij, na katerih se mehanično opravijo in predebatirajo razne poslovne zadeve in se potem vso konča z banketom. Pred drvema letoma je bil planinski kongres v Skoplju, in ko so kongresisti spo. znali lepote južno-srbskih gora, so zastavili vse moči, da se dvigne pokret tudi v teh krajih. Uspehi v tem pogledu so veliki. Naslednji kongres je bil v Dubrovniku in njegovi uspehi tudi tam niso izostali. Ne sme se pozabiti na velike zasluge, ki jih imajo organizirani planinci pri pogozdovanju dalmatinskh goličav. Ko se planinci zdaj zbirajo v Sarajevu, je treba naglasiti, da tam ne bo treba določati smernic za obdelovanje ledine. Planinci Bosne in Hercegovine so namreč zelo aktivni in Sarajevo je sedež petorice planinskih društev: Romanije^ Kosmosa, Prijatelja prirode, Bjelašnice in Društva planinara u Bosni i Hercegovini. Razen Prijatelja prirode so vsa društva včlanjena v zvezi in več mesecev so se požrtvovalno bavfia s pripravami za kongres. Ustanovljen je bil akcijski odbor, ki ga tvorijo predstavniki vseh društev. Uvodne konference kongresa se bodo vršile v Aleksandrovem domu na vrhu Trebeviča, Aleksandrov dom na Trebevici nad Sarajevom, kjer se bo vršil del kongresa. ki ga vidimo na sliki. Aleksandrov dom je edpn izmed najlepših planinskih domov Herceg-Bosne. Od Sarajeva do doma je prijetna pot, po kateri se v poletni sezoni vrši tudi reden avtobusni promet. Z vrha Trebeviča, ki dominira nad Sarajevom in vso okolico, je širok razgled na vse bosansko-hercegovske planinske planine, celo tja do Durmitorja. Dom je moderno urejen in ima tudi telefonsko zvezo s Sarajevom, v njem je prostora za kakih 200 goltov. S kongresom bo združena tudi razstava fotografij planin in planinskega spofta, ki bo združevala najlepša dela fotografov-planincev iz vseh pokrajin Jugoslavije. P0 zaključku bodo prirejeni izeti na vse bosansko-hercegovske planine. Ena skupina udeležencev bo cb:skala Jahorino, Bje]ašn3co in Treskavjco, druga severne planine Bukovik, Crijepoljsko in Skaka-vac, tretja skupina pa bo obiskala zapa-dne kraje in planine Prenj, Cvrsnico, Vranico, ter Vlašič p anino pri Travniku. Na programu je tudi daljši izlet z avtobusi v Jajce, Makljen, Prozor Ramo, Konjic in potem nazaj v Sarajevo. Lepa zapuščina po IS letih dela Ob premestitvi sreskega kmetijskega referenta Ambroža Krško, 3. septembra. Po skoraj 15 letnem službovanju zapu-Krško g. Gabrijel Ambrož, popularni kmetijski referent pri sreskem načelstvu in upravnik banovimskih trsnic in drevesnic v Kostanjevici in Leskovcu, ki je po službeni potrebi premeščen v istem svoj- ttkra t Črnomelj. V našem arezu je zapti-«21 povsod najlepši spomin kot kmetijski strokovnjak in vesel družabnfk. Ni bilo itsidS najbolj oddaljene vasi v našem srezu, fcaero ne bf obhodil in povsod je bH odličen svetovalec našemu fcmetakemu ljud- stvu. Na ponos mu je posebno banovin-->ka trsnica in drevesnica v Leskovcu pri Krškem, katero je on ustvaril in povzdignil na lepo višino., da je znana po vsej banovini, kamor tudi pošilja svoje trte in sadna drevesa. Enako se je pod njegovim vodstvom povečala in lepo napreduje tudi trsnica in drevesnica v Kostanjevici na Krki. Vse to obširno delo na terenu in v pisarni je vršil vedno sam, dasi spada naš srez med največje v banovini. G. Ambrož j.e bil prvi kmetijski referent našega sreza, ki je dobil pri nastopu službe prazno mizo. Zdaj pa pri predaji poslov odda svojemu nasledniku obe dobro upeljani trsnici ln drevesnici, nad 100.000 Din gotovine in klet polno vina. V svoji veliki delavnosti ni nikoli mislil na ee ter je gotovo izjema med drž uradnik, ker polnih 15 let ni nikoli izkoristil dopusta Bil je res povso^ priljubljen ter ni imel nikjer sovranžikov. V državno službo je stopil komaj po vojni. Prej je služboval kot upravitelj veleposestev grofa Coroninija v Kromberg-u pri Gorici ter grofa Herbersteina v Vurbergu pri Ptuju. Njegovi številni prijatelji in znanci ga bomo ohranili v najlepšem spominu ter mu želimo tudi v Belokrajini vs0 srečo in mnogo uspehov. slovenska mati, ki si rodila takšnega sina, da nam ga domovina ne more izJepa nadomestiti. Staršem in sorodnikom izrekamo najiskrenejše sožalje. Zvonovci. Smrt slovenskega pionirja v Belgiji Rudar Lojze Hribar je imel v Eysdenu veličasten pogreb Eysden, konec avgusta. V srcih vfceh Slovencev, ki prebivajo v Belgiji, je "bolestno odjeknila novica, da je 12. avgusta umrl komaj 34-letni Lojze Hribar, pevovodja Jugoslovenskega pevskega in taonburaškega društva »Zvona« v Eys-denu, po rodu h okolice Dravograda. Pred 1 leti je mladi idealist začel zbirati fante in je ustanovil to društvo. Nekateri, ki bo že prej doma sodelovali pri pevskih društvih, so se sicer odzvali, toda malce s posmehom ali nezaupanjem, češ: Kaj boš mladenič, ki si preprost delavec, kakor mi! Pa ee je kmalu pokazala izredna Lojzetova zmožnost,. Vodil je društvo celih 7 let tako požrtvovalno in potrpežljivo kakor to zna le idealist, ki ve, kaj lahko od rudarja zahteva. Ustanovil je kmalu tudi tamiburaški zbor, v katerem se je enako izkazal kot vešč učitelj. Letošnjo pomlad je znova zbral okrog sebe 14 mladih fantov in jim razdelil instrumente. Kako jih je bil vesel! Po dobrih 3 mesecih so žv> znali ubirati 6trune jn nadejal se je, da bo prihodnje leto z njimi javno nastopil. Bil je tudi izvrsten režiser in oh zaupanju vanj smo igralci brez bojazni stopali na oder. Kot samouk je bil mojster v maskiranju. Poslednjič je režiral spevoigro »Kovačev študent«. Ni pa bil samo učitelj Slovencev', tudi v drugih društvih se je udejstvoval, bil je godbenik pri evsdenski rudarski godbi na pihala in pri rudarski simfoniji, kjer so ga povsod zelo cenili. Kako je bil priljubljen, je pa najbolj pokazal njegov pogreb. Skrat- ka, takšnega sprevoda še ni doživel noben rudar v Eysdemi. Prišla sta tudi izseljenski odposlanec g. Spahič iz Bruslja in ravnatelj tukajšnjega rudnika g. Seutin. Pet zastav je šlo na čelu sprevoda, krsto je popolnoma zakrilo cvetje, darovano od prijateljev, gomilo pa številni venci, ki so jih darovala društva. Pevsko društvo »Zvon«, katero je tako srčno ljubil, mu je ubrano zapelo dve žalostinki, in sicer na domu »Vigred«, ob grobu pa »Človek glej«. Potem smo zapeli še »Zvonjenje«, ki sicer ni žalostinka, a jo je pokojni Lojze sam uglasbil. Umrl &i, Lojze, a spomin na Tebe ne bo ugasnil, Tvoje delo ne bo pozabljeno! Ohranimo ga vsi, ki smo ga vedeli ceniti, v neizbrisnem spominu. Lahka naj mu bo tuja gruda, saj v življenju si počitka ni privoščil. A njegovi materi kličemo: Živela »Kje je kultura?" Škocijanskemu dopisniku »Slovenca« Kot odmev na gnusen napad, ki je bil name in na mojo ženo po pobesnelem hlapcu iz škocijanskega župnišča ter njegovih vrednih pomagačev izvršen v nedeljo dne 23. avgusta, in odgovor na dopis »S koso in kamenjem nad učiteljski par«, ki ga je priobčilo »Jutro« dne 27. avgusta, je pod tem naslovom prinesel »Slovenec« od 28. avgusta sledeči dopis: — »V »Jutru« sta izšla v zadnjem času dva dopisa iz našega kraja: oba sta od iste roke, ker imata oba isto slovenščino in ker se v obeh bere »kakor strela iz jasnega«. Ljudje vedo, kdo je to pisal. V prvem članku se spotika dopisnik nad tem, da se v fari pobira za cerkveno slovesnost in sicer za nabavo sveč in smodnika za topiče. (!) V drugem članku pa opisuje dopisnik »Divjaški napad na upravitelja Lojzeta Zupanca in gospo«. Datiran je ta dopis iz Velikih Lašč, je pa v resnici doma iz Skocijana. Dopisnik je pa moral dogodke čisto od blizu opazovati, gotovo pa je škilav, kajti videl je samo na eni strani koso v rokah hlapca, ki ga je napadel, (!) ni pa videl vojaške sablje v rokah upravitelja Zupanca, ki je po eni uri ponoči prišel z njo v spremstvu svoje žene iz šole proti župni-šču. Dopisnik »Jutra« tudi ni videl, kako je učitelj posegel v žep po samokres in zaklical: eden, dva tri... in kako je, ko se je bližal z vojaško sabljo proti farovškemu hlapcu vpil: »auf biks«. Za danes toliko zadosti! Več bomo zapisali potem, ko bo stvar obdelana pred sodiščem. »Jutrov« dopisnik se bo prav gotovo sramoval svojega pomanjkljivega poročanja in je težko, da bu mu »Jutro« priznalo še kdaj kakšno nagrado za delo.«--- Nočem zagovarjati »Jutrovega« dopisnika, ki je bojda škilav in ki zaboga noče stvari videti tako, kakor bi želel" »Slovencev« dopisnik. V pojasnilo, kolikor se stvar tiče krvavega dogodka, pa tole: Ni bilo nobenega »aufbiksanja«. Saj sva bila oba z ženo napadena od organizirane tolpe, ker sam farovšiki hlapec menda ni mogel vihteti proti nama koso in naju hkra ti kamenjati. Zdravniška preiskava pa je ugotovila poleg nevarnih urezov s koso tudi več oteklin, ki so delo zahrbtnih kame-njačev, ki so bili razpostavljeni okoli župnišča, cerkve in kaplanije ter so popolnoma tiho in zahrbtno opravljali svoje delo krščanske ljubezni in usmiljenja. Že dejstvo, da sem moral s sabljo, po katero sem med napadom šel iskat na svoj bližnji dom, braniti sebe in že ranjeno ter nezaščiteno ženo pred pobesnelimi divjaki ter z njo v roki parirati besne udarce s koso, ki so mi grozili prerezati nit življenja, govori za podtaknjeno neresnično poročanje »Slo-venčevega« dopisnika, ki pravi, da sem posegel v žep po samokres in zaklical: eden, dva, tri... S sabljo samo sem se pobesne- KINO UNION, tel. 22-zt Danes poglednjič film nepopisne lepote in pretresljive vsebine črn! angel Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod ! Pazite na ime Albus! lega divjaka mogel ubraniti le ▼ toiflco, da me ni kar na celem pokosil, zares škoda pa, da nisem mogel svojega in svoje žene življenja zaščititi s kakšnim samokresom. V tem zadnjem primeru bi bila najina obramba uspešnejša. Tako pa sva bila ranjena samo midva, napadalci pa so odnesli celo kožo. Že to dejstvo da mnogo misliti 1 Če pa dalje izjavim tudi resnico, da sva bila z ženo napadena po izpuščenem psu, ki je last škocijanskega župnika, deset korakov potem, ko sva pasirala pot mimo mlajev, na katerih se je blestel pozdravni napis novomašniku: »Pridi nas visoki gost, v ho-stiji je vsa sladkost!« ter od istega in na-ščuvanega psa ogrizena pod samim evhari-stionim križem, pa od farovškega hlapca s koso oklana pred samim cerkvenim pragom, potem se menda pač nihče ne bo čudil, čemu se »Slovencev« dopisnik v napis« svojega članka tako zaprepaščeno sprašuje: »Kje je kultura?« Tudi jaz bom povabil na razpravo pred sodiščem novinarje, da bodo vedeli po končani razpravi o tem še kaj več zapisati Le kdo se bo takrat sramoval svojega početja, sem že danes uverjen. Uverjen tako, kakor sem po štirih letih svojega službovanja v Skocijanu pri Turjaku, po tem divjaškem napadu dobil potrdilo, kje je kultura doma! Skocijan pri Turjaku, 30. 8. 1936. Lojze Zupane, šolski upravitelj. Kraljeviča Tomislav in Andrej sta, kakor smo poročali, v sredo popoldne obiskala Ljubljano. Na naši sliki sta ob prihodu pred trgovino Alpina na Tyrševi cesti, spremlja jih adjutant kapetan Petrovič Smrten padec z Marijine cerkve Tragična usoda kleparskega pomočnika Franca Belela Celje, 3. septembra. Davi ob 8. so bili pasanti v Prešernovi ulici priče strašne nesreče, ki je zahtevala Človeško življenje. Včeraj smo poročali, da renovirajo notranjost Marijine cerkve v Prešernovi ulici. Sedaj popravljajo tudi streho in žlebove. Kleparska dela je prevzel kleparski mojster g. Mihael Krajnc v Celju. Davi okrog 8. sta se podala 32-1 etni, v Aškerčevi ulici stanujoči kleparski pomočnik Franc Belci in 16-letni kleparski vajenec Metod Sulič na cerkveno streho nad glavnim vhodom in začela delati na pločevini pri žlebu. Stavbenik g. Golo-granc, ki izvršuje notranja dela v cerkvi, ju je opozoril, naj se privežeta, Belci pa tega s varil a ni upošteval. Nenadno je Belclu na pločevini spodrsnilo. Pričel se je v zraku loviti, oprijel se je Suliča in ga potegnil s seboj. Sulič se je v zadnjem hipu oprijel stebra na robu stre-Ibe in se rešfl. Belci pa je strmoglavil 18 metrov globoko in priletel z glavo na rob hodnika za pešce. Pri padcu je nesrečnežu počila lobanja, zlomil pa si je tndi tilnik, hrbtenico in obe roki ter obležal v krvi. Iz mestnega magistrata, ki stoji nasproti cerkve, so takoj prihiteli reševalci, ki so naložili nezavestnega Belela v reševalni avtomobil in ga prepeljali r bolnišnico. Belci pa je že med prevozom izdihnil. Truplo so položili v mrtvašnico bolnišnice. Belclu jo letos 14. julija umrla žena, ki mu je bila nekaj tednov prej rodila dvojčke. Sedaj sta uboga otroka ostala brez staršev. Točno plačiij »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino Zagorski apneničarji brez pogodbe Vodstvo TPD bo odobrilo samo Skupno kolektivno pogodbo Zagorje, S. septembra. Danes so zagorski apneničarji začeli stavkati. Vzrok je naslednji: rudniški delavci apnenic preživljajo veliko preizkušnjo v svojem poklicu. Včasi so apneničarji imeli boljši zaslužek od rudarjev, zlasti v kamnolomu so bile zagotovljene lepe mezde. V teku let je njPhov zaslužek z odmero dela vred za polovico slabši. Lani so bili vsi delavci apnenic TPD odpuščen L Pred letošnjo gradbeno sezono so jih spet sprejemali v delo, med njimi tudi novince, vse pa z manjšo plačo. Nekateri delavci z 20-letno službo so prej prejemali dnevno po 40 Din, zdaj je zaslužek samo še okrog 25 Din. Pri tem jim je odpadlo stanovanje s kurjavo in izgubili so še nekatere socialne dobrine. Ko so rudarski zastopniki hoteli pritegniti k novi rudarski kolektivni pogodbi tudi apneničarje in delavce ce- mentne tovarne, to ni uspelo. Zatorej so apneničarji hoteli napraviti lastno pogodbo. Včeraj dopoldne so se zbrali njihovi zastopniki pri rudniškem ravnateljstvu, kamor so prišli tudi breški načelnik Hacin iz Litije, zastopnik DZ Marinček, tajnik JSZ Lamlbardo, TPD sta zastopala ravnatelj Biskupski in obratovodja Jan, apneničarje pa Savšek, Drnovšek in Negro. Ravnatelj Biskupski je izjavil, da stoji TPD na stališču, da se skličejo na konferenco v Ljubljano vsi lastniki apnenic v dravski banovini, ker bo družba pristala le na skupno pogodbo med lastniki apnenic in njihovim delavstvom. S tem je bil sestanek opravljen, zato je dela-rctvo apnenic TPD takoj včeraj začelo izvajati pasivno resistenco, da-nee pa je stopilo v stavko. Uboj starega Brezovarja v Kosci je posledica političnega divjaštva Štirje so bili aretirani, dva sta izpuščena Zagorje, 3. septembra. »Jutro« je poročalo o strahovitem uboju 69-letnega preužitkarja Brezovarja v Košci. Zločin je v svojih podrobnostih tak, da je upravičeno vzbudil ogorčenje vsega poštenega prebivalstva. Še bolj žalostno pa je ozadje, ki bo ga zdaj pojasnili. Nesrečno politično sovraštvo je v nekaterih hribovskih naseljih na višku. Tudi pokojni Brezo-var je njegova žrtev. Polšniško občino je več let uspešno vodil župan Pograjc, ki je doma tik nad vasjo Košco. Nedavno je tudi on bil razrešen županskih dolžnosti. V tem zmagoslavju so pričeli nekateri politični nestrpneži veliko gonjo proti vsem, ki so bili na Pograjčevi strani. Prav zaradi tega so se preteklo nedeljo sprli v Brezo-varjevi gostilni. Slišale so se psovke s preklinjanjem orjunašev, fašistov in Sokolov. Domači so komaj spravili posestnika Po-trpina in Lebna v sosedno sobo, kamor so ju zaklenili, sicer bi bila morda tudi ona dva obležala. V pretepu, ki se je razvil, so divjali trije fantje in pa 26-letni oženjeni Franc Dolanc. Lotili so se najprej gostilničarja Karla Brezovarja. Zbili so ga na tla in ga neusmiljeno pretepali. Njegov 69-let-ni oče je razburjen opazoval pretep in je hotel miriti, pa ga je Franc Dolanc s palico pobil na tla, da je starček obležal mrtev. Orožniki so kmalu polovili Štiri pretepače ter j?h uklenjene odvedli v litijske zapore. A kakor se čuje, sta bila dva že izpuščena. V torek dopoldne je potem komisija izvršila obdukcijo in ugotovila, da jo pokojnik dobil tri smrtonosne udarce. Tudi gostilničar Karel Brezovar je poškodovan po vsem životu od udarcev. Po obdukciji se je popoldne vršil v Košci pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo prebivalstva. Pokojni Brezovar je bil 20 let rudar v Nemčiji. Imel je številno družino, rodilo se mu je osem otrok, vendar pa je prištedil toliko, da je tik pred vojno ob vrnitvi v domači kraj kupil od gostilničarja Antona Drnovška hišico z zemljiščem, kjer je zdaj pri sinu preživljal jesen življenja. Bil je izredno krepak mož, ki se mu sedem kri-žev še ni močno poznalo In bi prav gotovo lahko učakal še dvajset let Pol stoletja £e deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Danes zvečer ob S. uri. KopafiSče SK Ilirije. Reprezentanca GRADCA : SK IURIJA Plavanje Skoki Prodaja vstopnic v kopališču. Waterpolo Domače vesti * Zahvala kralja Edvarda Dubrovniku. Kralj Edvard VIII. je poslal preko angleškega podkonzuja y Dubrovnik zahvalo žu> panu dr, Bracanovdču in vsem Dubrovniča-nom. Prisrčno se zahvaljuje za pozornosL, ker je meščanstvo ustreglo njegovi želji upoštevalo strogi incognito in pozdravljalo kralja zgolj kot zasebnega izletnika. — Vojvoda Kentski ostane ša par dni v Cavtatu. Skoro dnevno prihaja v Dubrovnik s soprogo Marino, ki jo spremlja njena družabni« ca. Preprosto oblečen vzbuja vedno pozor« nost domačinov in letoviščarj^v. Za slovo mu priredijo Cavtačani krasno Uuminacijo. jo. * Rezervni oficirji imajo po novem pra« viiniku pravico do šestkratna enosmerne polovične voznine v poljubnem razredu vseh vlakov. Stare, bele legitimacije veljajo za še neizrabljene vožnje tedaj, če jih želez« niška direkcija (soba it. 60) opremi s suhim žigom. Izvenliubljanskim članom preskrbi ta žig pododbor, če pismu prilože franki rano kuverto za odgovor. Nove (sive) legitimacije, obrazec prošnje za vojno okrož« je in pojasnila se dobe v pisarni pododbora Ljubljana. Uprava pododbora rez. ofi cirjev v Ljubljani „ * Ve'ika skupščina CiriLMetodove družbe bo na praznik 8. septembra t. 1. v Ma« riboru. Za udeležence je dovoljen 50% popust na vseh progah drž. železnic od 5. do 10. septembra. ANGLEŠKE NOVOSTI ZA PLAŠČE MANUFAKTURA § Cptvro^ I I luuutnHMiimimanmnmMttHiMiiiiuMmftMiiiiiMUHiMHMNMMHmMMMiHMntmrriitiiiii,,^ * Jugoslovenski akademiki v Lipskem. Letošnja počitnice prakticira nekaj jugo slovenskih akademikov 6kupno z rumunski« mi pri velikih tvrdkah v Lipskem, kjer obenem obiskujejo Stedenski narodno - gospodarski počitniški tečaj na trgovski viso« ki šoli. Seveda so se udeležili tudi otvoritve tehniškega velesejma in ostalih slove-fth velesejmskih. prireditev ter jim je bil prirejen poseben sprejem. Docent dr. Prop-per jim je predaval o bistvu in ureditvi lipskaga velesejma. Popoldne pa jim je bi« la prirejena čajanka in ob tej priliki so bila akademikom pojasnjena številna vpra« šanja. Ravnatelj draždanskega srednje«evropskega instituta prof. Lorch, ki vodi omenjeni tečaj, se je v imenu akad miikov zahvalil vodilnim možem lipskega velesejma. Ta teden so si naši akademiki še pos drobneje ogledali vse prireditve. * Vsem gasilskim četam naročamo, da proslavijo v nedeljo čim svečanejše rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Čete naj se korporativno udeleže svečana službe božje v slavnostnih krojih s prapori. Po možnosti naj priredijo na predvečer obhode ali ba* klade. Četne uprave naj razobesijo na gasilskih domovih državne zastave. Gasilska zajadnica dravske banovina. * Blagoslovitev razglednega stolpa na Velikem vrha na Pohorju je bila preložena. na torek 8. septembra, na praznik Male Gospojnice. Na predvečer blagoslovitve bo iluminaoija Planinskega doma pri Sv. Treh kraljih na Pohorju in cerkve s kresovanjem in prižiganjem raket V torek bo ob 10. »v. maša za planince v trikraljevski cerkvi Še malo poznano, a prekrasno Pohorje vas kliče! * Popolni nedeljski počitek v Trbovljahw Iz Trbovelj nam pišejo: Tokajšnji ti^ovski pomočniki ge že delj časa bore za popolni nedeljski počitek. Slednjič je vendar izdala kr. banska uprava nekako odredbo, da morajo biti trgovine ob nedeljah in praznikih ve« dan zaprte. Pomočniki in pretežna večina trgovcev so vzeli to odredbo z zadovoljstvom na znanje. * Otvoritev novega šolskega poslopja v Dohu. V nedeljo, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. bo v Dobu pri Domžalah velika slovesnost ob otvoritvi nove, krasne šolske zgradbe. Nova šola je po ličnosti, obsegu, kakor tudi po praktični ureditvi najlepša v kamniškem srezu. Proslavo, ki se prične ob 15. bo otvoril sprevod šolske mladine in domačinov od stare šole, ki je vršila svojo dolžnost že 112 let ter vzgojila veliko rodov zavednega slovenskega ljudstva, k novemu šolskemu poslopju. Sledi blagoslovitev in otvoritev šole z govori in pozdrav" ter ogled poslopja. Pomembne proslave se poleg zastopnikov oblasti udeleži tudi šolska mladina iz Krtine in Sv. Trojice. kajti tudi ta dva kraja sta pred mnogimi loti še spadala pod dobski šolski okoliš Požrtvovalni Dobljani vabijo v nedeljo v Dob vse iz bližnje in daljne okolifce, predvsem pa one. ki so posečali šolo v Dobu. * Ladijske sirene na Jadranu ne bodo več tulile v letoviščih. Iz Splita poročajo, da so razne tujskoprometne ustanove na Pri-morju in otokih poslale Zvezi za pospeše« vanje turizma in inšpekciji Jadranske plov» be zahtevo, naj parniki poslej že vendar opuste večkratno zateglo tu1 jen je siren ob odhodu iz pristanov. Zlasti naj bi se to upoštevalo v turističnih krajih, kjer ladja cesto budiio letoviščarie iz sladkega spanja in jih vobče vznemirjajo s svojim tuljenjem. * Kako dolgo bo še lepo vreme, se vpra šuje vsak, kdor z veseljem pohiti ob pro« stem času v naravo, ki se iz dneva v dan kiti z rumenimi odtenki vseh barv. Slano« vitni, jasni in prijetno topli dnavi se vrste že enajsti dan in so prav na prehodu iz avgusta v običajno deževni začetek septembra najbolj razveseli prijatelje sonca. V Ljub'jani je včeraj temperatura dosegla 27.5 stop. C, blizu 30 stopinj so beležila vačja mesta po državi. V Splitu je bilo 30 stop., vsa država je imela po večini jasno nebo. Visok anticiklon, jedro lepega, vedrega vremena so zdaj z "več strani naskočili vlažni cikloni. Mogočna depresija pritiska z Atlantika, manjša vlažna središča prodirajo s Sredozemskega morja k nam. Težišče lepega vremena se je pre« maknilo na severovzhod in ločnica vadre« ga ter slabega vremena se pomika prav te dni mimo nas. Vremenska motnje je najav* ljal že včerajšnji precej močan popoldan« ski veter. Naše vreme je sedaj na razpotju in nadejaj mo se, da nam bo ravnalec vedrega neba znova naklonil še lepo jesen. * Nadaljevalni plezalni tečaj priredi SPD od 6. do 8. septembra na Kamniškem sed« lu. Jutri bo odhod udeležencev iz Ljubljane z vlakom ob 13.50 V nedeljo vzpon na severovzhodno s^eme Brana, v ponedeljek vzpon na severozapadni greben Planjava, v torek na vzhodni steber Brane. Udele-Ž3nci morajo imeti vso plezalno opremo; plezalnike, vrvi, karabinarje, kline in kladivo. Osrednje društvo SPD nudi vsem udeležencem brezplačno prenočišča v koči na Kamniškem sedlu. Prijave sprejema pisar« na SPD v Ljubljani najkasnaje do petka 4. t. m. * Prostovoljna gasilska feta t Tomišlju priredi v nedeljo 6. septembra veliko vrt« no veselico pri tov. J. Modicu, gostilničarju v Brestu. Za dobro pijačo, prve koline in pečenice je preskrbljeno. Sodaluje godba na pihala z Iga. K cbilni udeležbi vabi vse prijatelje gasilstva; Uprava. * Občina Sv. Lorrenc v Slovenskih goricah, srez ptujski, razpisuje pragmatično (pogodbeno mesto) občinskega delovodje — (pripravnika), šolska izobrazba vsaj 4 razrede srednje šole z završnim izpitom, ali tamu enake strokovne šole po odobrenem statutu. Varščina 5.000 Din. ki se more po odobritvi občinskega odbora vplačevati ali založiti v daljšem roku. Pravilno kolkova« ne prošnje s priloženimi dokumenti po 61. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je v ložiti do 30. septembra 1936. pri ime« novani občini. Mesečna plača po odobrenem statutu odnosno po sklenjeni pogodbi. Po drobne informacije se dobe med uradnimi urami na občinskem uradu. * Tragična smrt bivšega dobro vol jca. V Novem Sadu se je iz drugega nadstropja palače banske uprave vrgel na tlak bivši dobrovoljec Mihajlo Antič« Vidakovič, ki je bil zadnja leta tajnik občine Ninčičevo v Banatu. Te dni pa mu je bila služba odpovedana. Ogorčen in v skrbeh za bodočnost se ja v torek zvečer pripeljal v Novi Sad, da se naslednji dan zglasi na banski upravi. Takoj po sprejemu se je Antič pognal skozi okno, se zapletel med telefonske žice in nalo trešči] na dvorišče, kjer je ob« ležal mrtev. Pri njem so našli tri legiti? macije; soko'sko, dobrovoljsko, rezervno oficirsko. Rojen je bil 1. 1887 pri Bjeljini v Bosni. Leta 1913. je dovršil pravo. Ob pri-četku vojne so ga Avstrijci takoj zaprli v Aradu, naposled pa je moral na italijanska fronto, a ko je bil ujet, se je prijavil kot dobrovoljec za srbsko armado. Po vojni je pripadal zemljoradniški stranki in je bil nekaj časa narodni poslanec, nato pa si je moral služiti kruh kot občinski uslužbenec. Njegova prsi je krasilo več odlikovanj, na« sih in češkoslovaških- Kakšen je bil vzrok odpusta iz občinske 6lužbe v Ninčičevam, še ni dognano. Na banski upravi v Novem Sadu trdijo, da so An-tiča napotili k sre-skemu načelstvu. ker da tam odločujejo o občinskih tajnikih. Ta odgovor ga ni zadovoljil in stari idealist je obupal * Tudi 0'ga Broznikora je podlegla. Po« ročali smo o Ijubavni tragediji na Sulaku, kjer je narednik Milan Savič smrtnonevar« no ranil svojo izvolienko Olgo Broznikovo. sebe pa na mestu usmrtil. Zdaj je v bolni-nici podlegla tudi Olga. Pisma izpričujejo, da sta se dogovorila za skupno smrt in žalita, da bi bila skupaj pokopana. Položena bosta v skupno grobnico na Trsatu. Milan je bil šele 23 let star in zelo lep mladenič, doma iz okolice Lipika. a Olga Broznikova je štela 25 lat in je tudi bila prav lepa. * Novi grobovi. Na Galjevici v Ljubljani je umrla gdč. Marica Zevnikarjeva. Pogreb bo danes ob 15. — V Ribnici na Dolanj« skem je umrl g. Ciril Picek, tajnik trgov« skega gremija, rezervni kapetan I. stopnje. Uglednega moža bodo danes ob 17. položili k večnemu počitku. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Svetislav Hodjera je ob zlato uro. Iz Svilajnca poročajo, da je vodja borbašev Svetislav Hodjera, predsednik Jugosloven-ske narodne stranke, prišel tjakaj na sestanek s svojimi pristaši. Toda doživel je bridko raozčaranje. Truden S3 je nastanil v hotelu Resavcu" in legel k počitku, prej pa je prašno obleko dal očistiti. Med tem ko je spal, je nekdo iz njegovega telovnika ukradel zlato uro. vredno 30 000 Din. Osumljen je biil neki delavec, ki so ga takoj pri« jeM in vse prmekali, vandar ure niso na« šli Prav gotovo si bo Svetislav Hodjera v bodoče premislil, zahaiati s tako dragi mi zlatimi urami na politična sestanke. • Tepeš zaradi v«de ie je primeril ▼ ptujskem srezu, odkoder nam poročajo: Zaradi vročine in suše, so studenci večinoma usahli, posebno Še po hribih, kjer tudi v vlažne mvremenu nedostaja vode. Tako je 29. p. m. nastal prepir med družinama Zdovc in Lončarič pri Sv. Bolfenku v Halozah. Lončaričevi imajo studenec, ki kljub tej suši še ni usahnil, dočim se je Zdovčav vodnjak posušil. Omanjenega dne so Zdovče« vi umivali sode za trgatev. Potrebovali so dosti vode, po katero so hodili k Lončari« čevim. Ti pa so jim vodo zabranili, ker so se zbali, da jim utegnejo izprazniti studenec Beseda je rodila prepir in kreg in nazadnje so se zgrabili, da se je Vinko Lončarič moral vas krvav napotiti k orožnikom po po« moč. Ti so vso zadevo likvidirali. • Tatvine ko'es na deželi. Pišejo nam: V konjiškem srezu se pojavljajo tako goste tatvine koles, da ni skoraj dneva, da bi ne bilo ukradeno kako kolo v enem ali drugem kraju. Komaj spravijo eno bando pod ključ, že se pojavi druga, ki krade na debelo in predelava kolesa tar jih prodaja za slepo ceno. Te dni je bilo odpeljano kolo nekemu Satlerju iz Zič, znamke Peugeot. Odpeljal ga je Joža Onič iz Laporja pri Polj« čanah, ki se zdaj potika okrog po Štajer« skem. Star je okoli 20 let, okroglega obraza in bolj slabo oblečen ter nevaren dalomrz« než. • Avtoizleti; 5 do 9 septembra dunajski velesejem, 17. do 24. septembra v Rim. Prijave; IzJetna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26 —45. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobijeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u — Sprejem francoskih bojevnikov. V nedeljo ob 19. se pripaljejo v Ljubljano e posabnim vlakom zastopniki slavnih Poilus d'0rient, ki pridejo tudi letos v našo državo obujat spomine na skupno trpljenje in skupno zmago. Pozivamo vse nacionalne or« ganizacije in vso nacionalno javnost, naj prihiti v čim večjem številu na peron glav« nega kolodvora ter izreče dragim francoskim gostom že ob njih prihodu iskreno dobro« došlico. Akcijski odbor združenih nacional-ih organizacij v Ljubljani. u— Spomin na požar deželnega gledali« šča. Ob smrti in pogrebu g. Jožeta Lapaj« narja, enega najstarejših ljubljanskih gasilcev, smo poročali, da sta živa le še dva gasilca, ki sta pred 50 leti gasila požar dežalnega gledališča na Kongresnem trgu. namreč tovariša pokojnega Lapajnarja gg. Medic in Perme. V resnici pa živita v Ljub ljani še dva stara gasilca, ki sta tudi že pol stoletja člana Prostovoljnega gasilskega društva; to sta zaslužna moža g. Ivan Tomažič in g. Anton Pritekelj. Tako žive torej v Ljubljani še štiri priče prvih začetkov Prostovoljnega gasilskega društva ter velikega požara na Kongresnem trgu, ki so gasili stari teater v noči od 16. na 17. februarja 1887. Ivan Tomažič je upokojen strojnik in star 85 let in je torej po starosti nestor med ljubljanskimi gasilci, pri katerih je učlanjen že 55. leto. Pritakeij, ki je zdaj star 72 let, pa 53. leto pripada ljubljanskemu gasilskemu društvu. u_ V naših pekarnah je sklenjen sporazum. Med pekovskimi mojstri in njihovi« mi pomočniki so se že delj časa vršila pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe, katerih potek je nakaikrat kazal, da bo prišlo do nujnega preloma in do stavke. Razumevanju vzajemnih interesov na obeh straneh pa gre zasluga, da so vsa navzkriž, ja izravnala, tako da so včeraj in predvčerajšnjim predstavniki delojemalcev in delodajalcev pogodbo podpisali. Pomočniki so morali nekoliko popustiti od prvotnih zahtav, vendar pomeni sklenjeni sporazum znatno izboljšanje njihovega položaja. Saj bodo imeli pomočniki, ki so bili doslej naj* slabše plačani, najmanj po 30 Din več le denske mezde. V prvo mezdno kategorijo spadajo delavci pekarn, ki zaposlujejo več kakor 4 pomočnike. V tej kategoriji bodo pomočniki pri peči zaslužili po novem 400 Din na taden. pomočniki pri tabli pa 320 Din. V drugi kategoriji (pekarne s tremi pomočniki) znašajo te mezde po !n 250 ! Din, tretji (male pekarne z manj ko tremi pomočniki) pa 250 in 200 Din. Mezde pomočnikov, ki 60 bile že doslej višje od teh mezd, ostanejo še dalje v valjavi. Za oskrbo, ki jo pomočnik morda uživa v hi* ši, mu sma mojster zaračunati 100 Din na teden. Pogodba je stopila v veljavo 1. t. m. in velja do 30. junija prihodnjega leta. Odpovedni rok je dvomesečen. Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je uaravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Oe ng. 8. rn. 16185/86 u— Z rimskega grobišča. Kakor kažajo odkritja v Groharjevi ulici, 60 bi'd rimski grobovi, kj so jih našli doslej, položeni na nekakšne obzidane grobnice, ki so morale biti po vsej priliki suterenski deli kakih večjih stavb. Prvi grob, ki so ga že pre-paljati na Mirje, je ležal zasa v takšnem obzidanem prostoru. Druga dva, ki ju bo« do bržkone danes prav tako prepeljali na Mirje, pa sta bila obzidana posebej. Delavci previdno nadaljujejo s kopanjem na kraju najdbe 6ame, da odkrijejo temelje biv« ših rimskih stavb. u_ Maša zadušniea po blagopokojnem sošolcu notarju Antonu Kodru bo v Ljubljani v Križankah v soboto 5. t. m. ob 7. uri. Sošolci. u— ProL France Kral| razstavlja v Ja* kopičevem paviljonu svoje najnovejša kipe in slike. Lep. bogato ilustriran katalog ee dobi pri blagajni za 5 Din. Razstavo pri« poročamo vsakomur. u— Starše opozarjamo, da je jutri v pe» tek in soboto dopoldne in popo'dn© vpisovanje v šolo Glasbene Matice ljubljanske. Razdelitev urnika je potam v soboto dne 5. t. m. pop. ob 15. dalje v Hubadovipev ski dvorani. Kakor ža javljeno, naj pridejo ob 15. vsi gojenci klavirja, ob 16. vsi vpi« sani gojenci za violino in ob poi 17. uri za ostale predmete zaradi določitve urnika pri posameznih profesorjih. Od ponedeljka dalja bo redni pouk. _ Zadnji dan vpisovanja na drž. koneervatoriju bo v ponedeljek dne 17. t. m. Od 10. do 12. so sprejemni izpiti, od 15^ dalje pa radnf pouk v vseh oddelkih in predmetih. Vse podrobnosti v veži zavoda. u— Narodno ienstvo pri kraljevi proslavi. Gospa Franja Tavčarjeva, vabi vsa članice Kola jugoslovenskih sester, da se udeleže proslave rojstnega dne Nj, Vel. kralja Petra II-, ki jo priredi Sokol. n— JNAK »Edinstvo« poziva vse svoje Članstvo, da se obvezni m sigurno udeleži svečanosti v okviru proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče članstva bo v soboto ob 19.4S v klubovem lokalu, a v nedaljo dne 6. t. m. ob 9.45 prad univerzo, bo skupen odhod na skupno zbirališče vseh sodelujočih društev. Upravni odbor. u— Uprava Hubadove župe JPS vabi vse ljubljanske pevce k sodelovanju pri proslavi rojstnega dne Njeg. VeL kralja Petra II. v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri na, Kongresnem trgu. Skupno s sokolsko godbo bomo peli »Hej Slovani« in »Pesem sokol-skih legij« enoglasno. Pevska vaja bo v nedeljo točno ob 9. v telovadnica realke v Vegovi ulici. Udeležba za vse ljubljanske pevske zbore obvezna. u— Na žegnanje v Kašelj. V nedeljo bo v Kašlju tradicionalna proslava žegnanja. Na Gradovem prostranem vrtu in gostilniških prostorih bo vladal pravi žegnanski sejem, na katerega ne bo vstopnine. Izvrstna poljska godba bo gostom igrala vesele in poskočne. Zegnanskrh jedil, prvih pečenic, pišk, izborne šunke in salame ter odličnega Gradovega vina bo dobiti za mal denar toliko, da bo vsakdo prav zadovoljen. Avtobus bo Ljubljančanom na razpolago pri Mestnem domu, odkoder bo odpeljal ob 3. 4, 5 in 6 uri. Vlakov do Polja in Zaloga, odkoder je lep sprehod v Kašelj, je tudi dovolj. Za povratek v Ljubljano so na razpolago vlaki ob 6. 7 in pol 10. uri. Ko na sejm hitite — Pri „PetričkuU se zglasite! Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turiantov sekcije JUU poziva V6e abituricn« te (ke), naj poslane formularje takoj pošljejo izpolnjene odseku, ker je to samovnjiho. vem interesu. V pripombi (rubrika 14) naj vpišejo znanje jezikov, obvladanje instrumentov in druge podatke, na katere bi se odsek lahko opiral, kadar bi potreboval po« datke o posebnih sposobnostih. u— Vse starše, ki imajo otroke v narodni in meščanski šoli, prosimo, da se glede instrukcij obrnejo na Odsek brezposelnih učiteliskih abiturientov (—k), sekcija JUU v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Uradne ure vsak dejavnik od 10. do 12. ure. Bežigrajska šo'a še ni bonfana. Zato naj vsi otroci od II. razrada dalje, ki so se in se bodo še vpisali v to šolo, obiskujejo do otvoritve te šole, svoje lanske šole, ra» zen vpisanih otrok novincev I. razreda, ki naj se zglasijo v ponedeljek 7. sept. ob 14. pri upravitelj6tvu VI. deške narodne šole, Šiška, da jim odkaže začasne učne prosto« re. u— Popolna olimpiada v kinu Moste. Od danes dalje bo v kinu Moste na sporedu po« leg dunajskega velefilma »Žrtev ljubezni« (z nepozabno »Regino« Luizo Ulrichovo v naslovni vlogi) popolna olimpiada. Najboljša zvočna filmska reportaža sveta >Fox Movietone novosti« ni dopustila, da jo kdo prekosi. Videli boste posnetke olimpijskih borb, tahnično na višku, tako čiste in jasne, da je malo gledalcev na olimpiadi moglo boljše videti kakor bosta vi to videli, v kinu. Film je dolg 1000 metrov in nam pokaže olimpiado od otvoritve pa do uga« sitve olimpijskega ognja in snemanja obm* pijske zastave ob zvonjenju zvonov in streljanju topov. Kino Moste 6e nI ustrašil velikih nabavnih stroškov in predvaja oba velika filma ob običajnih cenah 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. Ne zamudita izredne pri. like! Iz Celja e_ Novo justično palačo nameravajo graditi na Glaziji. Včeraj dopoldne je bil v Celju komisijski ogled stavbišč, ki bi prišla v po štev za gradnjo justične palače v Celju. V komisiji so bili gg. dr. Golja. predsednik apela-cijskega sodišča v Ljubljani, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne in inž. Černivec kot zastopnika banske uprave, predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič. starešina s reškega sodišča dr. Nendl, inž. Marek. šef tehničnega razdelka sreskega načelstva, župan Mihelčič, podžupan Stenmecki, magi-stratni direktor Šubic, predsednik gradbenega odbora dr. Skoberne, mestni personalni in socialni referent prof. Biten« in tehnik HojkaT kot zastopnik mestnega stavbenega oddelka. Komisija se je sestala ob 8. zjutraj pred mestnim poglavarstvom in si ogledala razna stavbišča. Komisija je soglasno določila kot stavbišče za novo justično palačo zgornji del Glazije. Kakor znano, je dal prejšnji mestni svet Glazijo Sokolskemu društvu v Celju in SK Celju v najem za 50 let Izgleda, da komisija s tem dejstvom ni računala. e— Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. Sokolsko društvo v Celju sporoča, da bo sokoteka proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. jutri, v soboto, ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma in ne, kakor je bilo prvotno določeno, v mestni telovadnici, v kateri še niso končana razna popravila. e— Kaj pa Celje? Prejeli smo: V časopisju čita-mo. da pripravljajo razni kraji v Sloveniji za soboto in nedeljo velike proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra D. z bakladami, iluminacijo, sprevodi, godbo, govori itd. Ker bodo priredili take proslave tudi razni manjši kraji, pričakujemo, da bo tudi Celje ki ima sedaj 20.000 prebivalcev, storilo svojo dolžnost. e— Učni uspeh na celjski gimnaziji. Po končanih popravnih izpitih je učni uspeh na drž. realni gimnaziji v Celju v šolskem letu 1935/36 sledeč: Z odličnim uspehom je izdelalo 145 učencev in učenk (15.79%). s prav dobrim uspehom 293 (31.92%) in z dobrim 384 (41.83%), skupaj 822 učencev in učenk (89.54%). Izdelalo ni 96 učencev in učenk (10.46%). Nižji tečajni ftpit je napravilo 134 učencev izmed 136. višji tečaj- ■I Danes ob 16.50 in 20.30 ■ (Ob delavnikih dnevno dve predstavi) Dunajski velefilm! »ŽRTEV LJUBEZNI44 Usoda mladega dekleta (Loulse Ulrich, nepozabna Regina), ki m bori s svojo močjo za pravico na ljubezen. Film godbe, petja, humorja in pravega dunajskega razpoloženja. Izven sporeda: POPOLNA OLIMPIADA Posnetki od otvoritve pa do gašenja olimpijskega ognja ter snemanje olimp. zastava ob zvonjenju zvona, in streljanju topov. wm kino moste ^m ! I ni izpit pa 30 kandidatov izmed 82. e— Izprtje v Westnovi tovarni in stavka v Št. Pavlu. Ker so se pogajanja med predstavniki Westnove tovarne v Celju in zastopniki izprtega delavstva razbila, ni »edaj drugega izgleda, kakor da prevzame inšpekcija dela v Ljubljani iniciativo in omogoči ponovna pogajanja. Westnova tovarna je te dni začela zapisovati nove delavoe, ki reflektirajo na zaposlitev v tovarni. V barvariji »Kosmanos« v Št Pavlu pri Preboldu, ki spada k tamkajšnji tekstilni tovarni, vlada mar. V barvariji stavka okrog 100 delavcev, dočim so ostali oddelki v polnem obratu. e— S prav dobrim uspehom je napravil mojstrski izpit v Ljubljani g. Ivan Vran-kaj, frizerski pomočnik pri Avg-ustu Tač^ ku v Celju. e- Življenja se je naveflčaL V no« od torka na sredo si je 23-letni kleparaki pomočnik Miha J. iz Celja prerezal v mestnem parku z nožem žile na levi roki Obupanca so kmalu našli in ga spravili v bolnitokso, kjer so mu zdravniki rešili Svijenje. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 90M) velefilm »Vse zaradi mtrzike« (»Rapsodija ljubezni«) in zvočni tednik. Iz Maribora a— Maribor proslavi kraljev rojstof dan v eoboto zvečer g slavnostno bakteato In povorko po ulicah. Udeleženci ge zbira Jo ob 19. uri. Povorka. pa bo Sla po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski ta Gosposki tdid na Glavni tr^-, k^r bo pred mestno hišo kratka manifestacija. Mestno poglavarstvo vljudno vab( ft*p Mariborčane da okrasijo svoj« hiše % zastavami in -ia ee povorke ta bafciaudeležijo. v Ciril-Metodovi se JibereJO za baklado Sokoli, fanfaristi, vojaška g-odba, predstavniki javnih institucij, deputcije in pevci. Na jugrosjovenskem trgti: Sokoli v krojih ta civllu, športna društva, gasil, ska godba, gasilci, amladina, JadransJca straža, kulturna in prosvetna društva. V Gregorčičevi ulici: poštarska godba, šole iz L, IV. in V. mestnega okraja, v Razlagovi ulici: žol® lz n. mestnega okraja. Na Trg« svobode pa strokovna društva, godba »Dravac, železničarji ta neorganizirani. a— Na Und^dh osnovnih Šolah v Mariboru se Je letos vpisalo; v L dedki osnovni šoli 171 nčencerv (lani ITI), v UL deški osnovni šoli 505 (lani 580), ▼ L dekliški osnovni šoli 258 (Jani 256), v IEL dekliški osnovni šoli 145 (115) ta v IV. dekliški osnovni šoli 166, na manjšinski šoli na IV. dekliški šoli pa akupno 80 učencev, in sicer 42 dečkov in 38 dek^c. Na n. državni dekliški meščanski šoji v Cankarjevi ulici je vpisalo 340 ufienk. a— Specialist ia kirurgijo šefprimarij dr. čarnič Mirko spet redno ordinira od 8. do 9., od 12. do 13., 15. do 16. v sanatoriju v Mariboru, Gosposka 49. Interesanten Izum za bicikliste Vsak biciklist je danes v stanu, da na cenen in praktičen način popolnoma obnovi svoje kolo. To msu je ocaogofieoo s novim email-lakom Ruthax, ki je bi dan pred nedavnim časom v naši državi v promet. V inozemstvu je ta lak že davno znan posebno športnikom, a tudi gospodinje ga često zahtevajo, ker se da ž n$m vsak hišni predmet prebarvati tako, da izgleda potem kakor nov. Rutbax je nenavadno praktičen in ekonomičen v uporabi, ker zadostuje ie enkratno namazanje, da predmet popolnoma obnovite. Važno je, ker se ta ema2 lak bolj naglo suši od navadnega ema/il laka, a je vrb tega dvakrat izdatnejši od njega. Ruthax-email se tako stidi, da ga ne morete odluščiti. Odporen je napram vodi in vsem vremenskim neprilikam, ima izredno lep blesk in ne obledi na. soincu. Zgoraj smo govorili o tem, da se poleg za biečkle uporablja Ruthax tudi za barvanje hišne opreme, a isto tako je primeren tudi »a tramvaje, avtobuse, tovorne vozove, šivalne in pisalne stroje, za tehtnice, otroško igrače in vse ostale predmete, ki jih želite pobarvati in obnoviti. Za časa letošnjega ljubljanskega velesejma se bo demonstriralo v lastnem paviljonu delo z email lakom Ruthaz, zato vsakemu, zlasti bdciklistom priporočamo, da obiščejo ta paviljon, kjer se lahko sami prepričajo o odličnih svojstvih tega email-laka. Na zahtevo se vrši demoetracija brezplačno na biciklih in drugih predmetih, ki jih pripeljete seboj. Ruthax se prodaja samo v originalnih modrih omotih in se dobi v vsaki boljši trgovini te stroke. Kjer ni na zalogi, ga zahtevajte od generalnega zastopnika za Dravsko banovino, Comerce d. d. Ljubljana, Krekov trg 10; telefon 25-56. Za časa sejma posebno ugodne cene. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA I. RAZRED 33. KOLA SO DOSPELE DOBITE JIH V Zadružni hranilnici — Dalmatinova nI. t Dobitke minulega razreda pričnemo izplačevati 15. SEPTEMBRA, t. L ■eereta te je pripeti'* u Ko 00 pripeljali na domačijo Gregor ja Skutaika voz otave, je z voza po naere* S padel 7lletni domači gospodar in ob* ležal a hudimi notranjimi poškodbami. Prenesli ao ga v hišo, kjer pa je kmalu nato podlegel poškodbam. a_ StarokatoHSka cerkev • V nedeljo ob 9. bo slovesna služba božja z molitvami za kralja in zahvalno pesmijo. Verniki vabljeni k častni udeležbi- Dne 8. t. m. v Mariboru n« bo služb« božje zaradi slovesne služba božje ▼ Celju. a_ Nezavestnega m našli t magdalen* skam parku posestnika Štefana Robnika iz Kapel« pri Teznem. Reševalci so ga pre« peljali v bolniSnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Zadela ga }6 srčna kap. a— Skok z dragega nadstropja. Iz doslej Se neznanega -vzroka je včeraj dopoldne Skočila 16ietna laborantinja Ana Bra-ttnova is drugega nadstropja Zdravstvenega doma ob Koroščeri ulici in obležala nezavestna v krvi na dvorišču s strto levico, poa komolcem, z zlomljeno levo nogo pod kolenom fn a podkodbami na glavi. Mariborski reševalci so jo prepeljali v splošno bolnišnico. a— Poizkušen vlom v gtamasijo. Včeraj ponoči so neznani zločinci vdrli v ravtna-teljevo sobo klasične gimnazije in hoteli navrtati blagajno Pa so bili prepodeni. a— Na Mariborskem otok« je bila včeraj popoldne okradena zasebnica Marija Probstova z Jugoslovenskega trga 3. Zli-kovec ji je izmaknil, denarnico, v kateri je bilo okoli 200 Din. Z Jesenic s— Proslava kraljevega rojstnega dne. Sokoteko društvo priredi v soboto ob 19.30 baklado s sodelovanjem gasilskih čet in ostalih narodnih organizacij. Zbirališče bo na letnem telovadišču. Po bakladi bo aka» | demija v Sokolskem domu. v nedeljo ob 10. bo slavnostna seja z udeležbo vsega so-kolskega članstva, naraščaja in dece. Ude* ležba v kroju je obvezna. s— Tragična smrt 14letnega dečka. V torek okoli poldneva ee je v bližini igrišča SK Bratstva pripetila nasreča, ki je ugo» nobila Albina Žeinvo, učenca III. razreda meščanske šole. Fant se je z drugimi dečki igral Tarzana. Splezal je na visoko bukev, pa je z vrha omahnil in treščil na skalov« je, kjer je obležal s strtimi udi. Zdravnik dr. Keržan mu je nudil prvo pomoč, nakar ga je odpeljal v spremstvu očima z avtom v ljubljansko bolnišnico. Fant je bil ves čas pri zavesti, pred mitnico v Ljubljani pa je rekel; »Ata, jaz bom umrl!« Deček je slutil svoj konec, kajti nato je res podlegel hudim poškodbam. Nesrečnega fanta so mrtvega prepeljali z ljubljanskim avtofurgo* nom domov na Jesenice, odkoder se bo vršil bržkone danes pogreb na farno pokopališče. Bodi simpatičnemu dečku ohranjen lep spomin, hudo prizadetim naše iskreno sožalje! Ljubljana za kraljev rojstni dan Sokolski proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H, dne 5. in 6. L m. se je spontano pridružilo tudi članstvo narodnih društev v takem številu, da je ta proslava sama po sebi dobila izraz vsenarodne prireditve, pri kateri bo sodelovalo celotno ljubljansko prebivalstvo, zaradi tega porabljamo priliko in vabimo vsa oblastva, zavode in korporacije, da s sodelovanjem podkrepijo to vsenarodno svečanost. Poziv narodnim društvom. Doslej so svoje sodelovanje prijavila društva: Sreski odbor zveze jugoslovanskih vojni dobro-voljcev, Društvo rezervnih oficirjev, Na-rodna-odbrana, Ljubljanska gasilsflca župa ter Hubadova pevska župa. Ker smo obveščeni, da nameravajo sodelovati tudi ostala društva prosimo, da svojo udeležbo sporo-če sokolski župi Ljubljana pismeno ali telefoniralo ter navedejo ali bodo sodelovala v krojih ali v civilu in če bodo imela prapore. To nam je potrebno, da jim "moremo pri zboru m povorki odrediti pristojno mesto. Sokolskim kolesarjem. Pri nedeljski proslavi bo sodelovalo več sto sokolskih kolesarjev iz vrst moškega in ženskega članstva ter naraščaja. Opozarjamo vse te ko- lesarje, da si oskrbe državno trobojnioo v trikotni obliki, katero naj pritrdijo na kolesu na levi strani rožnika. Kolesarjev brez teh zastavic reditelji ne bodo uvrstili v 3prevod. Ljubljanski kolesarji imajo zbor istočasno z vsemi drugimi oddelki ob 10. uri na dvorišču realke, kolesarji iz edinic izven Ljubljane pa bodo po navodilih vodnikov prog zvezdnega teka po istih ulicah kakor tekači, toda pred njimi dospeli pri nunski cerkvi na Kongresni Narodne noie. Proslava ne more nuditi popolne slike narodne prireditve, če bi ne bile zastopane tudi narodne noše. Zato bodo narodne noše posebno dobrodošle ter vabimo naše narodno ženstvo, da poveliča prireditev s prav številno udeležbo v naših lepih narodnih nošah. Narodne noše bodo tvorile pri prireditvi posebno skupino. Seveda morajo priti ob 10 uri na skupno zbirališče na realčno dvorišče, ker bi jih sicer reditelji ne mogli pripustiti na Kongresni trg in v povorko, brez škode za brezhibni potek in razdelitev prostora nikogar, kdor ne bi bil uvrščen v skupine že na zbirališču. Isto velja za sobotno baklado. Svečani sokolski kroji. Sodeč po navdušenju, s katerim je članstvo pristopilo k sodelovanju za to prireditev, bomo imeli priliko v povorki videti častno število članskih sokolskih krojev. Pozivamo vse članstvo, da se že pred odhodom na zbirališče okrasi z lipovo vejico, da bo tako naše slovansko čustvovanje prišlo do izraza. Poziv staršem sokolske dece in naraščaja Ker sodeluje moški in ženski naraščaj oba dneva, moška m ženska deca pa le v nedeljo in sicer vsi v slavnostnih krojih, naprošamo starše dece in naraščaja, da jih pošljejo k redni telovadbi svojega društva, kjer bodo prejeli podrobna navodila in jim bodo tam razdeljeni slavnostni kroji. Prosimo, da se temu vabilu polnoštevilno odzovejo vkljub temu, da nekateri pripadniki dece in - naraščaja zaradi počitnic še niso prišli k redni telovadbi. Članice ln ženski naraščaj sodelujejo v soboto v civilni obleki, v nedeljo v telovadni obleki. Članice in naraščajnice, ki imajo slavnostni kroj nastopajo seveda obakrat v slavnostnem kroju. TUravol Sokolska župa Ljubljana. Edinicam ljubljanske sokolske župe Ljubljana, 4. septembra. Ljubljanska sokolska župa organizira proslavo kraljevega rojstnega dne takole: V soboto zvečer bo po ljubljanskih ulicah haklada, ki se je bodo udeležili vsi pripadniki Sokolstva, nacionalna društva in prijatelji Sokolstva. Uprava sokolske župe ponovno poziva v»e svoje pripadnike, ki imajo slavnostni kroj, da se vsi brez izjem« udeležijo vseh svečanosti v kroju; kdor nima kroja, pa v civilni obleki s sokolskim znakom. Oba dneva moramo pokazati naši javnosti, da so se naše sokolske vrste prerod ile in prečistile' in je ostalo v sokolskih •vrstah samo vse tisto, kar resnično jugoslovansko in sokolsko misli. Najzanimivejša prireditev proslave kraljevega rojstnega dne bo zvezdni tek kralja Petra H, pri katerem bo sodelovalo h 11 edinic točno 1000 sokolskih tekačev. Ker bo javnost gotovo zanimalo, iz katerih izhodišč bodo tekli sokolski tekači, navajamo proge zvezdnega teka. Tek se bo vršil na 6 glavnih in 8 stranskih progah. Glavne proge: 1. Stari trg—Logatec—Ljubljana 73 krm, 2. Vodice—Medvode—Ljubljana 24 km, 3. Kamnik—Mengeš—Ljubljana 23 kan, 4. Krasu ja—Domžale—Sv. Jakob—Ljubljana 27 km, 5. Šmartno—Litija—Kresnice—Ljubljana 37 km, 6. Mo-zelj—Kočevje—Škofljica— Ljubljana 73 km, k tem progam »o priključene še stranske proge, in sicer k progi 1. Osilnica—čabar—Stari trg 37 km, Žiri—Logatec 21 kmo, k progi 5. Moravče—Vače— Litija 19 km, Polšnik—Litija—Po novice— Litija 24 km, k progi 6: Fara—Livold 22 km, Koprivnik—Kočevje 16 km, Struge— Ribnica 10 km in 8t Vid na Dol.—Škofljica 26 km, skupno bodo tedaj pretekli sokolski tekači 432 kan. Vsak tekač teče največ 500 in najmanj 100 m. Tek se začne na posameznih progah ob različnem času z o-zirom na večjo ali manjšo razdaljo do Ljubljane, v Ljubljano pa prispejo zadnji tekači vseh prog istočasno, t. j. ob pol 11. na Kongresni trg. Vsi tekači bodo dobili za spomin trak >Zvezdni tek kralj Petra II« — župa Ljubljana 6. IX. 1936. Sokolski tekači bodo na zboru predadi poslanico. Župnl izlet kolesarjev K proslavi kraljevega rojstnega dne je priključen tudi L župni izlet kolesarjev. Pri tem izletu sodelujejo člani, članice ter moški in ženski naraščaj, k sodelovanju pa so vabljeni tudi prijatelji Sokolstva. Uprava župe želi, da bi pri tem izletu sodelovale prav vse župne edinioe. Tudi sokolski in ostali kolesarji morajo biti na zbornem mestu na Kongresnem trgu točno ob pol 11. Oprema kolesarjev ni predpisana, vendar želimo, da bi bita kolesa primerno okrašena, vsak kolesar pa mora imeti na levi strani ročaja pritrjeno trikotno državno trobojnioo v velikosti 22 krat 15. Svečani zbor na Kongresnem trgu Višek proslave bo zbor Sokolstva ob pol 11. na Kongresnem trgu, ki mora biti najveličastnejša manifestacija za kralja, domovino in Sokolstvo. Uprava sokolske župe ponovno opozarja, da je udeležba za vse pripadnike obvezna v sokolskem kroju, sicer pa v civilni obleki (kdor nima kroja) s sokolskim znakom. Spored slavnostnega zbora bo-, ob 10.46 zapoje jo kot uvod svečanosti vsi zborovalci »Pesem sokolskih legij«, sledi kratek nagovor predstavnika župe o pomenu kraljevega rojstnega dne, državna himna in za zaključek sokolska himna »Hej Slovani«. Po slovesndti se bo razvil sprevod po mestu na telovadišče Sokola Ljubljana—Šiška, kjer bo slavno iit.no razvitje novega sokolskega prapora. Ker veljajo v nedeljo izletniške povratne karte, vabimo vse župne edinice, da se v čim večjem Številu udeležijo sokolske manifestacije na Kongresnem trgu v kroju in društvenimi prapori Pokažimo v soboto zvečer in v nedeljo moč sokolske ideje, ki je v službi kralja in naroda za srečnejšo in boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda. Bratje, Bestre, naraščaj m deca — zbor! Mlademu sokolskemu kralju Petru II. — Zdravo! Sokolski teden v Šiški: drevi baklada Danes po 21. url priredi Sokolsko društvo Ljubljana-giSka po šišenskih ulicah baklado. eOb tej priliki se priredi kuimici prapora sestal Miri Lajovčevi in kumu prapora bratu Mirku Stepiču podoknica Plrl bakladi sodeluje vse članstvo Sokolskega društva Ljubljana-šiška. Kdor ima slavnostni kroj, mora pri bakladi sodelovati v kroju, vsi ostali v civilu s sokolskim znakom. Zbirališče za baklado je ob pol 20. uri na sokolskem telovadišču v šiSki. Pričetek sprevoda ob pol 21. uri. Sprevod krene s tčlovadišča po Podjunski ulici, Cametovi ulici, čez žeiezniSki prelaz v Janševo ulico, Kamniška ulica (podoknica) nazaj v Janševo ulico čez prelaz v Kavškovo ulico. Jernejeva ulica, Frankopanska ulica, Celovška cesta, Vodnikova cesta, Tržna ulica (2. podoknica) po Celovški cesti do mftnice v Drenikovo uilico, kjer bo pred Sokolskim domom razhod. Vabimo tudi ostalo občinstvo in vse prijatelje Sokolstva,, da sodelujejo pri bakladi. Hišne posestnike in stanovanjske najemnike še posebej vabimo, da razsvetlijo okna svojih stanovani posebno ▼ onih ulicah, kjer Se bo pomikaj sprevod. Zdravo —br Sokol I Ljubljana-Tabor poziva moško in žensko deco, da pride v petek 4. t m. ob 6 uri popoldne polnoštevilno na Tabor, ker bodo dobili kroje in podrobna navodila za sodelovanje dne 6. septembra. Sokol poziva obojno deoo in naraščaj, da ee zglasi danes ob 19. uri na novem letnem telovadišču v Trnovem zaradi nsdeljske prireditve in telovadbe. Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže mirozova v soboto zvečer. Zbirališče ob 20. na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola. V povorki gredo rezervni oficirji skupno s skupino vojnih dofcrovoljcev. V nedeljo se delegacija udeleži službe božje ob 9. uri v pravoslavni m ob 10. v katoliški cerkvi. Za svečanost na Kongresnem trgu se zbirajo rez. oficirji ob 10. na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici, od koder bo skupni odhod k slovesnostim na Kongresnem trgu. Priporočamo, da rezervni oficirji sodelujejo pri obeh slovesnostih v vojaški uniformi, kdor je nima, pa v civilu. Obleka svečana pohodna z ešarpo. Članstvo Jadranske straže. Krajevni odbor prosi svoje člane in članice, da »e zanesljivo udeleže proslave rojstnega dne Nj. Veličanstva Kralja Petra II.. ki jo priredi Ljubljanski Sokol«. Gospodarstvo Gospodarske vesti = Pred pogajanji za trgovinsko po- I godbo z Italijo. Italijanska vlada je 1. | t. m. izročila našemu poslaništvu v Rimu j noto, ki se nanaša na naš odgovor na ita- 1 lijansko noto z dne 29. julija. V tej noti predlaga italijanska vlada, naj naša vlada pošlje v Rim delegacijo, ki se bo pogajala, z italijansko delegacijo za skleni tev trgovinskega sporazuma med obema državama. Glede na bližajoča se pogajanja je italijanski trgovinski ataše v Beogradu Benedetti odpotoval te dni v Rim. Po vesti iz Beograda odpotuje naša delegacija v Rim najfcaseneje do 7. t. m. = Beograjska občina je dobila posoji-io SO milijonov dinarjev. Finančni minister je dovolil beograjski občini najeti posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev pri Državni hipotekami banki. S tem denarjem bo Občina plačala državi svoj dolg, ki je nastal zaradi neplačanih državnih davčni. = Uvozniki morajo pri carinjenju predložiti originalne fakture. Carinski oddelek finančnega ministrstva sporoča, da je pri uvoznem carinjenju blaga treba predložiti originalne fakture tujih prodajalcev blaga ker je samo v tem primeru možna točna kontrola glede inozemskih plačil blaga, uvoženega v našo dTžavo. — Trgovinska pogajanja s Holandijo. Holandsko-jugoslovenska trgovska zbornica v Beogradu nam je poslala: Po obvestilu dr. Hubrechta, pooblaščenega ministra Holandije v Bukarešti, ki je akreditiran tudi na našem dvoru, prispe v Beograd holandska trgovinska delegacija zaradi pogajanj z našo vlado. Gre za dogovor, ki bi olajšal izmenjavo blaga med našo državo in Holandijo. Glede na ta pogajanja, ki se bodo najbrže v kratkem času začela, je Holandsko-jugoslovenska trgovska zbornica zbrala in pred kratkim izročila našim odločilnim činiteljem popi3 I želj naših izvoznikov. Nacionalni komite I Holandsko-jugoslovenske trgovske zbornice prosi interesente, da mu nemudno ja-1 vijo, ali imajo še kakšne želje, ki bi jih bilo treba pri pogajanjih uveljaviti. = Kontrolna knjiga za uvoz pil knjigarnarjih. V nasprotju s d 16. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in vahita-mi je finančni minister izdal odlok, da smejo knjigarnarji-uvozniki uvesti knjigo (razpredelnik), v kateri bodo za vsakega tujega upnika in za vsako tujo valuto odprli posebni račun, kamor bodo vpisovali celotne nabave iz tujine in plačila. V to knjigo bodo vpisovali, kakšno blago je uvoženo in njegovo vrednost v tuji valuti, ter dan plačila, po pooblaščenem zavodu in znesek. Ta knjiga bo služila knji garnarjem-uvoznikom tudi kot kontrolna knjiga za uvoznike, in sicer samo za tisto blago, ki zanj nimajo rednih carinskih dokumentov. Blago, ki se uvaža po rednih carinskih dokumentih, se ima takisto -vpisati v to knjigo, vendar «e mora ta uvoz blaga vpisati tudi v kontrolno knjigo za uvoznike. Te knjig« (razpre delniki ^kcfatrblniki) knjigarnarjev-uvozntkov se potrdijo brez plačila takse. = Izplačilo kuponov št. 20. z obveznic 7-odstotnega investicijskega posojila iz le- la 1921 zastara 15. t. m. Skrajni rok za izplačilo teh kuponov je 14. t. m. — Podaljšan rok za vrnitev pogojno uvoženega orožja. Na iprošnjo Zveze lovskih društev v dravski banovini je finančna minister izdal odtok, naj se enomesečni rok za vrnitev pogojno uvoženega orož-ia in pribora poveča na tri mesece. = Komisija za nabavo železniškega materia'a odpotuje v Nemčijo sredi septembra. V Nemčiji bo nabavila za 400 milijonov dinarjev materiala. Licitacija bo v Nemčiji — Diplomi.----- „— vi v Ljubljani. Z gostinsko razstavo, Id je bila prirejena za časa pomladnega velesej-ma v Ljubljani, je bila združena tudi vinarska razstava. Na razstavo so biia_ pri* puščena le najboljša vina iz vse države. Ocenjevalna komisija, šesto ječa iz strokovnjakov iz vseh vinorodnih banovin, je vina ocenila in odlikovala s prvo oceno nastopna vina: iz ormogko-1 ju tome rslrih, gorenjeradgon-skih goric in Haloz: traminec (lastnik Er-nest Ferdinand, Ptuj), Bouvkarjevo ranino (Glotar Bouvier, Gornja Radgona), murski biser (Clotar Bouvier). moslavec (Clotar Bouvier) traminec dišeči (Glotar Bouvier), burgundec beli (Osterberger, Ptuj); muškat (lastnik Štajerska hranilnica, Podleh-nik), muškatni silvanec (J. * R. Pfrimer, Maribor), buTgundec beli (Čermelj Kristijan, Ljubljana), traminec (Cermelj Kristijan), zeleni silvanec (Brodar Štefan. Ormož), rizling renski (Brodar Štefan), muškat (Ornig Josip, Ptuj), rulandec (Kajfež F R, Ljubiljana), muškat (vinarna Kajfež, Ljubijana), vinski destilat (Clotar Bouvier), mont du duc sec (Clotar Bouvier), du duc cvee Reservče (Clotar Bouvier), sli-vovko (Clotar Bouvier). imperial (Nitze Ernesrt. Ptuj): s Pohorja, Slovenskih goric in Prekmurja: traminec (Jareninski dvor, Jarenina). muškatni silvanec (Pugelj & Rozman, Maribor), burgundec beli izbrani (J. & R. Pfrimer, Maribor), muškat rumeni (Schicher Alojzij, Kamnica), pekrčan (Pfrimer J. & R. Maribor), rizling laški (dr. Ferdinand Atems, Slov. Bistrica) traminec, muškatelec, chifon in silvanec (uprava veleposestev dr. Mera na, Pekre), traminec, burgundec beli in rizling renska (Skerbinek Jakob, Sv. Kungota), buTgundec beli ki rizling renski (Daj-Oam, Ljubljana), rulandec (Levanič Josip. Ljubljana), pekrčan (Miklič Fran, Ljubljana); z Bizeljskega, Dolenjskega in Bele Krajine: dolenjsko črnino (Dev Ivan Mokronog), burgundec beli (Lakner Alfonz, Črnomelj), cviček dolenjski (Pfeifer Ivan, Leskovec pri Krškem), črnino dolenjsko (PfeifeT, Ivan), traminec (Martinčeva Marija, Zg. šiška). rizling laški (Savnik, Kranj), cviček (Savnik, Kranj), cviček (Grad Jernej, Kranj), cviček I. in IT. (Kajfeževa Frančiška, Ljubljana), rizling renski (Miklič Franc, Ljubljana), cviček (RavbaTjeva Terezija. Ljubijana), portugalka (Vinarska zadruga, Metlika); iz dunavske, moravske in vardarske banovine: muškat lvnol, fur-mrint. fromtignan, fruškogorski biser, rekord. merlot, casino vermut in royal demi sec (Bruno Moser. Zemun), scamola, sa-motok in rizling II (Brača Vaš. Horgoš), burgundec črni rekord (Majcen Ciril Ljubljana); iz savske, primorske in zetske banovine: vugavo (Vinarska zadruga Veleselo, Vis), žlahthmo (Vinogradska zadruga. Vrbnik), žitavko (Risto in Milan Radulo-vič), prošek, opolo in plavac (Vinarska zadruga Veleselo). maraskino (Tombača An-tc, Šibenik), črnino dalmatinsko (Škrelj Ivan. Logatec), balcarsko vodioo (Pobor Andlrija. Tribal), prirodno penino (Volarič, Vrbnik, Baska). Prvikrat se je zgodilo, da »o bila na kaki vinslci razstavi zastopana vina iz vseh vinorodmh banovin v tolikšnem številu vzorcev. Po številu vzorcev je dravska banovina prevladovala. Ocenjeno je bilo vsega skupaj preko 260 vzorcev. 3. septembra Na ljubljanski borzi so ostali ofidetni tečajii čisto neizpremenjeni. V privatnem kHringu so se trgovali avstrijski šilingi: V Ljubljani nedzpremenjeno po 8.65, v Zagrebu so oslabeli na 85750 in v Beogradu na 8.5783; angleški funti 90 no tirali v Ljubljani nerizpremenjeno 238 den^ v Zagrebu in Beogradu pa so se istotaiko neizpreme-njeno zaključevali po 238; grški boni so se trgovali v Zagrebu po 30.40, a v Beogradu so se ponujali po 30.76. Nemški klirinški čeki so brili v Ljubljani nekoliko čvrstejši in so se trgovali po 13.45. Prav tako so bili čvrstejši v Zagrebu, kjer so se trgovali po 13-30 (za konec soptembna po 13.25). An v Beogradu, kjer so se zakjuče. vali po 13.3138. Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda nefapremenjena. Trgovala se je za kašo po 365. Zaključki so bili še v 8% Blairu po 82.87 v 7®/« posojilu DHB po 8650, v 6% begluških po 68.50 in v Trboveljska po 136. devte. Ljubljana. Amsterdam 2967 _ 2981.67, Berlin 1764JO — 1766.08 Bruselj 736.69 — 741.76, Curih 1424.22 — 1431-29, London 219.45 _ 231 JO, Newrork 4333.22 — 436953, Pariz 287.68 — 289.12, Praga 180.41 181.51. Curih. Beograd 7, Pariz 20.20, London 15.4450, New York 306.75, Bruselj 51.7750, Milan 24.13, Amsterdam 208.3375, Berlin 123.3750, Dunaj 56.90, Stokholm 79.6250, Oslo 77.60, Kobenhavn 68.95, Praga 12.6750, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekt Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 — 366 za sept. in okt. 363 den., 7% invest. 82.50 den., 4% agrarne 47.50 den., 7% Blair 73.50 den., 8% Blair 82.75 — 83.25, 7% posojilo DHB 86 — 87, 6% be-gluške 68.50 — 69, 7% stabiliz. 82.75; delnice PAB 233 den., Trbovlje 133 — 135, šečerana Osijek 115 — 125. Beograd. Vojna škoda 365.50 — 366 (365.50), za sept do dec. 365 den., 8% Blair 84 — 84.50, 7% Blair 74 — 74.50, Narodna banka 6275 — 6325, PAB 234 den. Blagovna tržišča žito -f Chksago (3. t m.) Začetni tečaji: pšenjc»: za sept. 100.75, za dec. 108, za maj 107.3750; turščica za dec. 93.25, za maj 89.50. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica (cene »Prlza-da<>: potiska Slep. 79 kg 2% 132.50—137, gornjebaška in gornjebanatska 79 kg, 2% 127.50—137; baška. 79 kg, 2% 12550—129; sremska in slavonska, 78/79 kg 3% 119.50— 123. Rž: baška nova 105—107.50. Ječmen: baškl in sremski novi 64 kg 90—92. Oves: baški, sremski, slavonski novi 87.50—90. Turščica: baška in sremska 89—90. Moka: baška, sremska, slavonska in banatska >Og« ln »Ogg« 205—215; >2« 185—195; >5« 165—175; >6« 145—155; >7« 125—135; >8< 95—100. OtroM: baški 71—73; banat-ski 69—71; sremski 70—72. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160—162.50; z vrečami 170—172. Borzi jutri ne bo poslovala. -I- BudimpeStanska terminska borza (3. t. m.). Tendenca slaba. Promet sreden. Rž: za okt. 12.81 — 12.82, za marc 13.32 — 13.33. Turščica: za sept. 12.24 — 12.26, sa maj 10.96 — 10.97. ASPIRIN- Biy»r )b» križ kot gs-indfo mm pristnost Prod IkihlAJUnAM lak v som DOiccirHMti iti prenisuu HHASP1R1N Ofim K ragtetr. pod S. Bc. 6704 td L OL 1931 Živahen vrvež na velesejmu Včeraj je bil na velesejmu sipet izredno živahen dan. Ugodnemu vremenu gre najbrž dobršen del zasluge, da je obisk v primeri s pomladno prireditvijo nesorazmerno večji prav toliko pa so gotovo vredne pozornosti tudi gospodarske in kulturne atrakcij«, ki tvorijo razstavo »Ljubljana v jeseni«. Včeraj je bilo opaziti na sejmišču zlasti mnogo občinstva z dežele. Vsi jutranji in dopoldanski vlaki, ki so vozili proti Ljubljani, so bili nabito polni in na podeželskih postajah so imeli uradniki čez glavo dela, da so odpravili vso množico, hi"tečo na velesejem. Mimo velikih razstav »Za naš les«, vrtnarske in pa živalske, je deležna posebno mnogo obiska intimna, nadvse okusno urejena razstavi ca domačih preprog v paviljonu Zbornice za TOI, kjer je Splošno žensko društvo v skrbnem aranžmanu svoje tajnice ge. Lindtnerjeve prikazalo nekaj umetniško dovršenih primerov ročnega dela naših dam v domači proizvodnji perzi-jancev. Vso javnost, zlasti pa še naš ženski svet opozarjamo, naj pri obisku vele-sejma ne zgreše Pod to goro zeleno« je delo s pestrimi češkimi narodnimi motivi, učinkovitimi šlagerji in originalnimi baleti. Zabavno dejanje se godi deloma v gozdu med lovci ter vsebuje lovsko latinščino in posrečene dovtipe. Dnevne in abonma cene za novo sezono. Uprava je določila za bodočo sezono nekoliko znižane cene, da bi omogočila najširšemu krogu občinstva obisk predstav. Lani so bile normalne cene v drami od 28 Din navzdol, letos bodo od 25 Din navzdol,znižane cene bodo letos od 22 in 18 navzdol, dijaške od 14 Din navzdol. V operi so bije lani normalne cene od 40 Din navzdol, letos bodo od 36 Din navzdol, znižane bodo od 30 in 24 navzdol, Cene za dijaške predstave od 16 Din. Občinstvo opozarjamo, da so temu primerno znižani tudi obroki za abonma, kjub temu, da ostane število predstav v sezoni isto kot lani, to je v drami 20, v operi in opereti pa 18 predstav. Radio Petek, 4. septembra Ljubljana 12: Naša pasem (plošče). — 12.45: Vreme, poročila, — 13: Čas, spored, ura. — 19.50; Operetni vančki na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30; Nac. ura. _ 19.50; Opertni venčki na ploščah. — 20.10; Ženska ura; 0 gobah, predvsem iz narodnogospodarskega stališča (prof. Lju-devit Kuščar). — 20.30: Samospevi — poje g. Jean Franci. — 21.40: Koncert radio or« keetra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored- — 22.30: Angleške plošče. Beograd 18.30; Pevski koncert. _ 19.50; Oboa. — 20.30: Prenos iz Zagreba.—22.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20; Klavirski koncert. _ 20.30; Koncert zagrebških madrigalistov. _ 21-30: Tambura* ški zbor. — 22.15: Godba in ples. — Pra< ga 19.20: Koncert vojaške godbe. _ 20: Jeremijasove češkoslovaške narodne pesmi — 22.20: Plošče. — Varšava 19; Orkester in solisti. _ 21: Simfonični koncert. — 22.15; Pester glasbeni program. — 23;"Plošče. _ Dunaj 12: Koncert orkestra.—15.30; Kitare. _ 16.05; »Šlagerji na tekočem traku.« — 17.40: Klavirski koncert. — 19.30: Koncert pevskih zborov. _ 21.10: Pester program. — 21.20; Klavirske skladbe. — 22.10: Orkestralen kon«ert, avstrijski skladatelji. — 23-45; Plesna muzika s plošč. — Berlin 19.20: Operetni duetL — 20.10; 0 nedeljskem življenju dveh mladih ljudi. — 21; Koncert orkestra in plošče. _ 22.30; Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 19; Spomin na Griega. — 2i.lo: Zvočna igra. — 21.30: Plošče. — 22.30: Zvočne slike o žet. vi. _ 23 30: Prenos iz Stuttgarta. — Stutt, gart 20.10: »Na Val cenjeni dopis...«. _ 2.30; Orkestralen koncert. — 24; Smetanova opera »Prodana nevesta«. Lebrtm ^ hribolazcd Prezident francoske republike g. Albert Lebrun se je te dni povzpel na 3000 metrov visoko goro Galibier, kjer je otvoril novo cesto tik ledniškega masiva. Na otvoritev je prikorakal peš ▼ spremstvu poslanca Maurica Petscheja (poleg prezidenta) in svojega tajnika Magra (zadaj). Televizija se širi Njen razmah pa še zaenkrat zavirajo visoke cene V 'Amerik! so zaključili poskuse s poe-ISmimri postajami za tarezžično televizijo s popolnim uspehom. E1 efctroteftimičina indu-etrija, ki je izdelala celo vreto zelo dovr-ifcenih televizijskih pripomoSkov, pa ne govori mnogo o njih, posebno ne o podrobno-»tih. Zdi se, da ima ta molk trgovsko ozadje. Američani hočejo najprvo videti, s kakšnimi termičnimi podrobnostmi in kakšnim produkcijskim programom bodo nastopil v Evropi, kjer so posebno na Angle-B?em m v Nemčija b poskusi dosegli tudi že mnogo. Listi pišejo, da imajo v AmeirikS velike načrte za prihodnost. Pred vsem s teleri- zijskfimi aparaturami. Že več mesecev se vrše tiha pogajanja z deželami, ki jim ameriška elektrotehnična industrija dobavlja svoje proizvode. Toda tudi z ameriške strani priznavajo, da doslej še niso zadovoljivo rešili bistvenega vprašanja, od katerega je odvisno razširjenje televizije. To je vprašanje cen. Tudi z množesfcveno proizvodnjo ne bodo mogli tam aparatov dobavljati po cenah, ki bi bile vsakomur dostopne. Kompleten »prejemnik za zvoke in slike bo veljal kakšnih 250 dolarjev, in to ni malo. Povratek k naravi Angleški civilizirano! se vračajo k primjtjvjzmu V gozdovih Northampshira na Angleškem je nastala kolonija iz moških in žensk, ki hočejo pomakniti življenje za več tisoč let nazaj. Naseljenci žive v najpiimitivnejš'h kočah, so le za silo oblečeni, ter obdekijejo zemljo z najenostavnejšimi pomagali. Živina, ki jo redijo zaradi hrane, uživa največjo svobodo Lahko si m telimo, da so ti kolonisti sami premožni ljudje, ki so siti civilizacije, kateri so zategadelj obrnili hrbet. Mnogi izmed njih so prej imeli v industriji vodilno vlogo. Toda mehanizem naše doba jih je razočara^, da so se vrnili k naravi z vse mi njenimi blagri — in nedostatki. O tehniki nočejo nič več slišati. Bivši učitelj John Haukswell, vodja kolonije, je izjavil: >Č!o_ vek ne sme deliti svojega časa na delo in počitek. Pri delu sa mora čutiti srečnega!« In to načelo skušajo naseljenci izčrpati v polni meri. ženske v naselbini so se odrekle vsakemu luksusu, nočeio vedeti niče sar o modi, negi in dišavah ter krčevito propagirajo geslo: «Nazaj tja, odkoder smo prišli...« Železniško zvezo razdira močnik madridske vlade razdira na višje povelje železniško progo, ki veže Iran in San Sebastian Arabski haremi v Parizu Tolpa, ki je ugrabi]ala žene in dekleta na ulici V Parizu so zadnje čase večkrat izginjale žene in dekleta na ulici brez sledu. Kriminalna policija je poizvedovala po njih, ne da bi mogla ugotoviti, kje končujejo. Slednjič se je stvar razkrila sama od sebe. Neka tolpa se je namreč organizirala z nalogo, da je lovila žene in dekleta ter jih oddajala v hareme imovitih Arabcev. Ti imajo v Parizu prekrasne palače, v njih pa pravcate hareme. Za vsako žensko, ki jo je tolpa ugrabila, je prejela petdeset do sto frankov nagrade. Agenti arabskih haremov so bili Italijan Sombello, Francoz Catalla in Arabec Are-ski Mohamed. Vri trije pridejo na zatožno Samomor s plinom Neki zakonski par z imenom Turand v Kaliforniji je nedavno izvršil samomor po vzorcu usmrtitev s plini v ameriških kaznilnicah. Pred smrtjo sta samomorilca kandi* data pisala policiji pismo, naj pošlje de* lektive s plinskimi maskami v njuno stanovanje. TO se je zgodilo. Ko so agenti vk>_ mili v spalnico, so našli na postelji mrtvega moža in ženo Poleg postelje je ležala posoda s prusko kislino. Turandova sta izvršila samomor zaradi brezposelnosti in bede. Najdelj žive Angleški zdravnik dr. A. H. Mathews je izdal statistiko, v kateri obravnava povprečno najvišjo starost posameznih poklicev. Dognal je. da živijo najdelj duhovniki in zdravniki na kmetih. Potem pridejo igralci, in sicer komiki. Ta ugotovitev ie izzva« la precejšnje pra9enečenje, kajti doslej 60 menili, da umirajo igralci zaradi živčne obrabe relativno zgodaj. Toda prav ta živčna razdražljivost se je izkazala pri igralcih za činjenico, ki ne dopušča, da bi umetniki jpred časom ostareli. klop. Sodili jih bodo porotniki, ki ne bodo v tem primeru poznali prav nobenega usmiljenja. _______ Najbolj vroč kraj na svetu Doslej je veljala za najbolj vroč kraj na svetu Massaua erifrejsko pristanišče ob Rdečem morju. To je mesto, v kateram zaradi silne vročine akoro ni mogoče dihati. Zdaj pa je geografska družba v New Yorku opremila veliko ekspedioijo, ki je preaska-la nanovo vroče predela v Kaliforniji, Indiji in Braziliji ob bregovih Amaconke, kjer je tudi tako visoka temperatura, da ni mogoče vzdržati. AmeriSka odprava je že odpotovala in doslej ugotovila, da je najbolj vroč kraj na zemlji puščava Luth v Vzhodni Perziji. Ozemlje leži 400 m nad morjem, obdajajo ga 4000 m visoka gore. Na robu te puščave ieži mesto Nasradabad in |im imajo poleti normalno vročino 58 stopinj. Meteorologi, ki so v tem peklu vztrajali leto dni pod vod« stvom profesorja Stratila, bodo o tem v kratkem izdali veliko poročilo za svetovno javnost. tllllllllllllUlIlllllllllllMMIl"""^" Zakaj hodimo med narekovanjem t V psibotebrničnem zavodu Kolumbijske univerze so proučili vprašanje, čemu imajo šefi in drugi med narekovanjem navado dirjati po sobi sem in tja. Na podlagi eksperimentov so dognali, da je gibanje potrebno zato, da kri hitreje polje skozi možgane. Dve elegantni pevki To sta sloviti ameriški sansoneti Gladys Svartoutin Lily P o u s, ki nastopata z ogromnim uspehom na koncertih in sodelujeta tudi pri filmu Ustanovitelj španske tujske legije, general Milan Astray, t razgovoru. s svojimi vojaki Moderna pravljica brezposelnega delavca čisti plevel na kraju, kjer je umrla tragične smrti belgijska kraljica Fraihjoa, je odgovorila v tesn Jeziku, da ra* va plevel, da ne bi prerasel krajo, kjar m To-Ie rasnKno zgodbo beremo ▼ 3Lazer-ser Tagblattu:« Pred leti se je preseEla Is gvTcarskjga Waadta v Kfiasnacht družina brezposelnega delavca, ki ie v Kussnachtu boljše izhajal kakor v Waadtu, ker je vsaj od časa do ča-ea na5al zaposlitev. Navzlic temu njegov zaslužek ni zadostoval za preživljanje družine. Delavčeva žena je zaradi tega tudi sa* ma iskala zaposlitve. Kadar pa ni mogla do* biti dela, je obiskovala kraj, kjer se ja pred letom dni smrtno ponesrečila belGospa K. in gospodična B., obe naši prima-toni.« VSAK DAN ENA »Kaj meniš, da je za jagode res potreb* no umetno gnojilo?« »Niti najmanj! Jaz za svojo osebo jil* n. pr. jem najrajši s smetano.« <>Vart Hem«Jj ZANE GRET: 63 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Četrt tire Je mnflo. Bliže, vse bliže; počasi, stal-tzel se ie odrekel navade, da bž bil vzel skal-pa s seboj, in naglo zapustil jaso; opazil je bil, da sta bila Indijanca Šonijca, čeprav je vse doslej mislil, da gre za Deleverca. Zakaj vedel je, da so bili Millenevi rdeči tovariši deleverskiega rodu. Navzočnost Sonfjcev tako blizu naselbine ga ie potrjevala v prepričanju, da morajo že prihodnji dnevi prinesti napad združenih indijanskih bojnih sil na belce. Ostanek moči je prebil stisnjen k deblu nekega dre- vesa, med tem ko Je pes ležal zraven njega in spal Drugo jutro je Wetzel naletel na sled belega moža, ki ga je spremljalo šest Indijancev. Ves dan in pol noči je šel za njo, preden se je znova odpočil. Naslednji dan okoM poldne se je pokazala pečina, s katere je bil Jonatan Zane gledal smrtne muke polkovnika Crawforda. "VVetzieil se je zdaj poslužil svo;e najljubše zvijače, širokega ovinka, in se je približal taboru z nasprotne strani. Z vrha griča je gledal v deleversko vas. Dolina je bila polna Indijancev; delali so kakor marljive čebele; nekateri so se ukvarjali z orožjem, drugi so si slikali obraze, spet drugi so plesali bojni ples. Ponijem so privezovali svežnje na hrbte. Povsod je vladalo hlastno vrvenje vojnih priprav. Petje in prepevanje je trajalo do pol noči. Ob zori je bil "VVetzel na svogem mestu. Kmalu po solnčnem vzhodu je čul zategnjeno tuljenje, ki je po njegovem mnenju naznanjalo prihod velikega oja-oenja. In tako de bilo v resnici. Med predirljivim vpitjem in rjovenjem, kakršnega ni bil Wetzel še nikoli slišal, je prijezdil v Vingenundov tabor Simon Girty na čelu sto šonijskih voijščakov in dveh sto britskih konjenikov iz Detroita. Wetzel se je kar zdrznil, ko je zagledal rdeče uniforme Angležev in njihove bajonete. S Pipovirrti in Vingenundovimi voš-ščaki vred je imela vsa bojna sila. ki ji .ie bilo naskočiti trdnjavico, več ko šest sto mož. Onemogel gnev je zgrabil Wetzela, ko je videl pravilni pohodni red konjenikov in ponosno držanje indijanskih bo- jevnikov. Miller je b8 povedal resnico. Fort Hecry je bil zaznamovan poginu. »Tige, eden teh košatih puranov ne bo videl Ohia,« je rekel Wetzel svojemu psu. Nato si je urno snel mošnjič za svinčenke, ki mu ga je bila podarila Betty, izza vratu, vzel iz njega kroglo in začrta! s konico noža velik W globoko v mehki svinec. Nato je svinčenko na pol prerezal, izdrl iz mošnje motvoz, pa potegnil skozi zarezo v krogli in stisnil svinec z zobmi. Ko je privezal psu vrvico okoli vratu, je pokazal proti vzhodu in rekel: ^omov«. Pametna žival ga je takoj razumela. Njene jasne, rjave oči so odgovorile: »Ne pustim te na cedilu.« Pomahal je z repom, obliznil lovcu roko in z dolgimi skok} izginil v gozd. Wetzel se je čutil pomirjenega. Vedel je. da ne bo psa nič zadržalo; in njegovo upanje, da dospe nepoškodovan v trdnjavo, ie bilo veliko večje, kakor bi ga bil imel lovec sam. Z mračnim svitom v očeh se je zdaj Wetzel obrnil k Indijancem. Nikoli še ni bil zapustil tega mesta, ne da bi bil poslal v tabor svinčenega sla. Oprezaje na desno in levo, si je nazadnje izbral kraj, s katerega se je mogel toliko približati taboru, da je bil strel zanesljiv. Skrbno si je ogleda! kakovost ozemlja, drevesa, skale, grmovje, travo — vse. kar mu je obetalo pomoč, da se skrije bistrim očem indijanskih ogleduhov. Ko si ie natanko zaznamoval pra-vec, je pričel nevarni sestop. Čez kako uro je bil ob znožtju pečine; tam ie legel plosko na tht ta se jel znova plaziti kakor kača. Pas močvirnih tal po katerem sta bujno rada ločje in biček, mu je olaiišal kos poti, čeprav je moral skozi blato in gnilo vodo. Žabe in želve, ki so si na solncu grele hrbte, so prestrašene skakale s štorov v močavo. Kuščarji so mu mežikali. Kače mokasinke so s preklanimi jezika hudobno opletale proti njemu, nato pa iadrno uhajale iz dosega njegovega tomahoka. Močvirni drozeg se je splašil iz svojega gnezda v ločju in otožno cvrketaje zakrožil nad mlako. Beg tega ptiča je VVetzela vznemiril; taka neznatna reč je kaj lahko utegnila zbuditi pozornost indijanskega ogle-duha. Vendar je upal, da v vrvežu voonih priprav ne bodo opazili teh nenavadnih moteni. Nazadnje je prišel na ono stran močvirja. Ob koncu koruznega polja, ki je bilo pred njim. je stalo lovorjevo grmovje, ki si ga je bil že s pečine izbral za cilj. Indijanska koruza je bila blizu dva metra visoka; \Vetzel se je splazil skozi njo, ne da bi ga bil kdo opazil. Dospel je do lovorjevega grmovja, kjer se je vrgel na tla in nekaj minut negibno ležal. Vedel ie, da bo kmalu potreboval vso svojo sapo in vso hitrost svodih nog, če se bo hotel v unnem teku rešiti v gozd. Ozrl se je na desno, da bi videl, kako daleč je gozd od njegovega skrivališča. Komaj trideset metrov. Nevarnosti torej ni bilo. Kakor hitro bo v temni senci onih dreves in bo imel sovražnike za seboj, 'ahko kljubuje vsemu deleverskemu rodu. Pregledal je puško, obnovil smodnik na ponvici, skrbno popravil kresilni kamen in tiho, premišljeno vstal. Kaaltnrni pregled Mariborsko gledališče v novi sezoni Maribor, &. septembra* temu, da na« loči od otvoritve letošnje gtedaliSke sezone Se mesec dni, so vendar deske našega odra ©živele in se na »jih pripravljajo naši igralci ta nove dramske in operne predstave, s katerimi bodo letos pred mariborskimi ljubitelji gledališča merili svoje moči in nam pokazali sadove svojih priprav. Letošnja sezona se o tvori kakor vsako leto 1. oktobra in so Vi pripravi naslednja dela: Mvi mrtvec, Prva legija bi Minafikova češka komedija »Zor-ka«. Ob tem delu moramo ie s posebnim povdarkom podčrtati, da je pisec Minafik tisti činitelj, ki je omogočil nafim jugo-eiovenskim odrskim delom, kakor na pr. č-orlijevi »Blodni ognji« itd. pot na čeSkl oder. Poleg teh treh del je pravtako v pripravi Cankarjevo »Pohujšanje v doUni Sent-florjanski«. Celoleten letošnji program Se ni v vseh detajlih končno izoblikovan fat izbran, bo pa najkasneje do prve polovice septembra. Finančni efekt lanskoletne sezone "Je bo- ti]o znižanje plač državnimi uradnikom, ld je tik pred početikom sezone zadelo Široke sloje uredništva, k katerega Črpa mart-lx>rsko gledališče pretežno število obiskovalcev in ljubiteljev gledališke umetnosti. To znižanje plač je pokvarilo ves lanskoletni abonma, katerega stanje se je šele v mesecu januarju nekoliko »boljšalo. Bil je pa vseeno znatno manjši od preteklega leta. Letos upa gledališka uprava na boljši. finančni efekt in je napravila vse korake, da zadovolji obiskovalce gledališča v vsakem pogledu. ' 1 V letošnji opereti bo imelo naše gledafi-itče odlične goste. Z dogovorom je že sklenjeno gostovanje naše primadone Ud ovite ve in Lubejeve, pogajanja pa se vodijo tudi z Druzovičevo in Mitrovičevo in Se nekaterimi drugimi odličnimi igralci ln pevci. I^etošnji dramski ansambl bo fcpopolnjea !i novimi močmi in to z Maloem, Borkom in Crnoborijem, d očim bo v opereti nastopaia jiibsolvira-na konzervatoristka gdčna Igliče-va, ki je dobila pri7_nanje svojega dobro čolanega glasu o priliki nastopa Akademskega pevskega zbora v Mariboru, da niti ne omenjamo njenih uspešnih nastopov v ljubljanski operi. V lanskoletni seconi smo hneD Btevflna gostovanja v drami, medtem ko bo letošnja drama izpopolnjena s stalnimi igralci mariborskega odra in bodo gostovanja iziti jnfno za operetne predstave. Po dosedanjih pripravah sodeč obstoji najboljše tipa- Zapiski Dr. Josip Draganič umri. V Zagrebu Je 'amrl umetnostni kritik dr. Josip Dragani^, stalni sodelavec »Novosti« in pisec knjige o vodilnih hrvatskih likovnih umetnikih, ki je bila ob izidu prikazana tudi v >Jutruc Dr. Draganič, je bil široko izobražen publicist, profesor francoskega jezika in litera« ture, pesnik, estet in kritik. Urejeval je mladinski obzornik »Mladost.«. Smrt ga je pokosila šele v starosti 42 let, sredi priprav za novo knjigo o hrvatski likovni umetnosti. Po dr. Jos. Bogneru je intelektualni Zagreb izgubil v kratkem času drugega nadarjenega in sorazmerno še mlada« ga borca za sodobno estetsko kulturo. Uspeh literarnega natečaja Društva hrvatskih književnikov. Društvo hrvatskih književnikov, ki je pred vojno izdajalo »Savremenik« in znano> kolo« sodobnih hrvatskih pisateljev je po daljšem presledku obnovilo svoje delovanje- Dne 15. junija t. 1. je razpisalo natečaj za najboljšo pesem, novelo in roman. Odziv je bil nenavadno obilen; dospelo je 20 romanov, 87 novel in 137 pesmi. Jury j3 potemtakem imel mnogo dela, preden je iz te kopice izbral najboljše. Pesniška nagrada je bila priznana Do, briši Cesariču za pesem »Trubač sa Seine (Matos u Parizu)«, avtor nagrajene novele trenutno ni znan, izmed 20. romanov pa sta bila izbrana >Zmijin skot« Tedy Mar» tinčičeve in >Zemlja. voda i vijetar« Ivana Dončeviča. Nagradi za roman znašata po Din 3750— in po 500 Din tiskovna pola kot honorar za natisk. V juryju so bili; dr. Nikola Andrič, dr. Franjo Fancer, dr. Ivo Hargešič, dr. Branimir Ivakič in Branimir Grškovič. »Prirodoslovne razprave« so izšle v novi obliki. Po vzorcu mnogih prirodoslovnih časopisov bo izdajalo Prirodoslovno društvo odslej vsako razpravo kot poseben zvezek brez ovitka. Šele popolna knjiga (40 pol) dobi ovitek in kazalo. Tako bo mogoče objavljati brez zamude razprave, ki jih naši pri rod osi ovci predložijo. »Prirodoslovne razprave« so edini naš znanstveni Saso- nje, da bodo nove moči v polni meri izpopolnile vrzeli, ki so nastale z odhodom Udovičeve, "Furijana in drugih sodelujočih igralcev, katerih smo bili Mariborčani vajeni dolgo vrsto let. Uprava upa, da bo z novimi močmi in s Številnimi gostovanji v opereti dvignila mariborsko gledališče in zadovoljila vse njegove obiskovalce z iz- Dr. B. Brenčič, upravnik mariborskega gledališča branferi deH domačih in inozemskih pisateljev. Znano je, da gledališka publika ljubi spremembe in jo bodo torej zlasti letošnja gostovanja zadovoljila v polni meri. Kot uvodna predstava v letošnji opereti je v smislu informacij g. upr. dr. Brenčiča določena poslovilna predstava naše primadone Udovičeve in 6icer v prvi polovici meseca oktobra. V drugi polovici oktobra pa se prične redna opema sezona. Da pa bo mariborska gledališka publika imela tndi letos nekaj opernih predstav, se mariborska gledališka uprava pogaja z .ljubljansko opero, da bi prišla gostovat v Maribor, kakor je prišla lani. Po vsem tem vidimo, da se gledališka uprava z upravnikom dr. Brenčičem na čelu trudi in išče novih poti in novih presenečenj. da bi z njimi čimbolj dvignila zanimanje za to našo važno obmejno prosvetno ustanovo. Dolžnost nas vseh pa bi morala bki, da to delo podpiramo ln omogočimo našemu gledališču čim večji obisk in tako tudi čim lepše uspehe. pia, v katerem lahko nagi raziskovalci poročajo o svojih izsledkih. Bolj so namenjene stiku z znanstvenimi časopisi v inozemstvu kakor pa domačim naročnikom. Želeti je, da jim ostanejo tudi naročniki zvesti, saj pomagajo s svojo naročnino izdajati list, ki pridobiva v zameno mnogo dragocene znanstvene literature za naše knjižnice (letno v vrednosti približno 120.000 Din) — Pravkar izišli zvezek prinaša razpravo dr. Romana Kenka »Sladkovodni trikladi iz jam severozahodnega dela Dinarskega Krasa«. Naš znani zoolog obravnava doslej še malo obdelane podzemske triklade naših jam. Njegova raziprava je plod vestnega proučevanja te vrste med našo jamsko favno in bo nedvomno vzbudila pozornost inozemskih speleologov, ki jim obširen resu-mč v angleščini omogoča razumevanje. Vitezslava Nezva'a pesnitev »Akrobat« ,je pričela objavljati v prevodu pesnika Dra-gutina Tadijanoviča septembrska >iHrvatska revija«. Gledališča v Bolgariji. V Sofiji bodo v nastopajoči sezoni delovala štiri gledališča: Narodno z dramo in opero, kooperativno z operetnimi komadi, »Odeon« z muzikalni mi dramami m novo Umetnostno gledališče z dramatekim repertoarjem. Sofijsko »Narodno gledališče« to let06 uprizorilo Smetanovo »Prodano nevesto«. Obeta tudi ju-goslovenske komade. Zdi se. da bo z Umet nostnim gledališčem dobila Sofija teater, ki bo reš" na višku sodobne dramaturgije. No- vi upravnik Narodnega gledališča prof. Bo. ris Jocov pa si očitno prizadeva, da bi čim bolj povzdignil tudi reprezentativni bolgar* ski oder. Razen v Sofiji imajo gledališča tudi v Plovdivu, Varni, Burgasu, Plevnu in štiri potujoče ansambie. Nameravamo zbli žanja med našimi in bolgarskimi gledališči, ki naj bi se kazalo predvsem v večji izme ni domače dramatske literature, bi potemtakem imelo na Bolgarskem dokaj široko »Javnost« (29. avgusta, Beograd) prinaša zanimiv prispevek k stalni diskusiji o hrvatskem vprašanju: Članek Pavla Oslovi- ma, čigar izvajanja pa morala redakcija v tej ali oni točki komentirati in pojasniti 6voje deljeno mnenja. S. Vereščak piše o reformi Francoske banke, Luka Smodlaka prikazuje življenje in delo švedske pisatelji- ce srbskega porekla Marike Shernstedt. Mi* mo tega prinaša nova številka »Javnosti« mnogo drobnega informativnega gradiva in več političnih glos. ŠPORT Danes: Gradec : Ilirija Ob 20. v kopališču Ilirije Po daljšem presledku bodo drevi nastopili proti Iliriji graški reprezentantje plavalnega »porta. Gradčani, večinoma člani GAK, so po nekaj letih marljivega dela zavzeli v avstrijskem plavalnem športu viden položaj. Zato ni dvoma, da bodo tudi Hirijanom prav resen nasprotnik. Ilirija bo v ta boj poslala vse svoje prvake in rekorderje, da jii prineso zmago. V sper red so uvrščene vse olimpijske točke, ra- zen na 1500 m prosto. Razen točk, ki se bodo ocenjevale za dvoboj, pa bodo nastopili v izbirni tekmi za sestavo reprezentance proti Zagrebu še: 100 m prosto seniorji, 50 m prosto jurei-orji in 100 m prsno dame. Prodaja vstopnic bo danes vea dan v kopališču Ilirije. Dijaki se opozarjajo, da se bodo dijaške vstopnice po Din 5.— dobile samo v predprodaji. Desetletni jubilej SK Reke Deset let poteka, odkar se je zbrala na Viču peščica zavednih športnih delavcev, ki so sklenili ustanoviti športni klub, kjer hi viška mladina gojila poleg nogometa tudi ostale športne panoge. Na pobudo marljivega in požrtvovalnega športnega delavca Iva Hartmana se je pričelo v Jeseni s pripravami za ustanovitev športnega kluba.. Decembra je bil ustanovni občni zbor SK Reke. Za prvega^ predsednika je bil izvoljen marljivi Ivo Hartman, ki praznuje obenem s klubom tudi desetletnico športnega ndejstvovanja. Prvo leto svojega obstoja Je imel klub 25 članov, dane« jih šteje nad 200. Prvi načelnik nogometne sekcije je b8 Ivan Be-seničar. Ker ni imel klub lastnega igrišča, je užival brezplačno gostoljubnost na igrišču Ilirije, za kar izreka klub ob desetletnici Iliriji iskreno zahvalo. Ob svoji ustanovitvi je bil klub uvrščen v takratni IIL razred, po reorganizaciji razredov pa je prišla Reka r H. razred, ter Je bila v tej dobi trikrat prvak H. razreda. Da je SK Reka vedno častno zastopala barve kluba izpričujejo pokali, ki Bi jih je priborila na raznih tekmovanjih. Svoje trofeje si je priborila Reka ob 201etniei Slovana 1934, kjer si je priborila pokal dr. Maru-šiča, priborila si je pokal na mladinskih tekmah, in sicer pokal Primerja, potem pokal SK Reke pri otvoritvi lastnega igrišča, na brzoturnirju Mladike pokal župana dr. Adlešiča in pokal na proslavi Jadrana. Ju-niorji pa so si priborili pokal na tekmovanjih SK Mladike. Važen dogodek v obstoju Reke Je bila otvoritev lastnega igrišča 3. septembra 1934, za katerega ima največ zaslug sedanji predsednik g. Rudolf Zalokar, ki tudi gmotno podpira stremljenja Reke. Otvoritev je bila lepa manifestacija športne misli na Viču, ki pridobiva vedno več prija- teljev med občinstvom. Najstarejši igralec, ki igra od začetka je Ane Loborec, ki je igral v klubu prvi dve leti v rezervi, zadnjih osem let pa v prvem moštvu ter bo ob jubilejnih svečanostih igral svojo tristoto javno tekmo. SK Reka se bo požrtvovalnemu igralcu Loborcu oddolžila s primernim darilom. Kakor smo Že omenili, je bila Reka vedno v najboljših odnošajib z vsemi klubi. SK Reka ima tudi zimsko športno, table-tenis in lahkoatletsko sekcijo. Zadnji dve panogi pa se nista mogli posebno orel javiti zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Svoje zastopstvo ima klub tudi r višjih instancah, v LNP in JZSS. Jubilej bo Reka proslavila v nedeljo 6. in na praznik 8. avgusta z nogometnim turnirjem. Za pokrovitelja jubileja Je klub naprosil ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiča. Pokalne tekme se bodo pričele vsakokrat ob 15. na igrišču Reke ob TržaSki cesti na Glincah. Pri proslavi bodo sodelovali klubi Ljubljana, Slovan, Henne« in Reka. Na praznik 8. septembra pa bosta igrala najprej premaganca prvega dne in nato zmagovalca. Opozarjamo na ta izreden športni dogodek vse prijatelje nogometnega športa, da z veliko udeležbo pokažejo simpatije jubilantu in ga tako ne samo moralno, marveč tudi gmotno podprejo. Agilni Reki pa k 10 letnemu jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi bilo njegovo delovanje tudi v bodoče tako uspešno, kakor je bilo doslej. na skupščini zastopanih 48 klubov. — (M-»topajočem odboru se na predlog nadzorstvenega odbora da razrešili ca. — Vzame se na znanje sklep upravnega odbora, da poda v celoti ostavko, in se sklene izvoliti na novo ves upravni odbor. Izvoli se upravni odbor predsednik dr. Janko KflstL, I podpredsednik Nedeljko Buljevič, IL podpredsednik dr. Mirko Ku-helj, I tajnik Mirko Peric, II tajnik Vladimir Vrhovnik, III tajnik Stane Logar, I blagajnik Franjo Jugovec, II blagajnik Drago Malovrh, odborniki: Ivan Kralj, Jurij Stanko, Franjo Šetina, Albin Turk, Ivan Hartman, Ivan Bogdan, Milko Slaraič, Matko Soklič, Dore Kern, Ivan Dorčec, Marjan Kuret, Stanko Vrhovec. — Izvoli se v nadzorstveni odbor: višji toap. Albin Zajec, Ulrik Vospernik, inž. Milutin Debelak. MZFVN m odpošljejo rezolucije glede odprave državnih taks na športne prireditve. — Predlog edravstveno-vzgojnega odseka glede spremembe ocenjevanja prvenstvenih tekem pomladka se pošlje prihodnji skupščini JNS. — Odobri se upravnemu odboru kredit 5000 Din, da jih v okviru možnosti razdeli med klube. — Upravnemu odboru se stavi v dolžnost, da vzame ponovno v pretres kazenske zadeve igralcev, kolikor jih klubi s posebnimi prošnjami v odprtem roku 14 dni po objavi predložijo v ponovni postopek, ter jih preda k. o. v ponovno reševanje. Službene objave LNP (Sklepi skupščine dne 30. avgusta). Odpošlje se vdanostna brzojavka Nj. Vel. Kralju Petru H. Pozdravni brzojavki se od-pošljeta MZFVN in JNS. Izvoli se verifi-kacijski odbor: gg. Stanko, Konič, Puntar, dr. Veretovšek, Sibenik. — Odobri se poročilo verifikacijskega odbora, po katerem je Službeno iz LNP. Seja p. a bo drevi ob 19. r podsavezni pisarni Beethovnova 9. Na sejo se vabijo: Buljevič, Vrhovnik, Jugovec (aH Malovrh),, Fain, Prezelj, Bre-stvar, Uovar Ivan, liovar Alojz. Grm, Ga-šperlin, Blažica. Službeno is S. O. pri L. H. P. (Seja dne 3. sept. 1036). Delegirajo se k tekmam 6. in 8. t. m. Litija: Jugoslavija Jordan Dr., Korotan; Villacher Držaj, brzoturnir Hrast« nika delegira poverjendštvo Trbovlje, brzoturnir t Domžalah Martelanc in Mandič, Ja-vornik; Mangeš Hobacher. SK .Slovan: Drevi ob 20. seja glavnega odbora, v gostilni Krašič. Zelo važna, zato vadi Kdor ima nabiralno pok), naj to na tej seji vrne. Pred velikim Športnim dogodkom; Kakor zvemo, se pripravljajo ljubljanski sodniki na revanžno tekmo z mariborskimi žvižgači. Nedavno so ti Ljubljančane namahali s 4:0. Zato je razumljiva goreča želja ljubljanskih sodnikov, da »2 čimprej in temeljito osve« tijo za poraz. Tekmo bodo igrali v nedeljo, začetek in igrišče bomo pravočasno sporočili. SK Ljubljana. Postava moštva, fci igaa v Celju in Ljubljani na proslavi Reke, je na oknu r tajništvu. Juniorji naj bodo v nedeljo ob 9 v garderobi zaradi trening-tekmt. STK Moste. Sestanek vseh nogometašev danes ob 20 pri Bejcu. Radi prvenstvene sezone sestanek za vse obvezen. SK Slavija. Danes ob 20. v restavraciji Marinšek strogo obvezen članski sestanek. Obenem se pozivajo na zaslišanje člani: Go, mol, Smolnik, Baumgartner. Sešek in Sla-bina. Iščemo zastopnika y za Ljubljano in okolico g g Original Pastor g □ moderni ognjegasni aparati direktno □ S iz tvornice Zagreb, poslovalnica g □ Jelačičev trg 1. Razstavljeno na tu- □ □ kajšnjem velesejmu. Osebno osta- □ n nem danes in jutri. n □□□□□□□□□□□□mDnncaaDcri[X]ODQi TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU Izrekam iskreno zahvalo, ki ml je takoj po smrti mojega soproga izplačala zelo izdatno podporo. Priporočam vsakomur, posebno Se gospodarskim slojem pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji. DOLNJA LENDAVA, dne 3. 9. 1936. __ Schon Elizabeta s. r. Milijonski dobitek je zadela pil glavni kolekturi drž. razredne loterije BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK Maribor, Gosposka ul. 25 kupljena srečka štev. 59.971 dne 31. avgusta 1936. Nove srečke dospele! Oskrbite si jih čimprej. Cela srečka Din 200.— Polovična srečka Din 100.— Četrtinska srečka Din 50,— Brez srečke ni dobitka! RAZPIS Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo zmanjše-valno ofertno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo težaških, zidarskih ln železobetonsldh del za prizidek k obstoječi zgradbi »Delavskega doma« v Ljubljani ob Bleiweisovi cesti. Kompletni razpisani pripomočki se dobe od 3. t. m. med uradnimi urami v. vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra št. 2-H, proti povračilu nabavnih stroškov. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do 17. t. m- do 10. dopoldne, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb. V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1936. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 3. septembra 1936. Mestni predsednik: dr. Jure Adlešič s. p. at adi fsfeu patrulj a. Jt oman v s 1i fcati» iJUUUUUUUUUG Ambrož je srečno pobegnil, ko je prihitela policija in začela streljati na vojvodo in Stiska-ča, ki se je zadet zgrudil na tla. Tomy je javil policistom svoj doživljaj. »Pravkar smo peljali Stiskača v bolnico. Dobil je nekaj svinca v trebuh. Zastražen je dobro.« »Kaj je s Tomi jem?« »Nič hndega. Poslali smo ga v posteljo. Zdaj ga neguje Moly«. 71. »Dragi Pat, mislim, da sta se vojvoda in Ambrož dobro skrila. Obi-ščiva sedaj raje suhega Šimna, ki gotovo še ni pobegnil. Morda nama bo vedel on kaj več povedati Copyright »Pantbeon« & »Jutro«. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— aa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TI5« * _ _ ... , ...flr ,«, odgovor, priložite "lil ▼ TIHMtlKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana Beseda 1 Din, davek 3 Din u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Grajska klet Restavracija Tone Hui Se priporoča vsem cenj. obiskovalcem velesejma na priznano najboljši dolenjski cviček in prvovrstni štajerski rizling. — Ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila. Posebna špecijalite-ta: vsak dan sveže domače krvavice in pečenice z zeljem. 21228-18 Službodobi Beaeda 1 Din. davek S Din M Šifro ali (lajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17' Din Krojača »posobnega delati sejmar-ska dela in krojenja sprejmem. Naslov v vseb po si. Jutra. 81048-1. Brivskega pomočnika takoj. Rndi Erntner, brivec, Stožiče 78. 21.182-1 Starejši slaščičar zmožen svoje stroke, dobi takoj službo. — Slaščičarna Mislej Maribor. 31234-1 Šoferja mladega in zanesljivega vozača, sprejmem k osebnemu avtomobilu. Služba stalna, plača po dogovoru. — Predstaviti se osebno ali pismeno do 8. septembra Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 313111-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Veliko izbiro rabljenih, osebnih in tovornih avtomobilov, po najniž jih cenah nudi 0. Žužek 10.000 Din posojila išče mlad fant, trgovsko naobražen. ki ima službo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna vrnitevc. 21310-16 Ljubljana. Tavčarjeva 11. 20828- •10 Motor svetovne nemške znamke, vožen šele 9.800 km, v najboljšem stanju, električna razsvetljava, vslfd bolezni prodam za hranilno knjiži co. Ponudbe na ogl. odd Jutra po>i »Motor«. 2111130-10 BMW motocikel model 19Č38, prvovrstno ohranjen. kot nov, ugodno proda LOVŠE, zastopstvo DKW, Tyrševa 33. 31ilo5-10 Kolesa Kolesa malo rabljena, nova. prvovrstnih znamk, zelo poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 31il64-tl Korespondenta (korespondentinjo), iščem za nekaj ar dnevno. Znanje nemščine, srbohrvaščine in po možnosti francoščine Bunjin, hotel Novak Jesenice. 21.134-1 Trgovsko pomočnico delavoljno, iščem za novo ustanovljeno trgovino, prodajo vina ter delavsko kuhinjo. Biti mora vajena tudi gospodinjstva kavcija potrebna. Nastop takoj. — Hitre ponudbe na reklamno pisarno »ZORA«, Trbovlje. 2lil45il Natakarico xa restavracijo »Zvezda«, sprejmem. — Mlajša moč, agilna, zmožna nemščine pride v poštev. Nastop ta koj. Restavrater Briški. 21150-1 Učiteljico - vzgojiteljico iščem k 3 otrokom, s po polnim obvladanjem hrvatskega, angleškega in event. francoskega jezika. Ponudbe pod »Fina vzgoja« na ogl. odd. Jutra. 30152-1 Korespondentinja začetnica, z znanjem slov., srbohrv., nemščine, francoščine. angleščine, slov. in nemške stenografije ter Strojepisja išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koresrtnn-dentinja«. 21171-1 Službe išče Vsaka beseda 60 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanjši tnesek 18 Din. Industrije, trgovine! Vesten, mlad mož, po poklicu čevljar, rodom Ceh, inteligenten, govori češko, slovensko in nemško, z neoporečno preteklostjo prosi namestitve v kakršnokoli službo. Vestnost in poštenost ga priporočata. Kdor bi mi mogel in hotel ponuditi zaslužka naj mi to sporoči pod šifro »Hvaležen« na ogl. odd. Jutra. 21205-2 Damski frizer prvorazredna moč. z mojstrskim izpitom išče me-rto. Resne ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Danski frizer«. . 21157-2 INSERIRAJ V „ JUTRU" Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši neeek 17 Din. Moderno jedilnico lepo, ceno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2122&-1S Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pianino vzamem v najem. Pismene ponudbe! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30186-26 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneseik 17 Din. Šivalne stroje in kolesa vseh najboljših nemških znamk, po najnižjih cenah dobite samo v Novi trgovini na Tyrševi 36, velesejem, paviljon »H«, zunaj. 31203-29 Šivalni stroji skoraj novi — »Singer«, »■Pfaff«, »Gritzner«, poceni naprodaj pri »PROMET«, (nasproti križanske cerkve) 211163-20 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poljsko kovačnico kupi Berčun, poštni predal 191, Ljubljana. 3M53-7 3 kompletne postelje z vzmetnimi vložki in dve omari, v dobrem stanju, takoj kupi — restavrater »Zvezde«. 31,173-7 Vsako količino znamk kralja Aleksandra, s črnim okvirom in — jubilarne •Tesla« kupimo. Plača najbolje »Filatelija«, Beograd. Gunduličev Venac 21. 20003-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vrednostne papri Pristavec. Ljubljana Irjavfeva c. 4. a. ani27-ai Štirisobno stanovanje vsemi pritiklinami, oddamo 1. oktobra 1936 v palači De-lavske zbornice na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v tajništvu Delavske zbornice. 311187-31 Sobo in kuhinjo takoj oddam. Linhartovo štev. 14. 21154-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Enosob. stanovanje biku sv. Krištofa, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 31179-21a KlISEJE ENO VECBA8VNE JUGOG&ANKA SV PETKA NASIP B Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dijaka nižješolca sprejmem k sinu četrtošol-cu odličnjaku v zelo dobro oskrbo v bližini H. drž. gimnazije. Cena Din 480. Pomoč pri učenju, skrbno nadzorstvo. Naslov v vseb posl. Jutra. 21:116-22 3 dijake (inje) sprejmem na stan in hrano. Naslov v vseh oosl. Jutra. 211133-22 Dijaka dijakinjo, sprejmem s hrano ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31H89-22 Dijaka sprejmem v vso oskrbo, strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21149-32 Dijaka (in jo) sprejmem v popolno, dobro oskrbo v sredini mesta. — Gradišče 17/1. 1. 31225-32 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Cena zmerna, nadzorstvo strogo. Debe-vec. Poljanska cesta 20/UI. 31327-26 2 dijaka sprejmem v vso oskrbo po Din 370. Domača hrana. Event. oddam samo sobo z dvema posteljama. Alešev-čeva 39. podpritličje, Sp. Šiška. 31209-22 Študenti v Gradcu dobe lepo stanovanje s prav dobro oskrbo po zmerni ceni pri gospej Antoniji Hackei, Graz, Grai-bachstrasse 30, I. nadstr. 311164-22 Nižješolca v bližini vseh šol. sprejme učiteljska družina. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21.170-22 Višješolec iSče lepo stanovanje z vso oskrbo v bližini realke. — Najrajši bi šel kot sostanovalec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31180-32 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Mesečno sobo separiran vhod, oddam r Kuafljevi ulici M/D. 90960-33 Opremljeno sobo lepo, solnčno, oddam takoj ali 115. »ept. v Ilirski ulici ■39/1. 31109-23 3 dijake (inje) sprejmem v lepe sobe, * ali brez oskrbe. Nemška konverzacija. Cesta v Rožno dolino 3. 31306-28 Prazno sobo s poseb. boljši osebi v Križevniška nI. 14/H. 31H47-33 vhodom, oddam mirni hiši. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno in zračno, poleg trvol. gozda, oddam. Cesta na Rožnik 47. 91H6R-33 j Specijalna mehanična delavnica za popra-ivila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela J. KRALJIC I Ljubljana, Gosposvetska c. 13 Tel.25-S5 iSpecijalni oddelek za popravila Diesel-motorjev. f Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in tetka MARICA katero spremimo na zadnji poti v petek dne 4. septembra 1936 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Galjevica št. 52/A na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. septembra 1936. Žalujoča rodbina ZEVNIKAR. i Nenadoma je preminul Ciril Picek tajnik Trgovskega gremija, rezerv, kapetan I. klase. Pogreb se bo vršil danes, dne 4. septembra ob 5. uri popoldne. Ribnica, dne 3. septembra 1936. žalujoče rodbine: PICEK, PAUSER, ANCIK. OLLA biser higiene Sobo prazno ali opremljeno, od-er prldobnino, prošnje odpis, obročno plačilo. toper u Da,v?na poslovalnica, Ljubljana. Selenburgova 7/1. 3M42-ai V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Avgust 117, Akl, V. A. 16180.35. Benečanka, Blizu sv. Jožefa, Center, Oisto, Dobičkanosno, Deljeni računi, Dobra moč Dober nastop, Delniška družba, Gotovina I, Gotovina 31, Gospodinja. Itven Ljubljane, Koncesija, Lep nastoPj Lokomobila. Mirni Mlajši uradnik, Novo življenje, Odeja 6688. Prometno, Proti gotovini, Priložnost, Povračila. Rentabilno vložen kapital. Stalno Ljubljana Serios 10/a-20, Solidna in mirna, Sava, Samo resno, Sedlar, Stalnost, Sivilia. Šivilja učiteljica 322, Točen stalen plačnik Takoj rabim, Tricikel, Tekač, Upe-ljan 282, Ugodno moderno, Udobno življenje. Vesten in kavcije zmožen, Zaui-a-nje. Zanimivo delo, Zelo ugodna obrestna meja 500, 270.000, 150.000. Za šolarje vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji Izberi si nabavite poceni pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Stavbni materija! izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri »MATERIAL" LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16 bbbbbbsbbbbbbbbbbbbbsbbbbbibbbssshh^rs B b b ca b b b b ca ca a ca ca ca b b b b b a B a ca b ca B ca b ca b ca ca b ca ca ca b b ca b b B Državna razredna loterija Ker je spremenjen loterijski načrt našel tndi v preteklem 31. in 32. koln s svojimi zanimivimi spremembami sploSno odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so skoro vse srečke, vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih razpečevalcev bile razprodane, zato je državna razredna loterija pustila ta načrt v veljavi tndi za nastopajoče 33. kolo srečk. Srečke I. razreda 33. kola so že dospele in dane v prodajo 4. septembra t.1. v 100,000 celih srečk z žrebanjem in to: I. razred 13« in 14* oktobra 1936 1« II. razred 10. In 11, novembra 1936 l> III« razred 10. in 11. decembra 1936 1. IV. razred 14, in 1$. januarja 1937 1« V. razred od 9« februarja do zaključno 3« marca 1937* Cena srečkam za vsak razred je sledeča: cela srečka 2Q0,— Din; polovica srečke Din IOO.—; četrtina srečke Din 50.—. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša Din 64,320.000 V tem kolu ie g premij in to: po Din 2,OOO.ooo; 1,000.000; 5OO.000; 400,000; 300,000; Z po 250,ooo in 2 po 200moo, Poleg teh premij je tudi ogromno število dobitkov po Din 200,000; 100,000; 80upoo; 6O,ooo; so.000; 40,000; 30*000; 20moo; 10»ooo itd. V najsrečnejšem primeru zamorete dobiti pri združitvi premije in dobitkov v V. razredu na eno srečko Din 3,700.000 ki s B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B ^ e c ^ e B B B B B B B B B B B B B