Ii praaaiksV' feto o®^ !lrt »»4 HsMdSfS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnlškl te aprmmllkl prostorli M9f «Mik Lsvndsl* Am Offtos of Publlssttoei BOAT f. Lswndsls Am iMkw^l 4M« .tía« *** Mata Jo Atar juitn 1«. INI. «fe «h* tU A« a( Oomm «I Hink I. im. CHICAGO, ILL., PONDGIJKK, 12. JULIJA (JULY IIJL, 1M7. SuUcrlpUon »00 Ysarlf ftTKV—NUMBRR 1S4 AccspUass for saafltar at apscial rats of poiUn prortdsd fo» f sscUsn no», Aet of Oct I. ltlT, astkorlssd on J— 14, lil». leporteiji detroitskih listov prli trditve organizatoijev mmmm^Êiammmmmmmm ■ m '■ i'"' i n ■ i T-------------'' 7. . — : J ¿lani vladnega delavskega razaodiača to izurili, da to Fordovi pobojniki provocirali bit-, pred tovarno v River Rougu. Bivša uradni-i kompani jske unije pri Inland Steel Co. ori-U metode družbe, katerih ae je posluževala, i prepreči organiziranje delavcev v pravi uni-Green napovedal polom CIO, "ker ne epo- zakonov" ______D. C„ 10. jul.— L Lewis, načelnih Odbo-i industrijsko organizacijo, I kratko odgovoril WJlliamu predsedniku Ameriške j federacije, ki je zadnji napsdel CIO, čel; da ae ije nelegalnih metod v ki stavki, da doseže avoj Creen je dalje rekel, da je i odgovoren za vse izgrede {ja v tej stavki, nove obdolžitve sms-i u bedasto blebetanje iz-delavskih interesov," je risov komentar, avika tajnica in drugi čla-eveltove administracije " komentirati Greeno- Mich., 10. jul. — Re-rji in fotografi detroitakih ki so nastopili pred člani ilnega delavskega razso->0 podprli izpovedi dru-ri¿, da so pobojniki Ford Co. napadli organizator-unije brez vaake pro-ko so slednji akužali iti letake med delavce Fordovo tovarno v River Izjave reporterjev ao iie v vseh detajlih a ato-| organizatorjev, ki so bili zasli&ani. Richard T. wteen in Walter Reu-¿l«na ekaekutive unije nih avtnih delavcev, ki organizatorično kampa- * Fordovih tovarnah, ata o-i teroristične metode, kali kompanija poslužuje, ""Preči organiziranje deferí reporterji so imeli bitko razgovor s H. Ben- načelnikom Fordove to« policije. Bennett je •« njegova policija ne bo J» nobenih korakov pro-™»»tom, ki »o že prej in-avtoritete, da bodo raz-™ letake. Drugi uatuž-1 y Bennettovem uradu ao pedali reporterjem, da ne *x> Podvzela di- * *Mt. ovirati pa ne mo-. delavcev, ki ne •zunanjega vmešavanja". "> tudi povedali, Vjkli oborožene može v Pi-ed Fordovo to-P^d bitko. TI so čakali f1 skočijo organiza-roiografi ao sneli alike 'J1 §,Ík« «o bile potem «•»odišču. Na podlagi ■¡M» Hodnik Ralph W. tS treUc|j° v" tet v ječi. T*10- M- Charla A. t«sUvnlk vladnega de-ki vodi za- fe ¿Z¿nltná Co., g* jjkUrska unija CIO C ,;4:njt Wagnerjevega Ru 11 Krnwtu 8- ^ '^nlku kompanije. H * kompani ¿T ovrže trdi k<* ksih , d<,1«vcev pri ko- * ^^ Í9 Prl «"»«- »St " J) ,n i* bil člar «Nk dokler ni bi ► i* «godib, 71,no v*Wvao sodišč* Fordovi pobojniki izzivajo bitke Avtna unija poavarjena pred zaroto Detroit. Mick. — (FP) — Richard T. Frankensteen, vodja organizatorične kampanje av-tne unije med delavci v tovarnah Ford Motor Co., je preklical načrt glede razpečavanja u-nijskih letakov pred vhodi v Fordove tovarne, ko je prejel nepodpisan telegram, v katerem je bilo rečeno: "Imam zanesljive informacije, da nameravajo pobojniki Fordove kompanije provociratl izgrede pred tovarno, krivdo pa zvaliti na unijo. Nekateri delavci so bili instruirani, naj sodelujejo s pobojniki v napadu na unioniste. Strojne puške in plinske bombe so pripravljene. Fordovi delavci verujejo v unijo. Ne dopuatite, da bi Ford zvrnil krivdo ia prelivanje krvi na unijo." Ker je bilo 15 unionistov, med temi tudi ženske, tepenih pred Fordovo tovarno 26. maja, je Frankensteen upošteval svarilo. Tudi takrat so unionist! skušali razpečevati letake in Fordovi pobojniki so jih napadli. • Štirinajst pobojnikov je bilo sdaj a-retiranih. Aretacijo je odredil sodnik Ralph W. Liddy, ki je študiral evidenco o napadu mesec dni. Aretacija pobojnikov pomeni, da je tudi kompanija obtožena zločina, kršitve zakona, ki določa pet let zapora in plačitev denarne kazni $1000. Trije Rusi spet na poletu v Ameriko * of- » nI ————" Cez aevemi tečaj v San /tFranciaco "M06KVA, 11. jul. — Ruski letalec Mihael Gromov je danea popoldne s dvema tovariiema poletel proti Ameriki preko severnega tečaja. Droga dva letalca sta Andrej Jumoiev In Sergij Dan Uia. Letalo, ki je enake vrata kakor ono, ki jf prišlo v A-aiertlco pred nekaj tedni, je opremljeno i gorivom za ato ur nepretrganega poleta. Neuspešno iskanj o ameriško letalko Honolulu, Havajsko otočje, U jul. — Ameriška bojna ladja Colorado je preiskala vso okoli co v bližini otokov Feniks, da najde Amelijo Earhart in nj nega spremljevalca F. J. Noona-na. ki sta se izgubila na poletu proti tem otokom. Letala, ki obletavajo otoke, tudi niao našla nobenega sledu in so opustila Iskanje. _ Pikati ranjeni v stavkovnih izgredih New York. 10. jut — Vač ko 20 piketov unije CIO je bilo ranjenih pred ladjedelnico Robins T)rydock 4 Repair Co., ko so stavkokazi skušali prodreti skozi stavkovno stražo pod zaščito policijske sile. Piketi so napadli stavlcokaae a kamenjem, policija pa je odgovorita s streli. Domače verti Obiski Chicago.—Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta v petek obiekala John in Mary Pečar iz Yala, Kana gtovka v Minneaoti Hibbing, Minn.—Dne 6. julija ao rudarji saatavkali v treh tukajšnjih železnih rudnikih za priananja unije CIO. Med rudarji ja veliko Slovencev. Stavka je povoljna za delavce in obrat je stoodstotno ustavljen. Rudniki ao last International Harvester Co. Nov grob v Kant-aau Vale, Kans.—Tu je umrl Jos. Papež, star 70 let in rojen pri Sv. Trojici na Dolenjakem. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča leno In aedem že odraalih otrok ter štiri vnuke. Bil je član in soustanovitelj društva 9 SNPJ. Milwauäke veati Milwaukee.—Frank X. Vera-nič, znani bivši čaanikar, je težko obolel. Nahaja se v bolnišnici, kjer je bil operiran na Želodcu in goltancu.—V bolnišnici se nahaja tudi Alvina Tičar, žena znanega trgovca v W. Allisu.—Odvetnik Ferdinand A. Glojek, ki je bil pobit pri avtni nezgodi, je že okreval.—Lovrenc Mesarič se je oženil s Francino Nagy.—V sosednjem Sheboyganu je umrl Jos. Kulman, star 67 let. Tam je živel 87 letin zapušča brata —Tamkaj «ta se poročila Viktor Shuster in Molly Virant. Vaatl Is Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je umrla Julija Gorjup, roj. Knaus, stara 50 let in doma iz Poljsta-nine pri čabru. V Ameriki je bivala 30 let in tu zapuAča moža in tri sinove ter brata, drugega brata pa v Chicagu.—Dalje je umrla Ana Jeienič, stara 47 let i if doma iz Kalja. Zapušča dva sinova in pet hčera. Samomor v Pueblu Pueblo, Colo.—Tu se je ustrelil Mike Jeršin. Vzrok je menda v Um, ker je bil pohabljen. Bil je cerkveno pokopan. Zmaga španske milice pri Madridu Anglija ima nov načrt pomorake kontrole Madrid, 10. julV — Ofenziva španake ljudske armade na madridski fronti ae nadaljuje. Uradni komunike javlja, da so čete generala Josgja Miaje zasedle tri strateglčna mesta sa-padno od Madrida in pognale upornike v beg. Zasegle so velike saloge municije in orožja ter ujele več ko dvaato fašistov. Ofenziva je v teku na treh različnih frontah. Druga uradna Vest se glasi, da so vladne četa pfrodrle v Bru-neto, kjer se krHtata cesti med mestoma Escorial in Navalcar-nero. Ti cesti sta Važnega stra-tegičnega pomena. Vladna letala ao včeraj bombardirala fašistične pozicije v psrku Caaa de Campa in vseučilišču! naselbini, ki je predmestje Madrida. Uporniki tičijo v tej naselbini Že od sadnjega novembra in vsi poskusi vladnih čet, da okupirajo ta dlstrikt, so se isjalovill. ; U Na drugih frontah se vršijo vroče bitke mod uporniki in ljudskimi miličniki. Slednji so včeraj naskočili uporniške postojanke na aragonakl fronti v severnem delu Španije. V bitki je padlo veliko število vojakoy na obeh straneh. • Uporniški generali priznavajo umik na nekaterih frontah, za-eno pa naglašajo, da so bili ti uspehi izvojevani s težkimi žrt-vsmi. Polovica mož v nekaterih vladnih brigadah ja bila ubita v naakokih na fašistične poaicije London, 10. jul. — AngleAka vlada je obnovila poskuse, da ponovno vzpostavi mednarodno kontrolo Španskih voda. Izdelala je nov načrt in ga predložila v odobritev mednarodnemu ne-vmeševalnemu odboru, ki ga tvorijo reprezcntantje 27 držav. Lord Plymouth, načelnik odbora, je izjavil, da je situacija resna, zaeno pa je naznanil, da bo sklical sejo članov tega odbora prihodnji teden, na kateri bodo razpravljali o "izolaciji španske civilne vojne. Priznal je, da je še vedno nevarnost, da španski konflikt lahko užge iskro, ki utegne zanetiti evropski požar. MOSKVA POSLALA ULTIMAT JA-PONSHV LADI Zapretila je z vojno, če ne bo odpoklicala vojaštva JAPONSKO-KITAJ-SKI KONFLIKT Moakva, 10. jul. — Sovjetska vlada je poslala Japonaki bistveni ultimat, da bo sledila vojna, če bodo njene čete udirala v Sibirijo ln izzivale bitke z obmejno stražo. Maksi m Litvinov, sovjetski zunanji komisar, ja informiral Mamora Sigemitsa, japonskega poslanika v Moskvi, da so ruske čete ob meji Sibirije in Mandžukuja dobile stroga navodila, naj ustavijo invazijo japonskfh vojakov sovjetskega ozemlja. "Poslužili se bomo vseh sredstev, da izženemo japonsko vojaštvo z našega o-zemlja," je zapretij Litvinov. Sovjetski ultimat je v zvezi s odločnim protestom proti Japonaki, ki ga je slednja nedavno prejela. V protestu je bilo rečeno, da je Japonska kršila dogovor s sovjetsko vlado glede odpoklica svojih čet z otokov na reki Amur. Bitka med sovjetsko obmejno strsžo in japonskimi ter mandžukujskimi vojaki zadnji teden je povzročila veliko napetost. Kriza je bila deloma rešena, ko sta prizadeti državi sklenili dogovor, da bosta odpoklicall svoje čete s spornega ozemlja. Tokio, 11. Jul. — Ponovni spopad med japonskim in kitajskim vojaštvom v bližini Peipinga je končal začasno premirje, ki je bilo sklenjeno na konferenci med predstavniki obeh držav v Peipingu v soboto. Cesar Hlro-hito je sklical izredno sejo članov armadnega štaba, na kale rl so razpravljali o drastični akciji proti Kitajski. Japonska In Kitajska obdolžujeta druga drugo kršenja premirja. V bitki zadnji četrtek, ki se Je vršila v bližini Peipinga. Je bilo več ko dvesto kitajskih vojakov ubitih, Japonci pa so izgubili okrog dvajset vojakov In tri častnike. Gradbene unije zapretile s stavko Vladne avtoritete v Waahingtonu alarmirane Waahlngton, D. C., 10. jul. — Gradbene unije, katerih člani so uposleni pri gradnji in popravljanju vladnih poslopij v glavnem mestu, so naznanile, da bodo oklicale stavko v znak protesta, ksr so bila nekatera stavbna dala isročena v izvršitev neunijskim podjetnikom. Vlsdnl uradniki, ki oddajajo pogodbe, ao v zkrbeh. To bo prva velika stavks stavbnih unij proti vladi v Waahingtonu, če ne bo konflikt poravnan s kompromisom. Stavka bi ustavila konstrukcijo vseh vladnih poslopij kakor tudi pleskanja in dekorlranja u-rado v poštnega departmenta in davčnega departmenta. Unljs jesijo, ker sta firmi William Wilson a Son Is Atlsnts, Gs. in PRAVICE VLADNIH USLUŽBENCEV OMEJENE ■ I Lahko ae organizirajo, ne amejo pa atavkati IZJAVA PREDSEDNI-K A ROOSE VELTA Waahlngton. D. C.. 10. jul.— Vladni uslužbenci nimajo pravice do stavke, daal se lahko orga-nlsirajo v svojih unijah. Tako js iajavll predsednik Roosevelt na konfereaei s Časopisnimi poročevalci, ki so hoteli Isvedeti, ali Wagnerjev zakon, ki govori, da unija, ki ima večino med delavci v.jmteHkoli industriji, predstavlja vse delavce pri ko-lektivnil) pogajanjih. Roosevelt je dejal, da je rasmerje med vlado In njenimi uslužbenci drugačno kakor pa med delavci ln pri- „ . . . __— Lvatnimi delodajalci. Kongres i!.N6T?or!ul določa mesde In delovne pogoje dobili vladno pogodbo glede pleskanja. Obe uposlujeta neunij-sks delavce. Ako bodo ti upo-slsnl pri delu v vladnih uradih, bodo unijskl delavci odložili o-rodje. Federalni uradniki pravijo, da so bile pogodbe oddsne firmama, ker sta predložili najnižje ponudbe. To Je v soglasju s regulacijami, da pogodbo dobi oni, ki stavi najboljše pogoja, (NarlaaJ Jerger.) Stavka hotelskih delavcev v Parizu Vlada uveljavila nove davčne odredbe Pariz, 10. Jul.—Francoska de-lavaka zvesa Je sinoči oklicsla generalno stavko hotelaklh delavcev, ko ao lastniki odklonili zahteve glede skrajšanja delov-negs tedna na pet dni In sviša-nje plače. Premier Camllle Chau-temps s« Je silno trudil, da odvrne stavko, a nI uspel. Konferenca med nJim In unljsklmi delegati je trajala več ur. Chau-tempa je zaman apeliral na delegate, naj ne okličejo stavks. Skoro vsi veliki hotel! In restavracije so zaprli vrata. Bo* jazsn je, da bodo tujci, ki so pri šli v Pariz, da vidijo sva razstavo, odšli v druga mes Desničarji zdaj kričijo, naj vlada s silo zatre stavko. »vrt Vlada ae še ni izmotala fi finančne krize. Včeraj je uveljavila nove davčne odredbe, ki,do ločajo povečanje dohodninskega in drugih davkov za tretjino. Voznina na državnih železnicah Je bila zvišana HO odstotkov, da se pokrije deficit. Francoska zbornica je dala vladi Izjemno oblast, da izvleče deželo Iz finančne krize. Vladni deficit znaša sedaj 10,500,000,000 frankov (okrog $410,000,000), nesla. vladnih uslužbencev, zato ti ne sedajo v območje Wagnerjeve-ga zakona. Kongres ne prlsnava vlada večine In v tem Je raslika med nJim ln prlvstnimi Industrijami. Vlado večine pa morajo prlsnatl na podlagi Wagnsrjsvs-gs zakona privatni delodajalci. Roosevelt Je pojssnll to zadevo, ker ao se pojsvlla močna gibanja, katarih cilj Ja organlslrs-njs vladnih uslužbsnoev v rasllč-nih unijah. Tri organisacijs sa kossjo med seboj as kontrolo nad vladnimi uslužbenci. Zadnja, ki Ja Invadirala to polja, ja United Pederal Workers of America, organisacijs Lewlsovega odbora HO. Njen predsednik js Jsoob Baker, bivši pomožni sdministra-tor federalne rellfno uprave, To organizacijo tvori sedem unij vladnih ualužbencev, ki so se nedavno odcepile od Ameriške de-lavake federacije. Tretja organizacija Je National Padaration of Federal Kmployes. ii as v prvi vrati peča s problemi glede Izboljšanja regulacij o civilni službi, vprašanji starostne pokoj, nlne In sličnlml aktivnostmi. Predsednik Je dejsl, da Imajo načelniki vladnih departmentov zvezane roke^ ker kongres določa mezde In druge pogoje. Oni ns morejo skleniti nobene pogodbe, Ishko pa predložijo pritožbe delsvcev kongresu v rešitev. Kongres ima v vseh slučajih zadnjo Imsedo. Vladni uslužbenec lahko vstopi v eno sli ps v ^et unij, če hoče, ker ima to pravico, toda podvreči se mors regulacijam, ki Jih uveljavi ko-fftislja civilne službe. Te reguls- Si, med drugim prepovedujejo y\L0. Zveza arriorlšklh tovarnarjev, protiunljska organizacija, Je takoj komsntirala Koo»eveltovo Izjavo. V posebni deklaraciji na-glaša, da Js Wagnerjev zakon pomanjkljiv, ker ne krije vladnih uslužbencev. "Zakaj naj Id se privstni delodajalci pokorili Wagnerjsvemu zakonu, ki govori o vladi večine, n« pa federalna vlada 7" vprašujejo tovarnarji. Zid je in Arabci proti razdelitvi Palestine Jeruzalem, 10. Jul.—Oboji, židje In Arabci, ki se silno sovražijo med seboj, so na delu, da organizirajo veliko opozicijo proti razkosanju Palestine na tri dele. Načrt razdelitve Je izdelala angleška komisija, ki je proučevala položaj v Palestini. Ta določa ustanovitev arabske in Judovske države v Palestini in englftšks kolonije. Židovska delavska stranka Je sklicala konferenco, da formira enotno fronto proti razkosanju Palestine. Ta Ima velik vpliv, kar so dokazale volitve zadnji teden. Dobila Je dO odstotkov glasov, ki so bili oddani pri volitvah članov židovskega kongresa. Arabei so tudi proti razkosanju Palestine podjarmile druge arabske drža-Pravfjo, da je nevarnost, da bo- ve, ki kontrolirajo vzhoda» a-do arabsko državo v Palestini i zemlje. Trije antinaciji obglavljeni v Berlinu Berlin, 10. jul. r- Trije anti-nariji — Waldemar Schultz, Psul Zimmermsn In Bruno Srh rotor — ao bili obglavljeni v zvezi z umorom nekega gostilničarja v berlinskem predmestju Neukorllnu pred šeetiml leti. V gostilno so zahajali Hitlerjevi rjavosrsjčnlki in lastnik Je bil ubit v spopadu m«d rjavo-srajčniki in antinaciji. Dva druga, ki-sta se udeležila navala. sta dobila deset let zapora vsak. Naval je bil Izvršen predno je Hitler prišel na krmilo Nemčije. PONDEUEK Glasovi PR08VETA 11 H mi M *m VmtUá FROfVETA Ara, i or m rsDs&Ai m ! afcUptja. m ,rW (»ter M, »Mth .T*^** IMM M te »«■>•• U" tetl.1— IKtekU M» rotetn*. I» pr»f*te«»«. te M IM »» — "Pravica do dela" Zanimivo je, kako ameriški burbonaki tlak te dni poje v harmoničnem zboru o "pravici do dela". Razume «e, da ta "pravic*" aa tiče aamo onih, ki delajo med sUvko, torej aUvkokazov, ki ao v tem primeru večinoma ^orantni, zaslepljeni In podkupljeni delavci. , .«, Človek bi mialil, da se neta in zemlja porušita od atrašnega krika, ki grmi v prid tej "pravici do dela". Od nekdaj Je le atara ameriška in v ustavi zajamčena pravica, da vaakdo, ki hoče delati in ai slutiti kruh, ne afcebiti na noben način oviran! Največja krivica J« — in ta oatudna krivica je importlrana iz Evrope, kajpada iz Ruaije! — ako ae svobodnemu ameriškemu delavcu krati ta pravic*! In ta pravica ne velja samo za avobodnega Američana, rojenega v Združenih državah, pač pa brez izjeme za vaakega delavca, tudi tuje-rodca, ki nI še in noče biti ameriški državljan! Vaakdo, naj bo kdorkoli, ima pravico do dela in dolžnost lokalnega šerifa ln governerja ale-herne države je, da a policijsko ali vojaško silo odpre tovarne ali jame in jih drži odprte aamo zato, da bo "pravica do dela", atara ameriška pravica, oatala neokršena! Tak ja krik. Razume ae, da ta krik ailno iilponira vaem onim, ki aovrašijo aamoatojno delavsko gibanje, delavske organizacije in boj za uveljavljenje novih delavakih Industrijskih unij v Združenih državah. Saj dobro vedo, kaj to pomeni; aaj vedo, kaj hočejo. Pred tremi aH štirimi leti nI bilo tega krika, nI ga bilo za čaaa predsednika Hoovra, ko ao —milijoni brezposelnih zaman trkali na vrata in se sklicevali na pravico do dela. Takrat te stare ameriške pravice ni bilo nikjer . . . Kje je bila pravica do dela, ko je deaet, petnajst milijonov ameriških delavcev, večinoma tu rojenih, zaman iakalo dela in zaman Jokalo za delo«? Ali nt btta takrat ustava v veljavi? Ali ni bila pravica do dela takrat uatavno zajamčena? Kje ao bili takrat lokalni šerif! in kje governerji, da bi bili s policijsko in vojaško silo odprli zaprte in a pnjčevlno preprežene tovarne? Ni nam pa treba iti nazaj v nepozabne dni, ko je bila Amerika na višku avoje največje ekonomske krize. Poglejmo danea malo naokoli, kako je a to pravico do dela. V Ameriki Je še vedno sedem do osem milijonov delavcev brez rednega zaslužka in vlada Je primorana, da jih uposluje pri takozvanih rellfnih delih. Zadnje Čase je pa vlada pod atrahovitlm pritiskom "varčevanje" začela odalavljati ta rellfne delavce. Od 1. maja ao llato rellfnih delavcev splošnem reducirsli od dveh milijonov in 200 tisoč na milijon in 700 tiaoč. TO pomeni, da je pol milijona relifnih delavcev Izgubilo pravico do dela! V lllinoisu samemu V Um času odslovili 30,000 relifnih delavcev. Ker pa nove določbe WPA dajejo prvenstvo državljanom, bodo aamo v lllinoisu še U mesec odslovili 6200 tujerodnih delavcev nedržavljanov. Ce bi ti tujerodcl hoteli skebati v Jeklarnah Republic Steel, bi burbonaka svojat grmela, da bi se tresla nebo in zemlja, naj šerif in gover-ner zaščitita tem ljudem "pravico do dela" .. . 1 ako pa je vae tiho — U ae pravi, da nihče nič ne zahteva ia burbonakega tabora v interesu teh tujcrodcev, namesto tegs je pa slišati zadovoljno odobravanje: prav je tako! Pravica do dela! Da, ampak le Ukrat, kadsr Je treba razbiti stavko poštcnegs delavstva, ki si hoče zagotoviti nekaj priboljška in šell deliti U priboljšek tudi s svojimi nezavednimi, ignorantnimi in zabitimi tovariši s |xjgojem, ds se med stavko drže proč od Uvarne! Takrst in le Ukrat ima-jtf ignorantni in zlobni delavci "pravico do de- V —• ne prej in ne poslej I Rurbonska "pravica do dela" je navadno burhonsko hinavstvo, burbonakl humbug! j. Pravici do dela, katero zahteva zavedno delavstvo, se burbonstvo posmehuje in Jo naziva — nesmeriško, tmportirano doktrino. Toda ameriško delavstvo se vedno bolj zaveda U pravice, zato se organizira v vedno večjem številu. da izvede pravieo do del s, pravico do zadostnega plačila In obstanka v praksi. Ta pravica — industrijska in socialna demokracija — ne pride nikdar v prakso, dokler ae ameriški delavci stoodstotno ne organizirajo induatrijako, ckonomako In politično! — Zanimive beležke j» nih simpatij do sUvkatjev pri Bethlehem Corp. Kot člUm, se je Umu Greeno-vemu nazadnjaštvu In boju proti CIO pridružila tudi Progree-aive Miners unija, za kaUro ao ae pred leti nekaUri naši rojaki v lllinoisu Uko navduševali. Danea ae je izkazalo za resnico, kar aem pred lati piaal, da unija, ki je zgrajena bolj radi ao-vraštva kot pa radi potrebe, ne more biti delavcem v korist, lipam, da ao rojaki v lllinoisu, s katerimi aem imel pred leti polemiko v Prosveti radi PMU, danea z menoj enakega mišljenja. Kdor išče, najde, pravi pregovor. Tako ae je zgodilo tudi našemu Županu Shieldsu. V avo-ji aktivnoati proti aUvkarjem je namreč šel Uko daleč, da je javno kritiziral governerja radi zapretja tovarn Bethlehem Corp. V Harrisburgu ao nato šli pogledat rekorde tega vigilanUke-ga župana in našli aO, da je Shielda bil pred 12 leti kaznovan za butleganje in da fee niao poravnani vai stroški, ki ao bili v zvezi a to afero. Zvezni davčni kolektor W. Driacoll Je nato vložil tožbo proti Shieldau in 12 drugim butlegarjem, ki akupaj dolgujejo državi 76 tiaoč dolarjev za davek na pijačo, ki ao jo produciraii. Zupan Shielda, ki je Uko bahato ponujal 6 tiaoč dol. nagrade (mestnega denarja ae-veda) za prijetje tiatih aUvkar jev, ki so nekega garjevca nekaj premikastili, ga do nagega ale-kli in nato Ukega "izdumpali" iz avU sredi mesU Johnstowna, bo aedaj moral aači globoko v tvoj tep, ako je kaj notri aeveda, da ae izvleče iz kaše, ki ai jo je skuhal. SUvkarji In vai zaved ni delavci zbijajo aedaj šale na račun našega župana, češ, doma bi bil oaUl, pa bil bi zdrav, ka kor pravi znana popevka. Smo- E^A&ZISTZ ^jr*mupr'v0(1 2:80 do S. ure, ae z govori n! moglo odlašati, in v tem čaau je dež najbolj lil, tako da je bila večina prisotnih do kože premočena. Ce bi imel varo v "višjo moč nad nami," pa bi aumil, da je to moč Bethlehem Corp. podkupita, da namoči ubogo delav-ako paro, ki je prišla od daleč in Imela redko priliko ališati dobre govornike. Philip Murray Je po shodu govoril Še pol ure v radio v Johns-townu. Ta govor je bil naalov-IJen tlatim, ki uniji naaprotujejo Iz nevednoatl. Govoril je prepričevalno In upati je, da ao njegove besede zadele v pravo. Shod, kakor tudi govori po radiu je bilo po mojem mnenju najmanj tri tedne prepozno. Ko bi unija napravila nekaj podobnega takoj v začetku aUvke, bi, v aaj mialim Uko, bil potek sUv-ke vae drugačen, aedaj se je pa ahod in govori v radio vršilo, ko je veČina atavkarjev, obupanih vsled različnih Šikan od vaeh atrani, šla nazaj na delo. Edino upanje, ki ga še imajo tukajšnji sUvkarjl, je, da bi vlada priaili-la korporaclje kot Bethlehem, da bi privolile v volitve; toda to upanje je malo, ker Izgleda, da ae tega v Washington!! branijo. Da Je sUvka Uko žalostno izpadla tukaj, je precejšnja krivda tudi boj med ADF in CIO. Johnstown se sicer ne more ponašati glede unij, toda to, kar Imamo, Je vse za Greena in ADF In radi nasprotij med temi in CIO ni bilo niti od strani delavcev, organiziranih^ ADF. nobe- O stavki in druge* Johnstown. Pa. — Odkar aem zadnjič poročal. nI na sUvkovni ]fronti posebnih novic. Večina sUvkarjev, ostrašenih na različne načine, ae je vrnila naaaj na delo. NekaUri, ki so-bili v aUv-ki In piketlranju bolj aktivni, so bili poslani domov z izgovorom, da Jih ne potrebujejo takoj, ampak šele pozneje. To pomeni v največ slučajih izgubo dela, ali pa z dobrega na slabšega. VodiUlji sUvke sicer pravijo, da sUvke še ni konec, toda Če upošUvamo poročila tistih, ki delajo, da se Je vrnilo na delo 90 odstotkov delavcev, pomeni to, da Bethlehem Corp. lahko ofcratyje e polnim obratom. Izvzeti so majnerji. ki so še v sUvki za podpis pogodbe. V nedeljo, 4. julija, se je vršil napovedani delavski ahod v Faith's Grovu. Po poročilu tu kajlnjega liaU "Democrat" Je bik) na ahodu od 4 do 8 tiaoč lju di, PltUburgh Post GassetU poroča, da jih Je bilo 12 tiaoč, po moji sodbi in tistih, ki sem z nJim! govoril, pa je bila udeležba blizu 20 tiaoč, večinoma pre-mogarjev, in nekaUri zelo oddaljeni. Udeležba tovarniških delavcev Bethlehem Corp., radi katerih ae je ahod vršil, Je bila bolj pičla. Naatopllo Je več dobrih unijakih govornikov, kakor Gizioni, organizator 2. diatrikU UMW, Pat Fagan, predsednik 6. distrikU, Philip Murray, pod-načelnik CIO. Predsedoval Je ahodu James Mark, predsednik 2. diatrikU UMW. Navzoče je nagovoril tudi governer Earle, ki ae Je pripeljal z zrakoplovom nalašč zato v Johnstown in ae U-koj po ahodu tudi odpeljal. Ta dobro obiakani ahod je pa akvaril močan naliv dežja, ki je pričel Ukoj, ko ae Je pričelo z govori. Ker ja bil govor Phillpa srca privoščimo. Naj dodam še, da je na Moz 1iamu, kar ae kulturnih aktivno-« atl tiče, zavladala prava z*apa noat. Godba Moxham, ki je ob-atojala čez 26 let, j« menda prenehala. Pevci "Jugoalavije" so prenehali z vajami in krivdo vale na slovensko faro, kar pa bo Užko resnica, kajti tudi o< fare ae ališi, da pri av. Ani n tako kot bi radi. Kje je tore vzrok ? Piknik akupnih slovenskih drušUv na Moxhamu je pre-sUvljen radi Uhtnega vzroka na 29. avguaU. Vršil ae bo v High-land parku in ne v Lorain Boru, kot je bilo prvič poročeno. Več o tem pozneje, ko bo vae bolj za gotovo urejeno. Prihodnja seja zaatopnikov druŠUv radi omenjenega piknika ae vrši 29. j uit ja zvečer v Slov. del. domu, Lorain Boro. Vabljeni aU, da aa gotovo udeležite. John lavey, ki je bil izvoljen kot "prijatelj delavcev" in pripadnik—"novega deala." Vprašanje je, zakaj nam jih je poslal? Ali je bil kakšen nemir, poboj ali kaj podobnega, kar ni mogla obvladati lokalna policija? Ne, nič takega ni bilo! Ampak tukaj je veliko stavk. Glavna sUvka med vsemi je pri štirih tovarnah Republic Steel Co. Kot drugod, se je zavedno in organizirano delavstvo tudi tukaj postavilo za avoje pravice in onemogočilo obratovanje teh tovarn. Ta kompanija se je z ravnatelji vred zatekla k dobremu ln za kapiUliste poslušnemu governer ju s zahtevo, da pošlje toliko in toliko vojakov, ki bodo ščitili, ne stavkarje— ne! Bog obvaruj tega!—ampak skebe, aUv-kokaze, garjevce! eevjatafae letake la Moskve t Vancouver. Wash, o Vaaisevn Ja v 1 léetelo je prele- V redu "Kaj pa je Uta Apela zapustila vašemu Jmccu. ki je zmerom pravil, kako rad ima njene mačka?" "Mačke!" e V uredništva "Tri kovače vam dam za pesem . . "Tako poceni Je pa ne morem dati Vao avo jo du*o »cm polotil vanjo. . "No, naj bo pa pet dinarjev več" Na|tane«l|.«e,¿e ta v »ke vesti aa v aveti". AU ji* čitfte Malo tega in onm Ivan Molek Naj krvavejie etoUtje Pitrim A. Sorokin, profesor sociolog, aocia ne zgodovine na harvardskem šču, je apisal knjigo, v kateri ugoUvli. f teh 37 let dvajsetega atoletja vsej zgodovini zadnjih 2500 let Sorokin piše, da Jfe bilo v zadnjih 25oo wi 906 znanih vojn in 1615 civilnih kon^ revolucij na avetu, toda velika večina teh J in revolucij skupaj ni bila Uko krvav?, pravi, da ni terjala toliko človeških irtiv V kor avetovna vbjna v tem stoletju Faktično svetovna vojna traja ie dane« (M kar ao pred oaemnajatimi leti podDisali J aki "mir" - ni bilo niti enega leta breTk! šnega krvavega konflikte. V pričujočem dej* let ju ao vojne na dnevnem redu in dri», "pred durmi". Na primer Rusija je neprel» na robu vojne" In zadnje dni ao v teku dei« ski apopadi med aovjetskimi in japonskimiA Umi ob sibirsko-mandžurski meji. V zadnjih petih letih je bila triletna krni vojna v Južni Ameriki, Musaolinijeva vojna Abestnijl, japonska vojna v Mandžuriji in « verni KiUJaki in zdaj že leto dni traja ena na krvavejših civilnih vojn v Španiji, kateri a preaUno izziva evropsko vojno. Španska vojn je zato tako krvava in nevarna, ker sta v nji direktno udeležini fašistična Italija in nad] ska Nemčija, indlrektno t>a so tamkaj zastoj ne po prostovoljcih in neprostovoljcih — n evropske in ameriške države. Sploh ¿pan* vojna nima para v zgodovini; — imenuj«i "civilna", 'v resnici ae pa Umkaj tepejo boje niki iz Vse Evrope in Amerike; to je prvavq na, v kateri ae tepete dve izraziti in dian tralno si.Nasprotni ideji: fašizem in demokn cija. Najkrvavejše stoletje! Zakaj? — Zato,ki je človeštvo kot celoU že mož na polju tdn ke, na polju oatale miselnosti je pa te vedi otrok! Tehnološka znanost vleče človeka i prej — praznoverje ga pa vleče nazaj. V do največjih kontradikcij smo. Barbar iz preti loati, ki noče poginiti in človek bodočnosti, ae zelo počaai razvija, sta že sto let v smrtni spopadu . .. Mrzle kopeli akodujejo Kopanje v mrzli vodi je nedvomno pripoi čljivo. Navzlic temu pa naj vsi, ki so vaji poletnih hladnih kopeli, prej povprašajo n jega zdravnika. So namreč ljudje, ki jim I lo hladne vode ne prenese dobro. Kopanje se prične običajno sredi junija,! doseže voda večinoma šele tedaj ugodno t« peraturo 18 do 22 atopinj Celzija. Pozneje lahko privadiš tudi 14 stopinjam. Dvoetf aUva pa je, če se nekateri ljudje ponašajo, vzdržijo tudi 10 atopinj. Takšna kopel u gne pod nekimi pogoji učinkovati zelo iki ljivo, ker odvzame telesu preveč toplote in p hitro. Zato ae tudi ne smemo kopati v pa sezoni. Ob koncu septembra je ponoči o čajno že Uko hladno, da se voda podnevi more ogreti nad 10 do 12 stopinj. Tedaj treba nehati. Najugodnejši dnevni čas za kopanje nap stem ao ure po prvem zajtrku. Pred moramo čuvati kopanja po glavnih obedih tedaj, če smo ae preveč najedli. Dosti« je napravilo tudi že predolgo kopanje. P« no otroci ae v vročih poletnih dneh ne mi jo ločiti od vode. Po pol ure in še dalj m v vodi in pridejo na zadnje z modrimi uS cami in treaoč se po vsem telesu ven. To na vaak način škodljivo. Prve kopeli ne smejo presegati pet mu Tudi pozneje je priporočljivo, da ne «ti v vodi v^č nego 20 minut. Po kopanju ai telo dobro otri z ne i>r« ko cunjo* obleci se hitro, gibsj se in n P, ^ milj daleč v vzhodni GelkW ¿"T^. 1 izjavil, da miru ne more biti brezi va politična kriza v Avstriji ^ ^ prid začaani vladi v Petrogr»" vik zmag ruske armad«. - a X 12. JULIJA JJtMiii r................................. t • resti iz K^JANA IZGINJA K ^t,,"podrli tudi hottl K" -Slon' K^,'«Junij»- - Kkor n» Marijinem trgu K hite ki bo te U me- fc^ru. ■Ji hotel "Slon", najata-■Sem mestu. "Slon" ima Kkaj pestro zgodovino. Ku Ljubljane se dviga ■¿movo in Frančiškan-pročeljem na Tyrše-KT nunaisko cesto. Pred t rle nazivi "Hotel Kvanten". Po njem se je K* tudi sedanja Prešer-Kca "Elefontna gasa" in Klica. Se preden je bila K jmpozsntna palača kreditne banke, KaJo oplsnkano vojaško Ej*le, je hotel "Elefant" ^ vidnim napisom takoj ■ititen vsakemu tujcu; Krilni trgovski svet ae je ■¿restavraciji, kavarni in Bw ie sklepale vsakovrst- Kike kupčije in slišal si Eofo hvalissnja o solid-Erih ljubljanskih tvrdk. Kvali so navadno ondi tu-Ki odlični veljaki rasnih Kij, ki so prihajali v Ljubijo raznoterih opravilih, Ka knjiga ima zabeleženih K dobi svojega obstanka Kero visoko osebnost. In K prvaki, zlasti s pode-Kie shajali v notranjih Kk, kjer je padla marši- ■ odločilna beseda v prid kmu narodu. Pokojni Kor Tomo Zupana je tr-■k je med slovenskimi go-miu nič kolikokrat sukal K France Prešeren. ■kj so rekali tej gostilni ■¿arju". Vhod je bil iz ftove" ulice, kjer je visel ■ti izvesek s slonovo sliko. Bilka o izvoru hotelskega Ima daleč v 16. stoletje. I Ifodbico o tem razlaga Binar Ivan Vrhovnik: Ko ■kal leta 1552 v spremstvu ■vode Maksimilijana iz ■kamor je prispel iz Spa-Iprvikrat tod opazovani ■t vzbujal povsod, koder Ivodili, velikansko začude-I okolico vred je bila ta-1 Ljubljana, ki menda prej tola živega slona, vsa iz »je tacal občudovani in »i velikan po mestu. U-»» Počival je baje tam, toji zdaj hotel **Pri slo-Odvedli no ga potem na Kovicah" iz 1. 1860 čita-»«o okrog 1. 1818 Ljub-li kazali "Pri Mokarju" ki mu je bilo ime "Misha-ipriimek «e je prijel ime-[fMtilne in ji je ostal neto «rede preteklega stole-■aba je podivjal v Be- • ki*r so ga ustrelili. Med J« bilo ukoreninjeno ^gostilne "Pri Mokarju", 'fcndane* te pozabljeno. «toletja je "Pri alo-«maril Ferdinand Mrvec I*ta 1779 je prešlk »t Jere Maličeve, ki jo * *U pozneje odstopila gostilničarju Josipu u kninu svoje hčere. rodbina je tu gospo-¿'h1K22. Pozneje je ku-*** na dražbi Blaž Za-«hsiteher), kot posestnik r "Wil Jonip Zalar (Sal-J j^ dal sedanjo obll-** v letih 1HT>6 do 1858 u nadstropje. Kopališče * '«a 1«53. Zalarjev un»rl v mestni ubož-„ •»«»■ta L 1KH2 gUr 39 ■ •Ui Varjen in je P** alavenskega nem- r ^i in angleški. «prHen kraanopi- Pirr -Krst pri Savi-ftLj* napi«| za Ion-H,I j, obenem •kon? * vat l,remolo-JHiki. iftu i» kit z ^a I are- ^ ¿2 i ksvarnar z fT 11 Anton Gnezda, ki )e posUl "Slonov" lastnik leta 1876. Umrl je L 1880. Njegova vdova Joaipina je hotel vodila dalja, doklor ga prod kakimi dvajsetimi lati ni prodala a kavarno, reatavracijo in vsemi pri-tikllnami vred trgovcema Hedže-tu in Koritniku iz Gorice (menda za 900,000 kron). Na obširnem dvorišču so se ie od nekdaj pa prav do otvoritve dolenjske in kamniške želez-nice shajala podeželske pošte in vsak dan odvaiale pošto in potujoče ljudi po vsem Kranjskem. Zjutraj ae je javljal s poštnim rogom in nengnano trobil posti-ljon sedeč na sprednjem delu poštnega vosa. Železnice so vsemu temu napravile konec. Hotel "Slon" je pomemben tudi v slovenskem narodnem razvoju. V njem ja bil dne 20. oktobra L 1861 ustanovni občni zbor Narodne čitalnice, matice skoro vseh tedanjih ljubljanskih narodnih društev. Za prvega predsednika je bil izbran tedanji mestni iupan Mihael Ambrož, ki je označil v "Novicah" pravec novega društva, češ, da je poglavitni namen čitalnice o-mika našega zanemarjenega jezika na poti društvenega življenja. Hotelir Zalar je čitalnici začaano prepustil nekaj aob v prvem nadatropju, kjer je tudi priredila dne 26. novembra leta 1861 prvo "Besedo" in ae je na njfj prepeval Davorina Janka "Naprej". Sledila je druga "Bo-seda" na sv. Štefana dan, kakor so poročale "Novice" L 1861. Na prostoru hotela "Slon", ki je y zadnjem stoletju igral v javnem življenju ljubljanskega mesta telo vidno in važno vlogo, bo tedaj že v najbližjem času zrasla reprezentativna stavba, vredna sovrstnica sosedni mogočni palači Ljubljanske kreditne banke in nebotičnika. ZA SVOBODO ZDRUŽEVANJA DELAVCEV Govor a. Bogdana Krekiča na . mednarodni konferenci dela v Ženevi V razpravi o poročilu ravnatelja Mednarodnega urada dela na mednarodni konferenci dela v Ženevi, ki traja že od 8. junija t. 1. dalje, je govoril tudi naš s. Bogdan Krekič, delegat svobodnih delavskih strokovnih organizacij in centralni tajnik UR-SSJ ter podpredsednik Mednarodne konference dela, njegov pomemben govor je vzbudil splošno pozornost med delegati: "Poročilo ravnatelja prinaša urejen pregled velikih dogodkov. V njem obravnava najvažnejše gospodarske probleme: avtarkijo, (samopreskrbo držav brez potrebe uvoza), javna dela, Investicije in denarstvo; prav tako tudi najvažnejša socialna vprašanja: delovni čas, odmor, dopust in brezposelnost. Pravilno ocenjuje poročilo tudi socialne in gospodarske posledice oboroževanja in se zelo laskavo izraža o velikem, lahko rečem revolucionarnem delu francoske vlade na socialnem polju. Le enega niaem mogel zaslediti v tem poročilu. Mednarodni urad dela je bil ustanovljen v svrho uresničenja socialne pravičnosti. Kot podlaga socialne pravičnosti v ustavi mednarodnega u-rada dela je osvojeno načelo: da je najboljia pratnčnost tista, ti jo ustvarjajo udeleženci sami. Zato počiva organizacija mednarodnega urada dela na osnovi sorazmernega zastopstva delodajalcev in delavcev, ki ao predstavniki svobodnih organizacij. Načelo sorazmernega zastopstva v mednarodnem uradu dela ima kot predpogoj: svobodo združevanja v ysaki posamezni državi, kar je v moderni človeški družbi samo ob sebi umljivo. O teh vprašanjih poročilo molči. Organizacija mednarodnega urada dela ae je rodila iz spo-znanja, da socialna nepravičnost ne ogroža samo miru v posameznih deželah, ampak tudi mednarodni mir. Kako pa naj se rešujejo zamotana vprašanja v naročju moderne dražbe, kako naj bo zagotovljen napredek, ako pa niao priznane in dovoljene organizacije interesentov, ki nastajajo v boju za rešitev raznih sodobnih vprašanj? Kako je mogoč napredek, ako pa je presekan št-vec vsega napredka: svoboda organiziranja in mnenja državtja-novi L Mednarodni urad dela ni nobena orgaaluacija nad državami, ki bi megla odločilno vplivati na tok dogodkov. Toda ona pred-, stavlja simbol socialne pravič-noati in človečnosti, zato pa bi ne smela molčati, kadar aa ti principi kršijo. Ali ne obstoje dandanea države, v katerih svobodna volja delavatva ne «me priti do izraza, v katerih je avo-bodno delavsko organizacijo zamenjala uradna ali pa še ta ne, v katerih obstoja pravica združevanja za delavstvo samo na papirju? Res je, da mednarodni urad dela ne more aktivno poaetati v te zadeve, njegova naloga pa je, da vse take pojave zasleduje in jih zabeleži. Sovjetska Rusija in Italija ter Nemčija. Ob ustanovitvi ao priatopila k Mednarodnemu uradu de!a vae pomembnejše države, razen Sovjetske Rusije, V početku je bi la odsotnost te države razumljiva, kajti mednarodni urad dela je bila ustanova, zgrajena na predpoatavki, da v državah ob-8 to je socialni razredi, ki pa ao bili v Rusiji odpravljeni v prid državnemu kapitalizmu. Poznejši pristop Sovjetske Rusije je dokazal, da je kljub temu mogoče sodelovanje, ako le posto-ja dobra volja, alužiti socialnemu miru. Italija in Nemčija sta takoj v početku pristopili k Mednarodnemu uradu dela. Med tem ko je fašiatlčna Italija ostala v sklopu mednarodne organizacije dela, je Nemčija izstopila. In ne aamo to: v Nemčiji, v tej industrijsko visoko razviti deželi, ne obstoji nobena delavska strokovna organizacija, delavstvu je s silo onemogočeno sodelovati pri odločitvah, ki se tičejo njegove usode. To ni brez pomena za mednarodno organizacijo dela, niti za razvoj socialne pravičnosti v drŽavah, ki so sosede Nemčije. V Sovjetski Rusiji je glasom 42&1&ÍS —— Priaor pred tovarno Bethlehem Steel Corp. v Johnstownu, Pa* po preklic« obsednega stanja. uradne označbe raaredna družba odpravljena. Ztto ni bilo mogoča ugovarjati, ako je v prvem in* drugem lata bil navaoč na mednarodni konferenci dela aamo predaednik oblasti, kot — kot se je uradno reklo — zastopnik vse družbe. V Nemčiji pa, glasom uradnih izjav, obstaja privatna laatnina, torej obstojajo tudi družbeni razredi; odpravljeno pa ja avobodno razredno zaatopstvo. Tudi v Italiji obstoja zaaebna laatnina, toda tam obatojajo korporacije kot predatavnice družbenih razredov — ki pa Jih vodijo od zgoraj i Izrecna prepoved združevanja delavcev postoja v Avstriji, Bolgariji, Grški, LMvi, Leton-aki (n Estonski. Razen teh primerov Javno obstoječe prepovedi svobodnih strokovnih organizacij pa imamo še celo vrsto dežel, v katerih svobodna strokovna organizacija aicer ni izrecno prepovedana, pač pa a atrani oblaati ovirana. To ao države, ki Mhijo demo• krasijo nazven, na znotraj pa se poslužujejo najbttzobzimsj-Hh metod nasilja proti delova nju svobodnih strokovnih organizacij. Delavstvo bi moralo napeti vse sile, da bi doseglo povsod to, kar Ja doseglo delavstvo v Franciji, da bi mogli francoaki delavci potem zopet korak dalje. Toda tam, kjer ni avobode organizacije in svobode iniciative, tudi na more biti pravih uspehov na polju socialne politike. Otrplost na eni strani ima za posledico otrplost na drugi atrani. Zelo bi me veaelllo, ako bi bil ravnatelj Mednarodnega urada dela označil v avojem poročilu pota in aredatva, kako priti do socialne pravičnosti in služiti mednarodnemu miru. Tridelna aeatava mednarodne organizacije dela in svoboda avtonomnih skupin, bi morala obveljati kot načelo tudi v vseh državah. Tisti, ki žele svobodo, se dan na dan za njo bore in doprina-žajo žrtve, so svobode vredni in zaslutijo, da jih podpirajo tisti, ki svobodo uživajo, posebno pa mednarodna organizacija dela, ki na te osnovne svobodščine o-pira svojo ustavo,—Dal. Pol. Vesti 8 Primorskega Novi grobovi. — Na Konko-nelu pri Tratu je pred dnevi preminul Matija Oebulc, soustanovitelj in večletni predsednik na* kdanjaga pevskega ln bralnega društva "Višave" na Konkone-lu. Na Opčlnah pa je umrl znani posestnik Karto Vratnae, katerega sin Karel ae je pred kratkim vrnfl is pregnanstvs. V Trstu ao zadnje dni umrli 56 let atari Martin Martelanc, 61 let atari Leopold Svitlč, Andrej Vidmar v ataroati 44 let in Terezija Pertot, stara II lat V SteverJanu je pred dnevi utonila 10 let atara Lojzka Be-lingerjeva. Kopala ae je v Soči. Nenadoma ji je poatalo slabo in v vrtincu, ki jo je tedaj zajel, ja končala svoje mlado življenje. V čeaaoil ja nastal pretekli mesec velik požar, ki j a skoraj do tal uničil domova Alberta Oo-piča, Frank ftulerja, Ljudmile Komacove in Joaipina Berginče-ve. Pogorelo je tudi več goapo-darakih poslopij. Požar je omenjenim poaaatnikom In posestni cam napravil veliko Škodo, ki jo cenijo skupno na 65,000 lir. Pri gašenju ao ai vaščani kakor tudi vojaki planinakaga bataljona iz Bovca hudo priaadevali, da bi o-genj omejili, kar se Jim je po velikih naporih deloma posrečilo. Pri Dobiarju nad Kanalom ah Soči gradijo i« nekaj tednov veliko električno centralo. Delo gre zaradi terenskih ovir le počasi od rok in je tudi zalo nevarno. Zadnja dni aa ja kletni Avgust PavšiČ, ki ja bil polog redkih drugih domačinov nameščen pri teh delih, amrtno ponesrečil. Delavci In vodstvo podjetja ao priredili pokojniku aeto lep pogreb. Blizu BIIJ ao nalll kmetje, ki ao se oni dan na vae zgodaj odpravili na polje; na ceatl proti Rančem mrtvega 47 letnega Franceta SiliČa iz Bllj, Ljudje ao takoj obveatlll orožnika. Do-alej še nI bilo mogoče dognati pravih vzrokov pokojnikova smrti. V Gradefu ao se letos pojavili tudi Jugoslovanski turiati, ki jih je bilo doslej v tam morskem kopališču zelo maio. Zaradi apre menjenlh političnih razmer in zaradi ugodnega kurza lira jih Je Jetoe prišlo že precej, V Domberga so gojenci kme tijskega tečaja pod vodstvom profesorja Juriševiča ob koncu šolskega leta priredili razetavo svojih del. Razstavo ai ja ogledalo večje število ljudi iz dolnj* Vipavake doline. oddaja žita. Kakor znano, morajo kmetovalci oddajati ves svoj žitni pridelek, kolikor gs sami na porabijo doma, v afk>-se, kjer zbira država Žito po svojih uradnih posebnih orge nlh. Žito odkupujejo od kmetov po uradno določenih cenah. Za letos ao bile določene cene po 12» do 140 lir za stot žita. Lani so pšenico odplačali v več obrokih, letos nameravajo plačati blago takoj ob prevzemu. železniška aaarsla. Pred dee vi se je pod Sebotinom pripetila velika nesreča na železniški prosi CorJce-Podbrdo blizu vaai Rent Maver. Zadnji nalivi ao ns pobočju hriba izpodjedll skale, tako da ae jih je več zrušilo v doMAo. "Velika »kali je padla tu- di na železniško progo baš v trenutku, ko je prlvozll tam mimo tovorni vlak, aeatavljen Iz dveh atrojev ln kakšnih 80 vagonov. Skala ae je zaletela v vlak In prevrnila več vagonov, ki ao aa prekotalili na drugo atran v deročo Sočo. Človeških žrtev na veo arečo ni bilo. Pač pa Jo bila železniška • uprava oškodovana za preko 250,000 lir. Pred goriškim aodiščem ata aa morala dva idrljaka domačina, Ivan PoŽenel ln France Hladnlk, zagovarjati zaradi obtožbe, da ata aa upirala idrljakemu stražniku Lulgiju Monasu. Sodišča ja oba obtošenca oprostilo, kar ata naatoplla proti Monaau v al-lobranu. h kenflnaclje ae je vrnil te dni Nazarij Vatovec, doma iz ČeŽarjev nad Dekani. Vatovec je bil konfinlran na otoku Pond na Tlrenakam morju. V Tolminu ao obmejni miličniki pred dvema tednoma prlja* vili aodišču Katarino Tušarjevo in Marijo Oblakovo, kar ata aa brez potnega 1lata In drugih dokumentov odpravili čez mejo. Doslej sa dekleti Še nista vrnili, V Podbrdu Je bil razrešen dosedanji tajnik krajevne fašistične organizacije Dominik Peaa vento. Za njegovega naalednika je bil imenovan Anaklld Stablle. Pri Sveti Luciji pa je bil imeno-van za tajnika krajevna fašistične organizacije Leon Dante. V jažni latrl so imeli v poslednjih dneh več hudih nalivov in neviht. Poaledvija nevihta Ja povzročila okrog Bala veliko me terijalno Škodo. Med nevihto ae Je vsula toča, ki Ja uničila vse jiosevke v Haiu in po vsej prostrani okolici. Najbolj hudo so rizadetl posestniki pri Sv. Je pri kobu. Oljčni nasadi in vinogradi, pa tudi žitna polja, ao val razdejani ln uničeni. Po prvih ocenah Je toča tam povzročila 200,000 lir škoda. Med nevihto Je atrela udarila tudi v črodo ovc nekega posestnika blizu Ba* la. Izmed 50 ovc Je bilo 25 ubitih. V Kanalu so kmetje na dnu nekega prepada našli strašno iznakaženo truplo 72 letna Marije SteniČeve. Sodna komiaija je dognak, da ae je starka ponesrečila le pred kakšnimi 8 dne- vi. S ceste, ki vodi Um tik ob prepadu, ja morala po neereči omahniti v globino in ae ubiti. Težke poškodbe j« dobil Križ-man Rudolf, star 81 let, is Bazovice, ko se je peljal z vozom proti Dutovljam. Zaradi slabe ceste se je vos nagnil in Križ-man ja tako nearečno padel a voza pod konje, da je dobil težke notranje In zunanje poškodbe. Prepeljali ao ga v tržaško bolnico, V Španiji je padel na strani Francovih čet kot pilot neki Guido Prešel (gotovo slovenskega porekla Prezelj), ki je bil rojen v Tratu, a ja zadnje čaae stanoval v Bocnu. Italijanski listi se hvalijo, da je zbil 28 rde-člh letal. Reporterji detroiUlrih Hitov podprli trditve organizatorjev (NadeUevaaie a L itreuL) proglasilo Wagnerjev zakon za ustavnega In obenem razglasilo, da so kompanijake unije nelegalne. Strebalua Je zdaj organizator unije CIO v Chlcago Height-au, kjer ima Inland Steel Co. svoje tovarna. Si Jacob Raker, predsednik aove aaije CIO vladaik ualeibenc«'. rebalua j* pričal, da so u-radniki jaklarake družbe izjavili, da na bodb nikdar priznali "zunanje" unije. Ko ja bil Imenovan za organizatorja ta unija, ja Robert I. Pierce, tajnik Zveza tovarnarjev v Chicago Heigh tau, taprotll, da bo Sfeba-lua Izgnan ti mesta, te n« bo prenehal t unljakimi aktivnostmi. Loula O romala, kl Je bil tajnik ekaekutivnega sveta kompanijake unija, a ja adaj predaednik krajevna unije Zveso Jeklarskih In Želetaraklh delavcev, organizacija CIO, ja Izpovedal, da ao val člani aveta prejemali plačo od kompanlja, kar ao ama-trall za "graft". Bila je podkupnina, katero ja dajala kom-panija, ker ja upala, da bo na ta način preprečila orgnlairanja delavcev v pravi uniji. Washington, D. ('.. 10, Jul.— WlUlam Green, predadenlk A-marlška delavske federacija, Ja v svojem govoru ožigosal "nelegalna" metode In naallja Odbora u Industrijsko organizacijo v Jeklarski atavkl. Odgovornost za izgrede, zasege privatna laatnina In kršenja dogovorov Ja naprtil CIO, zaeno pa jO napovedal polom CIO, "kar na respek-Ura eakonov te dežele." Green Ja dalje rekel, "da nI noben dala vatvu sovražen delodajalec napravil tako velike škode gibanju organiziranega delavatva kot CÎ0 a avojo zgrešeno taktiko v zadnjih osemnajstih mesecih." To je bila prva Greenova izjava, nanašajoča ae na konflikt med CIO ln neodvisnimi Jeklarskimi kompanljaml. flekel Je, da Je odbor CIO podlegel v prvi veliki preizkušnji, ker Ja šel v boj nepripravljen, V tovarnah neodvisnih kompanlj Je Imel ne. znatno Število članov, a kljub temu Je skušal Izsiliti priznanje. To Je glavni vzrok "tragičnega poloma jeklarskih stavk v Chicagu, Clevelandu, Youngstownu, Johnstownu in v drugih krajih." al'*-* 1 " eflMi Unija ADF zmagala pri volitvah Philadelphia, Pa. — Unija Ameriške delavske fedaraclje je dobile večino pri volitvah glede representaciJe pri kolektivnih pogajanjih med delavci v pekarnah Freihofar Baking Co. in Ward Baking Co. Kompaniji sta Imeli pogodbo z unijo CIO, ki pa bo zdaj razveljavljena v smislu dogovora, ki sta ga sklenili prizadeti uniji pred volitvami. Dogovor med drugim določa, da se unija CM) odpov« nadaljnjim poskusom, da organizira pekovska drla vre v Philadelphia lia uatavi Invasijo Lewlsovega odbora CIO, je A-marlška delavska federeclja o-kllcala »plošno atevko voznikov tovornih avtov, ki je parallzlra-la transportiranje živil ia drugega blaga. Stavka je bile pre-k lica na na pritisk župana Wit-•ona, ki Je obe atreaki pridobil za dogovor glede razpisa volitev, pri keterik naj delavci odločijo, kdo naj Jih reprezentira pri pogajanjih. nUi "Proeveto"? ftrfptrajt« I»JIMJ , 7. M. D08T0JKV8KJJ: Bratje Karamazovi vMWMIki Tods Aljošs ni utegnil dolgo premišljevati: ■potoma ae mu je iznensds pripetil dogodljaj, ki na prvi pogled aicer nI bil zelo vaien, a ga je vendar silno prevzel. Komaj je bil prekoračil trg in zavil v stransko ulico, da bi prišel k Miha j lovski, ld vodi z Veliko ulico vštric in jo lodi od nje samo jarek (vse naše mesto je prepreženo z jarki), je zagledal spodaj pred moatičkom majhno gručo šolarjev, samih majhnih otrok med devetim do dvanajstim letom, ne večjih. S svojimi nahrbtniki na rsmsh, drugI s uanjatimi torbami, ki ao jim na jermenih vi-aele preko ramen, ao ae razhajali iz šole po domovih, nekateri samo v sukjičih, drugi v po-vršničkih, nekateri pa tudi v visokih ftkornjih s nagubanimi golenicami, v kakršnih se zlasti radi postavljajo majhni otroci, ki jih razvajajo imoviti očetje. Vss družbica se je o nečem žlvshno razgovar-jala; videti je bilo, ds se posvetujs. Aljošs ni mogel nikoli brezčutno iti mimo otročičev, ie v Moskvi je bilo tako, in dssi je imel otroke okoli treh let najrsjšl, so mu vendar tudi deeetletni, enajstletni učenčki ¿rte ugajali. Zato ga je tudi zdsj, nsj je bil še Uko v skrbeh, mahoma obšla želja, da bi zavfl k njim In pričel s njimi raigovor. Ko ae jim je bližal,"ogledujoč njih rdeče, šivshns obrszke, je zdSjd opafcU, ds imajo vsi deški kamne v rokah, nOkatttri kar po dva. Onkrsj Jsrks, do trideset kOrakbv od skupine, je stal ob plotu še en deček, takisto šo-larček, s torbico ob boku — sodeč po postavi, mu je utegnilo biti desettet, ne več ne manj— bled, bolehen in s iskrečimi se črnimi očksmi. Pozorno in radovedno Je opazoval skupino šestih šolarjev, očividno tovarišev, ki so bili pravkar s njim vred odšH iz šole, ki pa je bil z njimi, kakor Je vse kazalo, v sovraštvu. Aljošs js pristopil, obrnil se k nekemu kodrsstemu, plsvolssemu, rdečeličemu dečku v črnem suknjiču, premeril gs s očmi in pripomnil: "Ko ssm jss nosil tskšnols torbico, kskor jo imaš ti, smo Jo nosili ns levi strsnl, ds smo lshko s desnico tskoj segli vanjo; ti ps imaš torbico na desni strsnl, nerodno ti je jemati is nje." Aljošs js brez vsake premišljene zvijsče pričel s to stvsrno opazko, ssj odrsssl Človek vob-če ne sme drugsčs začeti, sko nsj si neposredno pridobi ssupsnje kakega otroka in kar cele akuplne otrok. Treba je pričeti bsš resno ln stvsrno, tako, da govoriš čisto kakor enak s enakimi; Aljošs js čutil to t nagonom. "Ko Js pa levičar," Js takoj odvrnil dragi deček, ssstavsn in sdrsv enajstleten otrok. Vseh ostalih pet dečkov je uprlo oči v Aljošo. "On tudi kamenje luča s levico," je omeni! tretji dsčsk. Tisti trenutek Je kskor nalašč priletel v gručo ksmen, ki je lshno op rasni I dečks-levlčsrjs, s je slstel mimo, čeprsv je bil lučaj spreten in krepak. Vrgel ga js bil deček onkrsj jsrks. "Udri gs, zsbrusi mu gs, Smurov P so zakričali vsi namsh. Tods Smurov (levičar) se itak ni obotavljal; takoj se je oddolžil in vrgel kamen v dečka onkraj jsrks, s bres uspehs: kamen Je psdel ns tis. Deček ss jsrkom js takoj zal učil v skupino drugI kamen, to pot naravnost v Aljošo, In gs Js doksj občutno zadel v rsmo. Deček onkrsj Jsrks Js imel ves šep poln pripravljenih kamnov. To je bilo videti ns trideeet korakov po napetih žepih njegovega površnika. "V vaa Je meril, v vaa, nalašč Je meril v vas. Ssj ste Karamazov. jelite, KaramazovT" ao s giaanim amehom za vpili dečki. "Nu, dajalo gs, vsi hkrstu, sns, dve, tri t" In šest ksmnov Je hkrstu zletelo Is gruče. Eden Je zadel dečka v glavo in dečric je padel, ali takoj je spet skočil ns noge In jel razjarjeno odgovarjati skupini s kamni. Z obeh strani se je pričelo nepretrgano lučanje sem in tja in pokazalo se je, da so imeli nekateri iz skupine takisto priprsvljsno kamenje v žepih. "Ksj delstel Ali vss ni sram! Sest ae vss loti enegs, ssj gs boete ubili!" je kriknH Aljošs. 8kočil je prednje in ss poeta vil letečemu kamenju nasproti, da bi saslonU deška sa jarkom. Trije ali štirje so za trenutek odnehali. "Sam je prvi začel!" Jo s togotnim otroškim glasom kriknil deček v rdeči srajci. "Lopov je, prej le v šoli je dregnil Kraaotkina s peresnim noiičkom, kri mu je .tekla. Krasotkin gs ssm ni hotel zsšpecati, a sdaj ga moramo abiti.. "A zakaj? Gotovo ga sami dražite?" "Vidite, spet vam jo prismoUl kamen v hrbet. Pozna vss," so zakrišali otroci. "Zdsj hiša v vas, ne v nas. Nu, d*fmo ga še, vsi po njem, glej, Smurov, da gs os zgrešiš!" Eh boj, to pot zelo srdit, #s Je zašel iznova. Dečku onkrsj jsrks jo priletel kamsn v prsi; vzkriknil js, zsplsksi in sbsftsl navkreber proti Mlhajlovski ulici. Grofe Jo zahrumda: "Aha! Zbsl se Je, omslo, žebešir "Vi ns veste, Ksrf inv, kak podlež je, še prdtaalo bi bilo. če bi gs ubili," Je s žsrečimi očmi ponovil deček v suknjiču, ki je bil očividno stsrsjži od ostalih« * "Kakšen ps je T js vprašal Aljoša. "Tož-ijlvec, ka-lir Dečki so se nekam posmehljivo spogledali. ."Ali greste tudi vi tj*, v Mihajlovskor je nsdsljevsl prejšnji deček. "Nu dajte, dohitite ga . . . Glejte, vidite, spet se je ustsvil, čaka vss in vss glede." "Gleda vss, gleda vasi" so pritegnili dečki. "Nu dajte, vprašajte ga, ali ima rad rasmr-šeno kopalno omslo. Slišite, tako ga vprašajte." Vsi so udarili v grohot Aljoša jih je glsdsl, oni ps njega. "Ne hodite, okamsnjal vss bo," Js svareče kriknil Smurov. "Dečki, ssstrsn ornda gs ne bom vprsševsl, ker mu s tem gotovo nagajste, toda isvedel bom od njegs, zsksj gs tolikanj sovražite ..." "Le vprašsjts gs, Is vprašajte ga," so se za-smejsii dečki. Aljošs je prokorašil mostič in krenil ob plotu navkreber, naravnost proti dečku-odmetniku. "Le glejte," so v svarilo kričali ss njim, "ne bo se vss ustrašil, sunil vas bo iznenada, zahrbtno ... kakor Krasotkins ..." Deček ga Je čakal. ns da bi se ganil s mesta. Ko Je prišel Aljoša prav do njegs, Je zagledal pred eeboj otroka, ki mu js utegnilo biti največ devet let, šibkega ia majhnega, s blsdim, suhljatim, podolgastim obrazkom ter velikimi temnimi očmi, «d so mu hudobno zrle nsproti. Oblečen je bil v dokaj ogoljeno staro suknjico, ki Ji je bil le grdo odrsssl. Golš roke so mu štrlele is rokavov. Ns desnem kolenu hlsč je imel veliko zaplato, ns desnem čevlju, spredaj nad palcem, pa veliko luknjo, očividno močno premazano s črnilom. V obeh napetih žepih površnika je Imel nabrano kamenje. Aljoša se je ustavil dva koraka pred njim in ga vprašujoče pogledal. Deček, ki jo po Aljošovlh očih takoj uganil, da ga ne misli tepsti, se je takisto pričel repenčiti in Je eelo prvi ispregovoril: "Sam sem, onfh pa šest . . . Cisto ssm jih bom vse pretepel," Je rekel sdsjci in blisnil s očmi. . ^ "En kamen te Je mends sslo hudo sedel," js pripomnil Aljoša. "A jss sem pogodil Smurovs v glavo!" je viknil deček. "Oni so ml rekli, ds me poznaš in ai zaradi nečesa vrgel kamen vame?" je vprsšsl Aljošs. Deček gs js mrko pogledal. (Dalja prihodnji!.) Fresca Fšriou: PROTEKCUA Gregor Bradač je mali šelez-niški uslužbenec, ima že precej nad trideeet let sluftbe, skoraj enako dolgo leno Liso, devet šivih otrok. Uza ima sestro El-zo in Viki, Elza ima sa mota Načeta, ki Je mestni uslužbenec. Viki pa Pepeta, ki je privatni uradnik. Vsi so Slikarji In bi ieleli vekomaj to ostati. Gregor Je velik patriot, zato Je pet otrok oddal držsvi, ta nsj jih noai na proračunu, enega je dal meatu in enega Induatriji; dva pa še hodita v šolo, in ni še odločeno, komu bosta poklonje-na na daljno vsdrievanjs. Gregor Je torej priden človek v sluibi In isven nje, Liss tudi. in mnogo sta prestala. Od pod-brda do Mahničnega, od Koto-ribe do Vrhnike ata rajžals in jtovaod ata rodila In redila otroke. Ko ata bila Um blisu Kar-lovca, je včasih Lisa hitela celo do Gline, da bi vjeia ceneno go-sko, rej enega purančka ali pa «a pleme nesposobnega odojčka. To je lepo očUUla. zavila In poslala v LJubljano ln rea ao ae omehčala s rea, ki ao sa to me-rodajaa in Lisa ia Gregor sta prišla v Ljubljano In zopet so lepo zbrali v Sliki in vse je; kakor je bik» nekoč. Ne. ni vse tako. Včasih so zgrabijo svaki. — Tebi lahko, Gregor! Služba sigurna, penzija skoro le v rokah. Brezplačna vožnja! Kakor baron se voziš In zastonj! Organisscijo imate, kakor nikoli nikjer! Zadruge vam de Jejo hrano skoro zastonj, oblsko sa polovično ceno. Dobrodelne fonde tmste, socislne ustanovo! Zobe zastonj! Zdravila zastonj! Druge skrbi nimaš, kakor da * boliš o pravem času! — Tako beaediči Nace In Elss aekundira, Pepe in Viki ps pomagata. — Ds aem jss ns tvojem mestu — pravi Pepe —, bolezni bi študiral in ss vsak letni čaa bi imel po dve. tri v zalogi. Kaj ti bo pa nasadnje zalegla tvoja pridnost, pensionirali te bodo tako ali tako! — — Kaj bi pa imel od boles-nI? — vpada aaakrbtjeno lena — Kaj bi imel? Glej jo no! Imel bi morje, kopališče, aana-torij. dopust! —. Miail človeške eo — tako včasih premišljujem — kakor muhe. Brenčijo okrog glave ia ne dajo miru. Otepaš ae, bežiš, miliš, — vse ne pomaga nič; misli so tu. Nekstere ao od do-druge od hudobnega du ha. Gorje, če ae jim pridružijo še šelje. Te ao. ki dajejo atvs-ri meso in reainoat. In je po takih prepirih med avskl postajal Gregor zamišljen. Ros jo, si govori, kar pravita: morda še eno leto, morda še poldrugo In potem bom hodil a palico na Roinik in ne v alužbo. In me bodo gledali poatrani. Kaj ps sem pravzaprav imel od šiv-Usnja? Delo, akrb, otroke. Prileglo bi se mi vsaj nekaj, preden grem. Toda ksko? Tsko nevešč in neapreten aem v teh stvareh, vae livljenje sem mislil le na alutbo. Tudi če bi kaj po-skusil. ssj ne bom IzpelJsl nikoli. Ko ao mi začeli izpedsU sobje. aem bH poekuail. Zakaj plačujemo? Pa me Je nahrulil zdravnik: Kaj pa mislite, da bo-mo celi familljl pozlatili usta? Devet otrok In zdaj še vil Od nehal aem in tako bi tudi sdaj Toda misel je kakor muta; i srcu eo le vstajale šelje. Pepe. ta bi jo Izpeljal; on ni kar tako in bi ee s samim mahljajem ne dal odpraviti. »101T»T» — Kaj, kako? Eh, da jas na državnem proračunu in organisiraa Železničar in tik pred penzijo! Jas hi jim že po- I Kako pa dragi? Ali ni-vsak sa vsak primer pri rokah poleg hemoroidov in skle-tudi malo čirov v želodcu ali dvanajsterniku ali malo kamenčkov v žolču ali vsaj v jetrih; ledvice tudi niso napačne, stvar s mehurjem je že bolj teiks; toda revraathem, išias ali navaden giht pa dandanašnji že lahko markira vsak laik; glavno je, da primarno zastokaš, kadar doktor kam pritisne. Le v oči glej! Vssk zdravnik se izda, kje bi rad našel bolezen; navadno tam, kjer je ni. No, torej ni težko; če vrhu tega dobiš še malo protekcije, si na konju za vse leto! — E, vidiš, zdaj si jo izrekel: protekcija je tisto: nikoli je nisem imel, nikoli je ne bom. In Pepe se je razjezil: — Vidiš, ksko si neroden; obrni se na poslanca. To vendar dandanašnji ni težko. O, ko bi ti vedel, kdo mora dandanašnji že vso biti politik in državnik? Časih je bilo drugače: volili smo in se pretepsli, guljaža je bilo in sjmohta, da nikoli kaj takega, dandanašnji pa kar s telefonom! — Ko ps nobenega ne poznam ! — — Kaj pa je tegs treba! Na primer bereš v vladajočem časniku: Gospod Jurij Gobezde je zopet interveniral, ds ne bo več poplsve okrog Krke in so mu obljubili, ds bo zs dež v kratkem zmsnjkalo vode. Ta sploh dela čudeže. Zadnjič je rešil pensijon nekemu zapitemu sodnemu uradniku, ko ga je izgubil zaradi tatvine, in sicer mu ga je bil rešil s tem, da ga je vtak-nH za tri mesece v blaznico, nekemu kapitanu je napravil ka-pitanski izpit, kolikim je dobil službo in kolikim jo je odjedel! To, pravi, so strankarske zadeve. Zdaj j,e že pri peti stranki, pa je še jako mlad. Oh, ta ims kariero pred seboj. In o vsaki novi stranki drži dolge govore, ds je mnogo boljša, kakor je bila prejšnja. Stvsr Je — mislim — kskor pri ^hru, kar vem iz izkušnje: vsak svež vrček bolj diši -- od prejšnjega! — Ali kako pridem do njegs? — Piši, Gregor, piši! Izmisli si ksko staro žlshto sli vssj poznanstvo z njegovo staro gospodinjo, še ko Jo bil študent; ssj je mends ksj v šolo hodil. Piši, čestitaj in hvali, potem pa laži: take stvori so obraJtane! In premišlja Gregor, preudar-js in piše. Pride odgovor In dve vizitki a priporočilom: ena za zdrsvnlks, drugs zs predaed-niks socialnih institucij. Pa tleskne z jezikom in pomenca roke: eh, zdaj pa poj de, zdaj! Tods brez protekcije bi ne bilo nič. To pri boleznih je kakor pri umetnosti ali pri politiki. Zsčetek je težsk. Nikamor te ne puste. Toda če se ti posreči, da se prerineš v ospredje, kakor po olju. In ko si enkrat nekje ns političnem položaju, modrec ai, ps govori še take noumnoetl! Z boleznijo je isto. Ce ae ti je enkrat posrečilo, ds so zdravniki nekaj zapisali po otipsvsnju, dober ei. Tista Resi iz pred- e; pobara ob ugodni priliki. Pa In odvrne: ■ Mrši jetnik v Jehaetewaa, aedatvs jo bils še dvakrat v Ka- štelu Starem, sdaj pravi, da Ji je Rogaška Slatina sigurna. Toda kaj poreče Liss? Tu js treba previdnosti! Zvečer js jsmral, da ga mra-zi, ds ga na levi strani sbada, in je Liss skuhala čaj od kamilic in bezga. Zjutraj je dejal, da je komaj, komaj bolje, tretji dan je šel k zdravniku. Legel je na kanape, opisoval bolečine in pomolil karto Jur-četa Gobezdeta. — Ja, no, če je ps tako, da morate biti bolni, pa bodite! Zdravnik je zapisal enomesečni dopust in tritedensko zdravljenje z mineralno vodo, po možnosti toplo. Vse je šlo na vodstvo socialnih institucij. Ts čss ps je Gregor hodil počasi, oprezno, skrbno zavit v Lizin šal in vedno v zimskih copatah. Nekoč je pomeilknil svaku Pepetu: , — Zdaj pa menda pojdet Vse sem to ubpgal, kskor si me učil. In če bo kaj, tebi bom hvaležen! Prišlo je pisanje, najrajši bi bil poskočil, toda Je vedel: lahko jo situacijo pokvariti, popraviti pa nemogoče. Zato oznani Lizi s žslostnim glasom: — V kopališče moram, da na stroške dobrodelnih fondov. Vrnjačko Banjo so mi predpisali. Tam je velik želez-ničsrski dom, ki pa ss še vedno zids ksr nsprej. Zdaj v pred-sezoni je prostora tudi sa Slovence! — To je bil dogodek ss vssh devet otrok, za Lizo, sa svaka in svakinje; ves čas niso ust za-prli. Drugo jutro ss js to raz-neslo po Šiški, tretji dsn preko Zelene jsme do Zaloga in gori do Medvod. . r — Sakrament, ta ima pa srečo! — — Eh, ssj poznate dunajski pregovor, kdo ima srečo. Zsvlst je res j sko udomačena lastnost in tudi Šiška jo produ-cira ss izvoz. Prišel je tudi dopust, natlači-II so kovčeg, ds je kar cvilil, pa so ga v deževnem pomladnem jutru spremili na glavni kolodvor; devet otrok, Lisa, dvs svakinji in dvs svaka in obeh parov otroci. Kakor da odhaja komandant armijel — Doli boš imel lepo vreme, štiri tedne so nsprsj, vročo ti bo! — — In štirideset mučenikov tudi nimajo, kakor v Šiški. — — Saj sem potreben gorkote, da izženem tega vraga is starih kosti, — je zadovoljno odgovarjal Gregor. Vožnja je trajala vos dsn in vso noč je IHo kskor is Šksfs. In ko je prišel v Vrnjce, je se-gslo blato do gležnjev. Ko je prišel v želesničsrski dom, gs je sprejela stara, napol gluha bsbs, ki čuva to poslopje preko zime, mu odksssla v pri tličju veliko sobo, posteljo brez rjuh — ker skladišč še niso od klenili — mu s težavo dopove-dala, kje bo dobil sdravniks, kje hrano in vse, kar js potrebno za prve dni. Drugi dan je spet lilo. Tretji dan tudi. Nemara sem pa to vreme s seboj prinsssl, js premišljal. Le kopel ga je rasve-drila. Ko js ležal v topil vodi, mirno in nepremično, kakor se glase na vseh stenah napisi, in ko je srebrni oklep svetlih mehurčkov oglenčeve kisline objemal telo v čudnem ugodju, so je hvaležno spominjal Pepeta za idejo, Jurčeta Gobezdeta ss pro-tekcijo, dobrodelnih fondov ss reenično človečanstvo in social no akrb ter vaeh prijateljev in znancev Is Šiške in Zelene jame, ki gs zavidajo za njegovo srečo Poleg kopanja, poleg pitja tople in hladne vode pri obeh čudežnih atudencih mu je šs posebno ugajale hrana. Krčma, ki so mu jo od kazali, je imela poleg drugih naslovov tudi lepe rek lamne besede: Dijetalno — gur mansko — dievnbdlinlca. To mnogo pove. — Eh, bo le kako, samo da bi ae malo ogrelo, da bi posijalo soince! — Domov je pissl. kako sij* soince. ds je kar vroče, vse cvete In ee lomi v selenju. Četrti dan ao prihajali novi tovariši. Od vaepoveed: od Za-Ječara. Prištine. Apetiaa. Dobil je rjuhe. Prišel je tisti, ki bo sa portirja. čez nekaj dni tisti, ki bo upravnik, pa in napoaled komisija. ¿:?ilWjÉk / Državni policaj S. Frutchey pribija letak, ki naznaaja oklic sednega stan ja v Johnstownu, Pa. Lilo je kar naprej. Brali so o strašnih povodnjih in trepetali, kajti so taki časi, da je poplava za uradnike največja katastrofa. Cssih so se je bali kmetje. Zdsj je narobe/' Voda jim pognoji, davki se odpišejo, država da podporo in seme; u-radnikom pa odtegnejo draginj-ske doklade, ki potem ostanejo odtegnjene tudi za sušo. Prišla je tudi komisija, mno-goglava. Dolgo se je držala pri koeilu, še delj pri večerji. Zad- aja jed — če je prav «lHi se je imenovala "poker", m trajala večerja do treh ^ju Hvala bogu, da Uza ne takih stvari! (g0MC priW| Ali ste že naročili Pu to ali Mladinski Hit svoji prijatelju ali lorodafti domovino? To je edfari i trajne vrednosti, Id mal denar lahko svojcem v domovino. UlIU •d »^prrrccrffrccrffrfrrfrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrriMMMj NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETfl Pe aklepu 11. redno konvencije ae lahko naroti aa liât Proav* h priftteje eden. dva. tri. itlri aU pet ¿Unov la eae druilae k mi m* niai. Liat Proeveta etane aa vae eaako, sa ¿Uao ail aeélaM |MI a eae letno naroénlno. Ker pa ¿Uni ie plaisjo pri ssessientn HJt a tednik, ae lias te priiteje k naroèninl. Torej aedaj al moks, rWiè Je liât prodrag aa ¿Une 8.N.PJ. Liât Prosveta je râla lastsiss ta fotovo Je v vaaki druiini nekdo, kl bi rsd ¿lui llst vssk dsa. Cm lieta Proeveta Je: Za Zdrnl. drfave la Kanado.|6.00 Za Cleero In Ckleaie |s....|TI 1 tednik S I 4 la.............. m. ............ le............. ta leeeeeeeee« 4J« 1 tednik la..............U 140 S tednike la.............U 1.40 S tednike la.............U 1.20 4 tednike la.............U S tednikov la............ ai¿ S tednikov la............U Za Evropo Je..............$0.00 It polnite apodnjl Impon, priložite potrebno vsoto deasrls sli M«l Order v planin in ai nro¿ite Proeveto. liat, ki je *aie lastaiaa. Pojaanilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh čUnov preneka biti as SNPJ, aU če ae preseli proč od druiine in bo zahhsval sam svoj M tednik, bode moral tinti ¿Un is doti¿ne druiine, ki j« Uko »kipe naročene na dnevnik Proaveto, to Ukoj nsznsniti uprsmiltr» ti* in obenem dopU¿ati dotično vsoto listo Prosveta. Ako tegs ne m tedaj mora upravnlitvo znižati datum sa to vsoto naročniku. PROOVETA, 8NPJ, 2657 So. Lewndsle Ave, Cklcafo. !H Priloženo pošiljam naro¿nino aa liat Prosveto vaeto I.......... 1) Ime....................................ČL dreitva It........ N sslo v .......•...•......•..............••••••***'"""'"' UaUvIte tednik In fa pripišite k moji naročnini od skdtfib Btm moje druiine t I)...•..............*.................•••• «čl- druit*• i'- H ru it t a k - -»"" ..................... » « • ..........•••••• vi« " OAi ¿mitra it.. .«•••* ......................................... *'»• š)................. .............Cl- druit»a i' Meato ...............k.............Dršava Nev neročnik..................flUr ............................ paanee* * **** * ****** TISKARNA SNPJ SPREJEMA VSA y tiskarsko obrt spadajočajjj TUks vabila sa veselice fn shode, ^ knjige, kolsdsrje, letake Itd. v alovenakem. brra slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J«««tt » " VODSTVO TISKARNE AWCLIRA 8.N.PJ„ DA TISKOVINK NAKOtš V SVOJI TISKARNI Vsa poJaaalU Saje vedsteo naljsko dok» pr^ S.N.P.J. PRINTER SMT-Sf sa LAWNDALE AVENU» ^ Telefon «eckw^l 4*4 , , I CHICAGO, nx.