Džungla. Roman iz afriškib pragozdovo ','. ^ciki spisal E. R. Bnrroughs. —- Prevedel Paulus. 19 Znosil je vse reči na kup siedi koče in poveznil vrh kupa prazni kotel. 2ivalsko lobanjo je nekje iztaknil v kotu, to je djal vrh kotla. H koncu si je ogledal svoje alelo in se zarežal. To se bodo prestrašili, ko se yrnejo —! Pa že so se čuli glasovi. Ali že prihajajo črnci —? Predolgo se je mudil. Pohitel je k durim in oprezno pogledal po yasi. Ni jih še bilo videti, pa vsc bliže je prihajalo 3»^>itje in govorjenje. Skočil je ven k drevesu, si nagrabil puščic, kolikor fih j€ mogel nesti, sunil z nogo kotel, da se je prevrgel, in izginil y vejevju y trenutku ko so se pryi črnci pojavili na vasi. Skril se je med gosto listje in čakal, k*j se bo zgo•iilo, ysak hip je bil pripravljen, da iibeži, »jc bi se bli»ala nevarnost. Prihajali so. Med prvimi je bil Kulonga. Ki bil mrtey. Le onesvestil se je od strahu in ne¦adnega padca in je prišel k zavesti pray tedaj, ko ga fe straža našla pod drevesom. Krilil je z rokami, kazal nazaj y gord in kričal. In ˇsi krog njega so y razburjeni zmedi kričali in ypili in mabali z rokami. Peljali so Kulongo k njegovi koči. Pray tista jc bila, ki jo je obiskal Trzan. Kulonga je ystopil in r ojuu nekateri njegoyi tovariši. Trenulek pozneje so se prestrašeni kriki •jlasili y hoii in ysa druiba j« y diYJwu nereda ptoniitt y«n. Yse je t*k«to aa ku-p. Spet so krilili z rokami, kazali na kočo, klepetali in govorili nerazumljive reči. Najpogumnejši so stopili k durim in pogledali v kočo, pa se koj umaknili. Končno se je prikazal na ulici starec sivih las, ves obložen z okraski in zavit y haljo. Vse se mu je spoštljivo umikalo. Mbouga je bil, poglavar rodu in oče * ulongoy. Stopil je y Kočo. Nekaj časa je yladal molk. Nato pa se je Mbouga spet prikazal med durmi, jezain obenem strah in groza sta mu gledala iz starikavegaobraza. Par besed je rekel zbranim vaščanom in v hipu90 se vsi razkropili po kočah in ulicah ter se lotiliiskanja. Seyeda so koj našli prevrnjeni kotel pod drevesoni in opazili, da so izginile puščice. Noy krik in vik je naslal, pa se kmalu umaknil grobni tihoti. Molče in vsi prestrašeni so se zbirali črnci krog svojega poglavarj«. Nečuvene reči so doživeli in videli. Kulonga je pripovedoval, da ga je nevidna moč hipoma vrgla na tla in ga dušila, da je skoraj umrl, t njegovi koči so našli yse y najycčjem neredu in puščice so izginile. trnci so bili pogani in vsled tcga silno praznoyerni. Zli duh džungle da je obiskal njihovo naselbino, tako so zasodili, jezen je, da mu niso še ničesar darovali in da so se brez njegovega dovoljenja naselili v njegovi džungli. Potolažiti ga bo treba —. Tako so ugibali, molk je lcgal na yas in plašno so begalc njihove oči na yse strani, kot bi ysak hip kje hotele ragledali jezncga »duha diungle«. Trzan jib je dolgo opa-oral in gledal. Njihove goTorice ni nummal, o|ihoY» obnotšanje »€ nu je zdci« imitf m mimfcto. Končno se jih je naveličal, solnce je bilo že yisoko, gladen je bil in daleč je še imel do doma. Obrnil se je, tesno stisnil ukradene pušeice y pazduho in se zavihtel y yejc —. XI. Trzan reši življ«nje e me h im prejnaga K r š a k a. Bogalo »bložen s plenom se je vrača) tisti večer Trzan k svojemu rodu. Radovedno so se zbrali mladi in stari krog njeja in yes ponosen jim je razkazoval Kulongov lok in ostre puščice. Vse ga je občudovalo, le stari Kršak je godrnjal. Zaviden je bil in Ijubosumno so se mu bleščale majhne oči izpod nasršenih obr\i. Iskal je priložnosti, da uniči tekmeca, ki je postajal nevarcn njegovi poglavarski časti in njegovemu ugledu. Trzan pa se ni mnogo am«nil za njegoye soviažne poglede. Koj ob prvi zori drugega dne je aačel strelsk« vaje z lokom. Izprva je seve zgrešil z vsako puščico, pa ko se je nekaj dni neumorno vadil, je že zadel tupatam in črez dva meseca je bil izvrsten strelec. Saj tudi ni imel drugega posla, ko da se je vadil. Le škoda, da mu je sčasoma puščic zmanjkalo. Tiste dni se jc pasla Kršakova ereda »b obali. Claytonoy sin je le prerad porabil priliko, odložil lok in, puščice ter šel t kočo brskat po knjigah in predalib. Tistikrat se je tudi zgodilo, da je našel y kotu nekega predala zaklenjeno pločevinasto škatljo, ki je do*edaj, kdove kako je bilo, ni opazil. Ključ je tičal t žkatlji hk po mekaterik ponesrdUnih poiakusih jo je odprl. jN«š»Ii i« y ujej •bledtti« »tik* mkidfg« _••_«, teatito zlato verižico in navesek, okrašen z diamanti, nekaj pisem in drobno knjižico. Trzan je vse te reči z velikim zanimanjem ogledoTal. Najbolj mu je ugajala slika. Kazala je obraz dozorele moške lepote, odkrit in odločen, pa obenem dobrosrčen, skoraj nežgn in raehek. Sive oči so se prikupljivo smehljale. Dolgo, zamišljeno je zrl Trzan na ^liko, nepoznano brepenenje mu je leglo na dušo, čudno ga je vleklo k sliki —. Le nerad jo je odložil, da bi si ogledal še druge zaklade. Zlata verižica z naveskom mu je zelo ugajala. Koj si jo je obesil na vrat kakor je videl, da črnci nosijo svoje okraske. čiV o so se bleščali diamanti na njegovih rjavo ožganih prsih. Pisma so ga manj zanimala. Pisanih črk ni bil vajen, le stežavo jih je bral. Kmalu je spet shranil pisma nazaj v škatlo. Lotil se je knjige. Vsa je bila popisana. Skoraj do zadnje strani. Pa ko jb je hotel brati, se mu je zgodilo kakor s pismi. Povrh pa tudi besed ni razumel. Naučil se je sicer, Jiako je treba rabiti slovar, pa ko je šel vanj iskat neznane besede, je na svojo veliko žalost in iznenadenje opazil, da ni v njem nobene teh čudnih, pisanih besed. Ubožec —! Ni vedel, da drži v rokah, kar je nadražje otrokom — spomin na rajne stariše, očetovo sliko, zlato ovratno verižico materino z njeno sliko v navesku ter očetova pisma in njegov — dnevnik. Držal je v rokah ključ k skrivnosti svojega življenja, odgovor na premnoga pereča vprašanja, ki so kmalu za tem stopila predenj in mu zadala toliko skrbi in žalosli —. Pa kako naj bi vse to vedel —. Slika ne govori in dnevnik je bil pisan francoski. Lord Greystoke je imel navado ,da je pisal svoje spomine v francoskem jeziku. In Trzan se je učil brati le angleščino —. Obdržal je verižico z naveskom na vratu, knjige in sliko pa je djal nazaj v škatlo, jo zaprl in spet shranil v -predalih. Odkriti, možato lepi obraz, ki ga je videl na sliki, pa se mu je globoko vtisnil v spomin in v srce, vedno je mislil nanj. In tudi to je sklenil, da bo na vsak način rešil skrivnost, ki jo je skrivala nerazumljiva drobna knjiga. Tiste dni pa je imel drug važen posel. Zmanjkalo mu je puščic, potreboval jih je za lov in pripravil se je za na pot v naselbino črncev, da si poskrbi novib. Rano drugega jutra je odšel, naglo je potoval in popoldan je bil že na robu planote. Spet se je skril v visoko drevo trdo ob vaškem plotu. Ženske so delale na polju, možje so kakor prvikrat lenarili po senci in pod drevesom se je spet kuhala vrela smola, strup za puščice. Cele ure je ležal skrit v vejevju in čakal na priložnost, da bi neopažen smuknil na tla in si nabral streliva, ki je poslajalo zanj življenska potreba. Pa nič se ni pripetilo, kar bi zvabilo črnce iz vasi. Dan je lezel proti večeru iri še vedno je čepel Trzan v skrivališču. Žene so prihajale s polja, lovci so se vrnili iz gozda, zaprli so vrata v plotu in položili zapah. Ognji so vzplamteli, črnci so si pripravljali večerjo. Mrak je legel na džunglo. Tedaj so zadoneli glasni kriki sem od druge strani planote. Trzan je dvignil glavo. Zapozneli lovci so se vračali, iz severa so prihajali. Nekoga so peljali ujetega seboj, ni se dobro videlo, ali je človek ali žival. Vas je planila po koncu. Žene so zapustile svojc lonce, ki so v njih kuhale duro za večerjo, možje so skočili z ležišč, vse je hitelo k vratom. Odrinili so zapab in se usuli ven, prišlecem naproti. Divji krvoločen krik so zagnali — ujetnik je bil človek. Vlekli so ga v vas, žene in otroci so se ga lotili s kamenjem in s palicami in Trzan se je čudil kruti divjosti bitij, ki so bila njegovega lastnega rodu. Dolga leta je preživel v džungli. Poznal jo je, poznal je njene prebivalce, njene običaje in postave. Pa nikdar še ni videl, da bi bila žival mučila svoj plen —. Kršak, Tublat in drugi njegovi tovariši so bili krvoločni, divji, — pa z enim samim zamahom svoje strašne pesti so ubili svojo žrtev, Sabora, levinja, je v skoku zagrabila plen in ga na mestu ubila,,ali pa si ga je nesla v varno zavetje in ga tam usmrtila, mučila ga pa ni. Žival ne muči svojih žrtev, postava džungle ji to prepoveduje. Nagla, usmiljena smrt, — tako zapoveduje. Trzan je iz svojih knjig le malokaj zvedel o življenju in o navadah ljudi. Kolikor pa je dotedaj vedel o svojem plemenu, a ga je zelo razdražilo. Ko je sledil Kulongi skoz džunglo, je bil prepričan, da pride do velikega »mesta«, kjer bo videl »hiše«, visoke ko drevesa ,in v dolgih vrstah bodo stale, kakor jih je videl naslikane v knjigah, čudne stavbe, »ladje«, je mislil da bo videl, ki plavajo po vodi, druge spet, »železniške vozove«, ki se vozijo na kolesih in oblaki črnega dima se valijo iz debla, ki moli skozi njihovo streho, in ljudje da bodo hodili po ulicah in opravljali čudne, neznane reči. In knjige da bo videl in še mnogo drugega. :;'^p(Dalje pribodnjič.)