Št. 59. V Gorici, V soboto dne 25. julija 1903. Iihaja trikrat ¦• tedea v šestih Iidaajlb, in siser: vsak torek, fotrtek in aobato, ajatramje la-daaje opoldne, vefiernft Izdanje p« ob 3. uri popoldne, in stane z urednifiiimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSUjana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta . .......6 t 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 « , , 1-71) PoRamione Številke stanejo, 10 vin. Od S3. julija 1902. do preklica izhaja ob* sredah " ,n sobotah ob 11. uri dopoludne. NaroCnino sprejema npravniltvo v Gosposki nlio Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabiSfiek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od % do 18. ure. Na naročila brez dopa»lan* n«r»e«ioe ia ae oziramo. Oglasil In pnlaaln leracunijo po petit-vrsuL.. oe tiskano 1-krat 8 kr., *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrafi:^e«k»tf6 pogodbi- — Večje orki p prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Tečaj XXXIII »Vse za omiko, svobodo in napredek.!« Dr. K. Lmirič Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do .12. dopoludne ter od 2..do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. DbravniStvo 88 nahaja v Gosposki ulici st. II. »»»»"vo Naročnino In oglase Je plača« Ioco Gorlen. Dopisi a.: se posipajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ooramlStva. ' J »PRIMOREC" -leto 3 K 20 h ali gld.-l^Or-------------------------------— k t. '^S*^ ***"**& w prodajata v Ooziol v to-bakand Sohwarz v SolsH ulici *„ Jellersitz t Nunski uhci; - v Trata v tohakami Lavren5i8 na trgu della Casenna in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabragck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Krojaška zadruga"- propadla. IV. Poziv »Rojaki!" v obeh tukajšnjih klerikalnih glasilih je tako znamenito skrpucalo, da se moram še nekoliko pobaviti ž njim. Klerikalci so se že proslavili v maniji, potiskati svoje grehe politišklm nasprotnikom v čevlje. Po Kranjskem pokajo klerikalni kon-sumi drug za drugim, ali največkrat kriče, da so naprednjaki krivi tem bankerotom. — Tudi pri naši .Krojaški zadrugi" so našli „nnprednjaka", ki naj nosi vse grehe, kavcj pa nič. »Bivši poslovodja je vsemu kriv!" tako kričijo po svojih listih, »in on je naprednjak, je celo vsem ostalim uslužbencem vcepljal naprednjaški duh....* Pred vsem nagla Sam tu, da bivši poslovodja se ni posebno silil med napred-njake, le sodeloval je pri dveh naših društvih, kar' pa je bilo za .Krojaško zadrugo" najboljša reklama. Hekel sem že, in to trdim ponovno, da je imela »K, z.* do 80% prometa z naprednjaki. Ako se je torej poslovodja pokazal v napredni družbi, je bila to pač le neobhodna potreba, katero je modro zahtevala korist trgovine. V ostalem ne vemo nič o kakem posebnem »naprednjaštvu* bivšega poslovodje; vemo le, da prav radi njega je trgovina veliko pridobila, ker je vsem simpatičen in si je pridobil tekom tet v Gorici prav dobro ime kot trgovec in družabnik. Toda načelstvo in nadzorstvo .Krojaške zadruge* sta si vtepli v glavo, da mora poslovodja delati čudeže ter opravljali vse posle slavnega načelstva in Se bolj proslu-lega nadzorništva. Poslovodja je bil cela zadruga, a tisti, ki so po pravilih in zakonu odgovorni za vse poslovanje, se niso prav nič pobrigali za to, da bi vsaj nekoliko vh>< i — svojo dolžnost. .Gorica" ir. ,Primorski List* sta tako zatelebana, da tudi ona javno o vaj a ta načelnike in nadzornike, ki niso vršili prevzete dolžnosti,ter so torej osebno odgovor n i z a vso S k o d o, ki je nastala iz tega. — Poslovodja ni odgovoren, ako se je nakopičilo preveč blaga, ako je bilo dolga pri Centrifugi in v tovarnah 117.000 K, ako ni bilo nikakega krediti več, ako se ni sklical občni zbor, ki bi bil utegnil dovoliti novih krc ditov ter bi s tem zadrugo rešil, — ne, odgovorno je načelstvo in nadzorstvo! Obe klerikalni glasili sami potrjujete, da je bil poslovodja edini človek, ki je v zadrugi delal in odločal, in za to priznanje: lepa hvala! Utegne priti prav takrat, ko se bodo načelniki in nadzorniki morali zagovarjati, zakaj niso vršili svoje dolžnosti! Kavči menijo, da tlačijo ,na-prednjaka" poslovodjo, ako nanj zvračajo vso krivdo, jaz pa pravim, da tlačijo sebe v blato, v katerem morajo utoniti! — Prosim .Gorico* in .Prismojenca", naj le sekaj povesta, kako se je delalo v zadrugi, ne da so se zganili načelniki in nadzorniki! Vsaka dolžitev danes proti bivšemu poslovodji je nova obdolžitev načelstva in nadzorstva 2 Torej le na dan ! Zdaj pa čujmo, česa dolžd kavči poslovodjo, Poziv .Rojakom!" pravi: .Uspeh njegovega delovanja je bil ta, da »Krojaška zadruga* je imela lansko jesen preobilo blaga, nič denara, pa dolga 1 15.000 K.* Krasno priznanje ! Hvala lepa zanj! — Nasproti ,nič denarja in dolga 115.000" je pa bilo — preobilo blaga. Torej : preobilo blaga! Nič tako hudega, to se lahko pripeti vsaki trgovini! »K. z." je delala spočetka naravnost imenitno ; naravno, da se je preskrbela za poznejšo sezono z blagom! Toda kupčija je šla rakovo pot namesto naprej, — in blago je zastalo, odtod v zalogah... .preobilo blaga", ko bi ga bilo treba že plačati. Računi so za-padali, denarja ni bilo, torej čisto navadna trgovska težava! (Zahlungsstockung). — Tu bi bilo moralo načelstvo vedeti, kaj mora storiti. Sklicati je imelo občni zbor, reč bi se bila uredila in — upniki bi bili tako redno in pravilno poslujoči zadrugi radi dovolili daljši rok plačevanja (moratorij). Zaloga .preobilega blaga* bi se polagoma prodala, če treba povprek brez običajnega dobička., ali kaj to de: zadruga bi se bila lepo rešila. Namesto takega poskusa, ki bi se bil gotovo posrečil, so vsi vkup zgubili glavo. Jeden glavnih zadrugarjev meje celo vspod-buja1, naj naskočimo .K. z.* mi naprednjaki Ur ju prevzamemo, on sam bo pomagal! Seveda sem ga lepo zahvalil za tako prijetno nalogo! Poziv pravi dalje, da so gospodje okoli Centrifuge tako potolažili razburjene za-drugarje: .Zadruga ni pasivna, njeno imetje presega dolgove, le želodec si je pokvarila, preveč blaga ima, pa nič denarja. Zato jej hočemo pomagati in spraviti jo na :oge.* In res so se lotili učeni Centrifugini dohtarji uboge »Krojaške zadruge« ali njihove arcnije so„. spravile nesrečno bolnico v grobi Vriljivi mazači so se spravili na pokvarjeni želodec, ki je bil za-basan s »preveč blaga", in edina njihova modrost jo bila ta, da so ji ta Želodec olajšali, da notri ni bilo več — preveč, marveč... premalo blaga. Žalosten konec njihovega mazaštva je torej mutatis mutandis dostavno po »Gorici« ta-le : .Uspeh njihovega delovanja je bil ta, da je imela »Krojaška zadruga* po prestani operaciji Centrifuge.., premalo blaga, nič denara, pa dolga 118.000 K." (Poleg zgubljenih deležev 30.000 K!) Tako imenitno so Centrifugarji ozdravili s preobilim blagom zabasan Želodec ,K. z." Želodec so korenito izpraznili, ali dolg jtr oatai prejšnji oziroma je še večji! Zdaj ni nič več blaga, dolga pa je še 93.000 KI — Ti mazači so torej »K. z.« salamensko veliko stali, toliko, da bi bilo za njo veliko bolje, ako bi jej bila ostala ona staia bolezen, ko je imela le želodec pokvarjen, ker je bil natlačen z blagom! Da je bilo v zalogah »K. z." preveč blaga, to je konstatoval tudi g. Medved meseca januvarija. Cenil ga je na 80.000 K, a po fikturmh cenah še več. Blizu enako sta ga cenila sodna cenilca; zdi se mi, da sta ga cenila na 88.000 K. Toliko blaga je bilo! — In na tej podlagi so gospodje pisali okoli, da so »eigentlich aetiv*, ali ker blago še ni denar, so ponudili upnikom poravnavo s 50%. Toda upniki niso tako neumni ljudje, kakor so menili modri finančniki v Centri- fugi, in oni so dejali: Ako je v zalogah preveč blaga, ako ste .eigentlich aetiv«, kakor trdite, tedaj Centrifuga mora v izogib lastnega propada — izplačati upnike ter tako rešiti ,K. z,* in — sebe. Tako se je tudi zgodilo! Centrifuga je izplačala vse upnike, da je zdaj ona edina upnica. Po izjavi v obeh klerikalnih Tatih samih je imela K. z. v jeseni dolga 117.000 K, toda nasproti temu zabasan želodec s .preveč blaga«. — Pozneje pa, ko je postala Centrifuga edini upnik, so njeni dohtarji želodec izčistili, blago razmetali, a dolg je ostal! Vprašam; Kam je Sel ves oni denar, kateri ste prejeli za blago P Dolga jo bilo pozneje več, blaga pa m a nj, tako malo, da... »je čvekanje to, ako kdo trdi, da bi se dobil človek, ki bi ponudil zanj na javni dražbi nad 44.000 K!« - Na dan z jasnimi računi!! »Poziv* brani t- odbor ,K. z.«, češ, da je modro varoval koristi zadruge. Jaz pravim to: Odbor ni imel pravice, sklepati na svojo pest tako pogubne pogodbe. Cisa je bilo dovolj, da bi bil sklical občni zbor! -- Vse, kar se je storilo, je nezakonito, toliko bolj, ker mi je znano, da so le posamični člani načelstva zlorabili moč svojih podpisov, ne da so bili v to pravilno pooblaščeni vsaj od — »odbora*. Niti »odbor* kot tak ni vede 1, kaj se god!, kam drvi ,K. z.« za Centrifugo! — In to je nova slaba stran pravnega razmerja vseh napravljenih pogodb, sklepov in korakov ! Jaz jih ne priznavam ter delam osebno odgovorne tiste, ki so jih zagrešili 1 A. G-k, Kako volijo novega papeža. Deseti dan, najpozneje pa 12. dan po papeževi smrti se zbere sv. kolegij (zbor kardinalov) v cerkvi sv. Petra, kjer služi kardinal dekan sv. mašo ter kliče sv. Duha za volitev novega papeža. Takoj po maši gredo kardinali v slovesni procesiji v konklave. Križarji, Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spis«! H. Mieakleirlei. — Posl. Podrtvskl. (Dalje.J »O čem govori ta Človek?« vpraša Matija. »Vi imate jako bister razum, pa Še ničesar niste opazili?« odvrne Jagjenka. »Kaj sem imel opaziti ?« Namesto odgovora se obrne Jagjenka h Glavaču ter ga vpraša : »Ko bi Anica Setjehovna ostala pri tebi, ali bi potom ostal?« Na te besede se jej zgrudi Glavač k nogam, da se je kar zaprašilo v sobi. »Ž njo bi ostal celo v peklu,« zakliče, objemajo "ie«a kolena. Ko Zbišek začuje ta klic, jame jako začuden gledati mladeniča, ker doslej še ničesar ni vedel niti slutil. Tudi Matija se je čudil v duhu temu, kako mnogo pomeni ženska v človeških rečeh, in kako se pod njenim vplivom vsaka reč mora bodisi posrečiti ali pa so popolnoma skaziti. »Hvala Bogu!« je zamomljal, »da ae jaz za nje več ne zmenim.« Jagjenka pa se znovič obrne h Glavaču ter reče: »Sedaj moramo Še poizvedeti to, ali Anica tudi hoče ostati pri tebi ?« Na to pokliče Setjehovno, in ona pride, morda v j slutnji, o čem govore, ker si je z rokami zakrivala oči ter imela glavo pobešeno tako, da je bilo mOči videti le njene jasne lase, ki so se jej lesketali v solnčnih žarkih. Najpoprej je obstala pri drugih, potem priskočila k Jagjenki, se zgrudila pred njo na kolena in skrila glavo v njeni suknjiči. čeh je pokleknil poleg nje ter zaklical Jagjenki: »Blagoslovite naju, gospodičina!« Naslednjega dne ie napočil čas Zbiškovega odhoda. Sedel je visoko na svojem bojnem konju, in prijatelji so ga obkoljevali. Jagjenka, stoje poleg stremena, je dvigala molče k njemu svoje otožne, plave oči, kakor j bi se ga hotela pred ločitvijo še do sitega nagledati. \ Matija in duhovnik Kaleb, Glavač in Setjehovna soj stali na drugi strani. Spregovorili so med seboj nekoliko onih kratkih besed, ki se navadno ponavljajo pred sh* vesom: »Ostanite zdravi!«... »Bog te spremljaj!«... »Že je Čas!«... *Ej, Čas je Čas!«... Že poprej se je bil poslovil od vseh in tudi od Jagjenke, pred katero je pokleknil ter jo iskreno zahvaljeval za njeno naklonjenost. Sedaj pa, ko je zrl na njo z visokega, vitežkega sedla, hotel jej je reči še kako prijazno besedo, kajti njene oči so jej klicale razločno: »Vrni se!«, da mu je bilo srce prenapolneno hvaležnosti. In on, kakor bi hotel odgovoriti na ta njen pogled, je dejal: »Jagjenka, jaz pridem k tebi kakor k svoji lastni sestri... Saj ti veš.,. Ne re*«m ti ničesar več...« *Vem. Bog ti povrni!« »Ne pozabi na strica!« »T.udi ti nas ne pozabi!...« »Vrnem se gotovo, ako ne poginem!« »Bodi zdrav! Ne pogini!« Že v Ploeku mu je rekla, ko jej je dejal, da odrine na vojno, istotako: »Ne pogini!«, toda sedaj so se jej izvile te besede iz globeli njene duše in morda radi tega, da je skrila solze, se je sklonila tako, da se je njena glava dotaknila njegovega kolena. Služabniki, ki so držali pri vratih pripravljene konje, pa so začeli peti: • »Ne zgubi se prstan, ne zgubi, ne zgubi, ker vran s polja ž njim sem prileti, prileti.* »Na pot!« zakliče Zbišek, »Bog te spremljaj!« Konjska kopita zaropotajo po spuščenem mostu, konji zarazgetajo veselo, in oni odjezdijo. Jagjenka, Matija, duhovnik, Tolim in Čeh s svojo nevesto ter služabniki, ki so še ostali v Spihovu, vsi so stopili na most ter gledali za odhajajočimi. Duhovnik Kaleb jih je še dolgo blagoslovljal s križem, dokler niso izginili za visokim jelševjem. Na to reče: »Pod tem znamenjem se jim ne pripeti nič hudega.« Matija pa doda: »Res, to je dobro, znamenje, da so konji veselo zarezgetali.* Matija in Jagjenka nista dolgo ostala v Spiho-vem. V dveh dneh je dognal stari vitez s Čehom vse, Konklave se imenuje zbof ^kor tudi kraj, kjesmim vcitsa JM>?^a papeža. Po določbi papeža Gregorija 2. na koncilu v Ljonu leta 1274. se mora prirediti konklave samo v eni dvorani, ki ima le ena vrata, ki pa se tudi za kardinali zazidajo. Odkar nima papež več Kvirinala, vrši se konklave redao v dolgem hodniku v Vatikana. Tu se postavi toliko lesenih celic, kolikor je kardinalov. Celice se prevlečejo s finim suknom. Ker se tudi vsa okna na hodniku visoko zazidajo, so celice precej temne. Nad vsako celico visi grb notri bivajočega kardinala. Celice se ločijo tudi po barvi med seboj. Celice tistih kardinalov, ki jih je izvolil ravnokar umrli papež, so preprežene z višnjevim sukncm, ostale celice pa so zelene ali rodeče. (Kolikor je znano, je vse sedanje kardinale, razven Oreglia, izvolil papež Leo XIII., torej bodo vse te celice višnjeve). Vsaka celica meri 30 m«. V njej je kardinalova sobica s posteljo, mizo in par stolov; zraven je sobica za kardina-lovega tajnika, jedilnica in majhna kapelica. Ko so se zbrali kardinali v konklavu, gredo v Sikstinsko kapelo, kjer se jim pre-citajo bule prejšnjih papežev glede volitve ter prisežejo nanje. Potem smejo iti domov obedovat, a ko se" vriusjo, ostanejo v ceMcaii do izvolitve novega papeža. Jedila dobivajo kardinali skozi predalčke v zidu, ki se vrte, kakor tabernakel. Jedila pa Se poprej nalašč za to nastavljeni prelat natanko preišče, da ne pride od zunaj kako skrito pismo. Sicer pa tudi vojaki stražijo vhod v konklave. Drugi dan se vrši maša s klicanjem sv. Duha in -si kardinali gredo k obhajilu. V isti kapeli sta tudi vsak dan dva .volilna shoda", ob 6. uri zjutraj in ob dveh popoldan. Ceremonijar gre vselej po hodnika zvoneč in kliče: ,Ad capellam Domini 1" Kardinali zasedejo odločene jim sedeže, ki so kakor vsa tla v kapeli zeleno pregrnjena. Sredi kapele stoji dolga miza z volilnimi listki in dvema kelihama. Izvolijo se trije skrutinatorji in trije revizorji. Voli se jih na ta način, da potegne vsak kardinal krogljice, na kateri je zapisano ime enega kardinala. Potem pristopi najstarejši kardinal k mizi, vzame volilni list, zapiše nanj ime kardinala, katerega voli, list zvije ter ga zapečati. Nato prime list med dva prsta ter ga visoko držeč nese k altarju. Tu poklekne na spodnjo stopnico, opravi tiho molitev ter glasno priseže, da je volil po svoji vesti tistega, ki ga smatra za najvrednejšega naslednika na Petrovi stolici. Končno nese listek k altarju, ga dene v skledico, iz te pa v kelih. Enako store vsi ostali kardinali. Ako se nista na nobenega kardinala zedinili dve tretjini glasov, se listki zažgejo v pripravljeni žrjavici, od katere vodi cev na prosto. Ta dim, ki se povekša s senom, je zunaj čakajočim vselej znamenje, da se kardinali še niso zedinili. Prihodnja volitev se potem vrši Šele drugi dan. Ako se končno zedinite dve tretjini, iz-kliče kardinal pri mizi glasno ime novoizvoljenega. Kardinali, ki sede zraven izvoljenega pri mizi, se naglo odmaknejo od njega, da spoštjivo pokažejo, da v zanaprej niso več njemu enaki. Najmlajši kardinal z«čne zvoniti, da pokliče ceremonijarja in tajnike v kapelo. Trije v to določeni kardinali se pnbr-žajo izvoljenemu ter ga vprašajo: »Ali sprej-meš zakonito izvolitev poglavarja katoliške cerkve?" Izvoljeni pade na kolena ter moli par minut za — pomoč sv. Duha. Ko vstane, pove, ali prevzame ali ne ter v prvem slučaju tudi naznani ime, ki ga želi nositi kot papež. Ko se vsi vollni spisi odpišejo, peljejo kardinali novoizvoljenega k altarju, kjer opravi kratko molitev. Potem ga ¦» zakristiji oblečejo v papežev ornat. Tako o-lečen se vrne v kapelo, kjer sprejme sedeč na stolu pred oltarjem prvo poklonitev kardinalov, ki obstoji v poljubu in objemu. Nato izroči ko-ruornik papežu .ribičev prstan", ki ga ta J odda ceremonijarju, da se vdolbe vanj papeževo ime. Nato se raz^asi javno papeževa izvolitev. Prvi kardinal-dijakon gre s pape-žovim križem v roki na balkon nad vhodom ter zakliče glasno : .Naznanjam Vam veliko veselje; papeža imamo v osebi eminence prečastitega gospoda N. N., ki si je pridjal ime N." Takoj zsgrme topovi, vsi zvonovi zvonijo in Švicarska garda strelja. Pri drugi poklonitvi (adoratio) poljubljajo kardinali papežu roke in noge. Potem nesejo nobelgardisti papeža na krasnem stolu v cerkev sv. Petra, kjer mu kardinali zopet poljubljajo nogo. Papež podeli končno stoje pred altarjem ljudstvu papežev blagoslov ter se odpelje v novo palačo. Končno še pripomnimo, da je po prvotnih cerkvenih določbah lahko za papeža izvoljen vsak odra sli katolik moškega spola, vendar je že od leta 1378. vedno voljen kardinal, a od časa Hadrijana VI. (1522—1523) je bil vsak kardinal Italijan, Kronanje papeža. Na dan kronanja, ki se vrši navadno kako nedeljo ali v praznik, nese dvanajst komornih slug papeža v slovesni procesiji na krasni nosilki čez konstantinske stopnice v cerkev sv. Petra. Nosilci so oblečeni v .rudeč dam as t ali pa v žamet. Pred cerkvenimi vrati je napravljen prestol pod baJdahinom, kamor gre papež. Tu mu čestita eden kardinalov latinsko. Nato se pripuste vsi navzoči duhovniki k papežu, da mu poljubijo nogo. Potem preneso papeža v cerkev. Pri altarju pred izpostavljenim Najsvetejšim poklekne papež na baržunasto blazino ter moli. Sprevod se nato pomiče v klementinsko kapelo. Tukaj papež zopet moli, potem pa gre na prestol ter sprejema takozvano obedijenco. Ta ceremonija obstoji v tem, da mu kardinali stoje poljubijo roko, nadškofje in škofje kleče nogo in koleno, a ostali duhovniki kleče samo nogo. Nato oblečejo papeža v krasno masno obleko ter se mu natakne papežev prstan. Ko se nato premice sprevod h glavnemu altarju, se približa papežu ceremonijar, ki nosi na koncu srebrne palice šop prediva. To predivo sežge ob sveči, se prikloni papežu in izgovori: .Sveti oče! Tako mine vsa slava svetaj" (Ostmi torej ponižen v a roji častit) Ta ceremonija se ponovi še dvakrat. Pri glavnem altarju se obhaja nad vse slovesno maša kronanja. Pri tem se epistola in evangelij dvakvat Citat?, najprej latinsko potem pa grško. Papež sedi med maso na visokem prestolu, k tmor mu prinesejo hostijo in kelih, da moli nad njima. Papež se obhaja stoje na prestolu in sicer sprejme vedo in vino skozi srebrno cev. Vsi kardinali, nadškofje ir< iljfje istotako stojijo med mašo z infulo v rokah; ostali duhovniki morajo klečati. Potem gre papež k altarju, dokonča mašo ter podeli ljudstvu blagoslov. Sedaj šele se začne premikati procesija h kronanju. Papeža zopet nesejo med špa-lirj u na balkon nad glavnimi vrati cerkve sv. Petra. Tukaj sede papež na prestol. Pred kronanjem z »poje zbor .C jrona aurea super caput eius". Kardinal ni dekan moli ob asistenci nad papežem za srečno vlado. Potem se papežu odvzame infula in se mu posadi na glavo trojni zlata krona (tiara) z besedami: .Sprejmi s tremi kronami okrašeno tiaro, in vedi. da si oče knezov in kraljev, vladar sveta, namestnik našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki naj mu bo čast in slava na veke. — Amen." Ko se nato še izvrže razne predpisane molitve, se papež vzdigne ter podeli ljudstvu blagoslov. Nato zagrme topovi, z svira godba in papež se vrata v Vatikan. V torek je kipar Grilli, vodja vatikanskih muzejev, napravil v kredo odtis obraza :n desne roke pokojnega papeža. Kipar na-rrdi potem glavo in roko Leona XIII., kateri se bosta hranili v vatikanskem muzeju. — Balzamiranje trupla je trajalo 5 ur; nato so izpostavili truplo v papeževih predsobah, potem pi prenesli v vatikansko baziliko, kjer je postavljeno v kapeli sv. Zakramenta na oder. — Priprave za konklave so v polnem tiru, in sicer delajo 65 stanovanj za kardinale. Tajnikom konklava je imenovan msgr. de Val, predsednik akademije cerkvenih ple-mičev. To imenovanje je prv» triumf, ki ga je dosegel Rampolla nad kardinalom Oreglio. Oreglia je hotel namreč, da se imenuje tajnikom mons, Falchi. — Žara, v katero so shranili srce papeževo, je ostala do 111/, ure v tajni predkameri ter ,.so jo čuvali nobelgardisti. Potem sta prenesla msr. Mazzo-iini in Angeli srce v k? pelo cerkve sv. Vin-cencija in Anastazija. Od tam se prenese v cerkev ter shrani v zidu na desni strani al-tarja. — Truplo papeževo počiva oblečeno v belo sutano s svilenimi trakovi, v rudečo moceto in ,7 rudeče čevlje, v prestolni dvorani pod baldahinom. Na koncu odra stojijo kandelabri. Častno stražo opravljajo nobelgardisti. K ogledovanju trupla se dopuščajo le diplomatski zbor, pooblaščen pri sv. stolici, visoko plemstvo in papežki dvorni dostojanstveniki. *** Truplo papeževo leži v kapeli sv. Zakramenta, katera je prirejena tako, da molijo papeževe noge ven iz železne ograje, ki zapira kapelo, tako da jih more ljudstvo poljubljati. Ob odru gori 6 debelih sveč. Bazilika je razsvetljena električno. Truplo je oblečeno v dragoceno duhovniško oble'.o iz rdeče volne, vezene % zlatom. Noge so obute v rdeče sandale. Na srednji prst so nataknili dra-gocen prstan s kamni velike vrednosti, na roke so nataknili bele rokavice. V tej obleki tudi pokopljejo papeža... Nepregledna množica hodi papeža kropit. Že v četrtek v jutro ob G. do 8. ure je šlo skozi cerkev okoli 15.000 oseb. Pokojnega papeži slikajo tudi kot prijatelja Slovanov. Njegova okrožnica »Grande munus" kaže res prijazno lice Slovanom, in pravi se o njej, da je h-tel papež ž njo obuditi med Slovani zopet Ciril - Metodijevo cerkev ter jih tako privesti v naročje katoliške cerkve. Toda avstro-ogers^i diplomatje so bili močnejši od papeža, to se pravi: Vatikan se je udal željam diplomatov in Slovani ne le da nismo ničesar dosegli na cerkvenem polju, še celo zatirati so nas začeli, Slovanski bogo-dužni jezik se je jel iztiravati iz cerkva, prišlo je med nami do Ricmanj, povsodi pa se je razširjata najhujša latirv-zacija. O kardinalu Bampolli tudi pravijo, da je naklonjen Slovanom, ali mi te naklonjenosti ne čutimo prav nič, marveč smo tako latinizirani, da i lora biti v tem pogledu s slovenskim narodom zadovoljen najhujši rim-sko-katoliski zagrizenec. V Trstu imamo tujca za škofa, na Kranjskem in na Goriškem pa je zapustil ! jnlinal Missia sledove rimskokatoliške politike 1 Nemški cesar je debel prijatelj Vatikana, da tim lažje zatira svoje katoliške Poljake! Toda česar niso dosegli pod Levom XIII. Slovani, so dosegli Madjari. Znatno število Madjarov se je združilo v iztočno unijatsko katoliško cerkev — in glej, dobili so magjarsko unijatsko cerkev z ma-djarskim bogoslužnim jezikom. Sedaj imajo Že dve svoji škofiji: v Munk«ču in v Unguru. Papež Lev XIII. je pustil Madjarom — kar jim gre po človeški in božji postavi —, da smejo moliti Boga v svojem domačem jeziku! In mi, Slovani? Nas morijo z latinskim jezikom. (Dalje v prilogi.) kar je bilo potrebno zastran najemščine, na to pa je na čelu dolge vrste vozov, obkoljenih z oboroženimi služabniki in z Jagjenko na strani, odjezdil proti Bogdancu. Duhovnik Kaleb in stari Tolim nista zrla posebno zadovoljno za odhajajočimi, kajti — da povemo resnico — Matija je na dobro oplenil Spihov, toda nihče mu ni smel ugovarjati, ker jo prepustil Zbišek vse njegovi volji. Matija bi bil vzel še več, ko bi ga ne bila pridržala Jagjenka, s katero se je sicer pričkal, očitajo jej ženski razum, kateri pa je bil poslušen v vsem. Danuškine krste pa vendar-le niso odpeljali s seboj. Spihov ni bil prodan, radi tega je Zbišek sklenil, naj ona ostane pri svojih prednikih. Pač pa so odpeljali mnogo denarja in drugega blaga, zaplenjenega največ — v raznih bitkah v Nemčiji, kjer se je boril Jurand z Nemci. Matija je zadovoljno ogledoval naložene vozove, pokrite s kožami, ter se rado-val v duh»rpri pomisleku, kako sedaj dvigne in uredi vse v B ^aancu. Vsekako pa mu je to veselje kalila nekoliko bojazen, da utegne morda Zbišek umreti, toda ker je poznal njegovo bojno izurjenost, ni izgubljal nadeje, da se mladenič srečno vrne, in je že s slastjo mislil na ta trenutek. »Mogoče, da je Bog hotel tako,« je dejal, »da Zbišek dobi najpoprej Spihov, potem Močidol in to, kar je po opatu ostalo. Samo da se srečno vrne, pa mu postavim gradič v Bogdancu in potem bomo videli.« Tu se spomni, da ga Čtan iz Rogove in Volk iz . Brezove ne bosta posebno vesela, in da se bo morda moral ž njima bojevati, toda ni se bal tega, kakor se tudi stari konj ne boji, kadar jo treba iti v bitko. Zdravje se mu je vrnilo, čutil jelTudih nekdanjo moč ur vedel je, da si bo znal pomagati s tema pretepal- cema, ki sta bila res grozna, ki pa nista imela nikakih vitežkih vrlin. On je res pred nedavnim govoril Zbišku o njima še drugače, toda samo radi tega, da ga nakloni do vrnitve. »Ej, jaz sem ščuka, ona pa sta piškurja,« si je mislil. »Naj mi rajše ne hodita blizu glave.« Namesto tega pa ga je vznemirilo nekaj drugega. Bog ve, kedaj se vrne Zbišek, in pri tem ljubi Jagjenko le kot sestro. Mogoče, da ga tudi Jagjenka ljubi le kot brata in da niti ne bo čakala njegove vrnitve?« Zato se je sklonil k njej in rekel: čuj, Jagjenka, nočem govoriti niti o Čtanu, niti o Volku, ker to sta preprosta človeka, ki nista primerna za-te. Ti si sedaj dvorska gospodična. Toda leta so že tukaj, da začneš misliti na možitev. Saj je že pokojni Zih govoril, da čutiš v sebi božjo voljo, toda temu je že nekoliko let. Pravijo, da deklica, ko začuti na svoji glavi venec, se takoj ozira po nekim, ki ga jej sname. Razume se, da to ne bo niti Čtan, niti Volk. Ali kaj misliš ti ?« »Čemii me vprašujete to?« »Ali se ne omožiš s komur si bodi?« »Jaz?... Jaz hočem postati redovnica,« »Ne govori budalosti! Kaj pa, ako se vrne Zbišek ?« Toda ona potrese glavo. »Jaz bom redovnica.« »Ali ako bi se on vd-te zaljubil in te lepo prosil?« Na to obrne deklica stran svoje rdeče lice, toda veter, ki je pihal s polja, je donesel Matijcu njen tih odgovor: »Potem bi ne postala redovnica.« XVIII. Nekaj časa so se mudili v Plocku, da uredijo zadeve gledč dedščine po opatu, in potem, ko so dobili v roke potrebne listine, so odrinili dalje, ne da bi počivali dosti na poti, ki je bila kaj ugodna in varna, kajti vročina je posušila močvirje in pomanjšala reke, pot pa jih je peljala po krajini, v kateri so prebivali njim sorodni in jako gostoljubni ljudje. Iz Jeradza pa je poslal previdni Matija glasnika naprej v Zgorellce, da ondi naznani njegov in Jagjenkin prihod. Janko, Jagjenkin brat, jim je pritekel naproti ter jih pospremil na čelu svojih oboroženih služabnikov domu. Pri tem srečanju je bilo mnogo radosti, iskrenih pozdravov in veselih vzklikov. Janko je bil povsem posoben Jagjenki kakor kaplja kapljici, vsekako pa jo je že prerastel. Bil je krepak mladenič, vesel in šaljiv, kakor pokojni Zih, po katerem je podedoval nagnjenje do petja, in živahen je bil kakor iskra. Smatral se je že za odrastlega moža ter je kot pravi poveljnik načeloval svojim služabnikom, ki so izvršili urno vsako njegovo zapoved, boje" se očividno njegove strogosti. Matija in Jagjenka sta se temu jako čudila, on pa je občudoval z veliko zadovoljnostjo nenavadno lepoto svoje sestre, katere že dolgo ni videl. — Rekel je, da se je že napravljal na pot k njej, in da je le malo manjkalo, da ga niso našli doma, ker čas je že, da si nekoliko ogleda svet, se seznani z ljudmi, privadi vitežkih običajev in dobi priložnost, poskusiti so s kakim popotnim vitezom v dvoboju. »Spoznati svet in običaje,« odvrne na to Matija, »je kaj dobro, ker to. te nauči, kako se imaš v vsakem slučaju obnašati, in kaj imaš reči po svoji prirojeni pameti. Kar pa se tiče vitežkih dvobojev, je bolje, da ti povem to jaz nego nekateri tuji vitez, da si za nje še premlad. Tujec bi se ti smejal na to željo na vse grlo.« »Vendar po tem smehu bi se razjokal,« odvrne Janko, »ako ne on, pa njegove žena in njegovi otroci.* mieia „soce" it, m. z m za. julija laua. . Koliko bo ie papežev t Za sedanjim papežem Levom XIII. jih omenja sv. Malahija Se deset. Znamenja imajo sledeča: 1. Ignis ardens. -Goreč ogenj. 2. Religio depopulati. Vera pokončana. 3. Fides intrepida. Nevstrašena vera. 4. Pastor angelicus. Angeljski pastir. 5. Pastor et nauta. Parstir in mornar. 6. Flos fiorum. Cvetlica vseh cvetlic. 6. De medietate Iunae. Izmed polurnega. 8. De Iabore soliš. O mrknenji solnca. 9. Gloria olivae. Čast oljke. 10. ,In persecutione eitrema sanctae ro-manae ecclesiae sedebit Petrus Rortiantfs,-qui pascet oves in multis tribulationibus. Quibus transactis civitas septicollis diruetur et judex trecuendus judicabit popolum suum. — V poslednjem preganjanji svete rimske cerkve bo vlada* ; eter Rimski, ki bo pasel ovčice v velikih travah. Ko bodo te prestane, razdejano bo mesto na sedmerih gričih (Rim), in strašni sodnik bo sodil svoje ljudstvo". .Te besede so tako razlagajo, da se bode ta papež imenoval Peter II. in da bo tedaj konec sveta ? I DOPISI. Is kojSčanske župani je. — (JSadalje-vanjc.) — Kozanski bau-bau pravi, da se je pod zdajšnjim županom več koristnega naredilo nego pod vsemi njegovimi predniki, kar se jih spominjajo najstarejši možaki. Mt se sicer nočemo na palice bilsih županov nasjanjati, katere so, po mnenja župana, z nazadnjaško kovino okovane, s katerimi pa si dopisnik pri vsakem odstavku .pomaga iz luže. Konstatovati resnici na ljubo moramo le dejstvo, da pod bilsitni župani z ozirom na materijalne razmere se je veliko več koristnega v občini doseglo nego zadnja desetletja, ko se župan prav imenitno zna zavarovati s potrebnim in nepotrebim % pri vsakoletnih obč. prevdarkih. Toda to, kar imamo v srcu, mora v pero: da pričakovali smo za gotovo od sedanjega župana, da, če ne več, vsaj tako unet bo za obč. blagor, kakor za županski stol — pa varali smo se I Polževa hiSa je stara — naSa obč. uprava isto tako! Za. predlagamo g. dop, v prevdarck: ali mu je mogoče iz polža Kolumba narediti. Pričakujemo, da nam brbljavi dopisnik popise vsaj v glavnih potezah to, kar zdaj nam ni znano, namreč županov napredek, katerega bomo znali o priliki ocenili. Dalje čitamo neki slavospev o obč. redu in sicer, da je isti sedaj na pravem mestu, kjer ga prej bilo ni; mi mislimo prav nasprotno: da obč. red je izgini! od tam, kjer ga je Se kaj bilo. Iz odseva dop. idej je razvidno, da dopisnik nima nikakorsnega pojma o poštenem obč. redu, ali pa, da dop. niti od daleč naSe županije ne po legi ne po razmerah ne pozna. Slišali smo pa. le, da župan je dober policist, in to baje radi po- speševanja, da Se plese, ne da bi ae plačevalo navadno pristojbino v obč. blagajno; v svrho od&kodnin neplačanih pristojbin se zapira mladino nekemu na korist v stari fa-rovž v Kozani. Mi nismo zagovorniki plesov, priznavamo pa, da mladini se nikakor ne da vse vzeti, toda plesi naj bi se omejili pravilnim in poštenim potom, ne pa hinavskim. Vi kričači, ni zadosti križ samo na hrbtu, ¦ jn^akvsrcuL da ga v slednjem ni, svedoči nam sie^Če"""dejstvor V 'nekT*sutJašinstveni seji se je razpravljalo — tako nam je pravila oseba, ki je bila na pozoriSču — med drugim tudi glede javnih plesov. Večina sta-rašin je bila za' to, naj bi se omejeno dovolilo v navadnih krajih javne plese. Župan baje vide, da je med prisotnimi svetovalci tudi duhoven, se dvigne s svojega sedeža ter reče: »jaz predlagam takso 50gld. za vsako izdano dovoljenje za javni ples; če je le eden odbornik proti mojemu predlogu, odstopim od županstva". StaraSini, smeje se i lisjakovim besedam ter s ploskom na roke so rekali: kadar hočete, magari jutre! In tako je župan pozabil odstopiti, staraSini pa županovemu predlogu pritrditi. Vse po starem 1 Po presledku dotične seje je žup. rekel nekemu svetovalcu: »Zakaj se ni nikdo imed Vas potegnil za plese; jaz nimam nič proti temu, da se plese, le radi duhovščine moram tem (plesom) nasproten biti". Ta izraelska opozicija je pač lepa v formalnosti! Možaki jednakega značaja so pač stebri, na katere .Gorica* zida v naSi županiji krasno palačo. Pa bati se je, da ta steberček frkne izpod nadebudne palače, kadar mu bo tako kazalo, kakor slikavka izpred kose. Glede volilne kombinacije smo že v »Soči* obrazložili, kako da so iste na sleparski podlagi končale; zato poklicani figovi dopisnik, če bo vse žive dni po »Goričinili" predalih s svojo lažnivo trobento trobil, ne spodbije niti jedrnega dejstva, S svojo projektirano kačjo železnico, na kateri vozi »Go-ricine" čitatelje, se kaže pravega mojstra, kakor tudi kaže v bengalični luči neotesanost svoje tranke sploh, ki bi rada celo to ob* Širno županijo s svojo kačjo železnico ovila. Da bi na slcharni postaji te železnice ostajali, se nam zdi Skoda dragega časa, zalo hočemo nadaljevati kolikor mogoče hitro. »Sicer sta se dva možaka nedavno prala v •Gorici". Odnosno na te dopisnikove besede naj velja to-le: Zadevna dva možaka se nista prala v »Gorici* morda zato, da bi bila kaj omazana, duši sla bila poleg oniazanega volilnega stroja v Kozani; hotela sta le z do-tično izjavo, ne da bi bih .Gorica* napro-Sena isto odbj iviti, povedati »Gorici* na njeno tedanjo notico glede obč. vol. v Kozani, da poročila po žici iz Koz a ne srkana ne slonijo na istinitosti, kar pa so potem slastno v javnost zbobnali, ee§, vidite, kako se voditeijstvo nar, napred. stran. umeSava v občinske volitve na deželi, čeprav islo ni bilo v najmanjši dotiki pri tuzidevnih obč. volitvah. Eeden izmed teh dveh, kateremu »Gorica" očita, da nima pojma ne o »kleri-« ne o liberalizmu, pripada k pri prvim tukajšnim stebrom naSm klerikalcev in bil je med prvimi vo,ščaki pri deželnozborskih volitvah, »Gorica" pa daja namesto plačila zdaj temu možu po K. dop. klofute. Tako je! Nehvaležnost je plačilo svetal Drugi mož pa ni dolžan županu računa glede svojega prepričanja. mm Koliko kvintalov pojma ima župan" v očitanem oziru na prodaj, je pokazal najlepši pri deželnozborskih vol. velikega posestva nasproti kandidatu g. Klančiču, katerega ni hotel iz zgolj svoje zasebne ir.ržnje ne pri splošni niti pri ožji volitvi voliti. V zadnjem skrajnem slučaju z ozirom na disciplino stranke in značaj možaka odpasti bi moralo tudi najhuje zasebno sovraštvo; pa v istem tre-notku ni bilo časa, misliti na pojme, pač pa, kako so se stolice nepotrebno ogrevale v cest, odboru. Dopisnik pravi, da župan je vprašal v mesecu avgustu m. 1. starešinstvo glede pre-nesenja volitve na pozneji čas (do tedaj, kakor smo že v »Soči* povedali, bi se bila že volitev lahko izvršila). Nepoznana nam je postava, glasom katere bi bilo starešinstvo roerodajno, volitve zategovati, FaktiCna je v tem pogledu le edino postavna določba (§ 30 o, r.), ki pravi, da se starešine in nastopi iki kakor tudi udje županstva volijo na tri leta, ne pa na pet. V slučaju, da se je župan čutil preobloženega % zasebnim opravkom (!), bi pri taki okoliščini z ozirom na predpriprave za volitev in ustrezajoč postavnim predpisom ter želji volilcev pohiteti moral par mesecev prej. Mi smo stvari gotovi, da nobeno poljsko delo ni dalo povod zavlečevanju volitev, niti da so bile katerekoli uradne zapreke tu vmes, marveč čakati je bilo treba godnega časa, da žup. takoz-vune »volilne crešnje" do dobrega ozorijo. Pa žali Bog je bila plohi velika, vsled česar so toliko zaželjene čreSnje razpokah, zato odpade v tem oziru vsako dop. javkanje gle le romanja od Poncija do Pilata. (Dalje pride.) Sv. Trojica t Slov. gor. — Zeb nas je iznen idila opomba v »Soči* od 15. t. m. dotikajoča se vrnitve »Knjižnice za mlaiino" od sedanjega provizoričnega šolskega vodstva pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Kar se Stilizacije dotiče, se ne čudimo temu; kajti človek, kateri nima ne enega Časopisa, ne more tudi z napredkom po vrsti korakati; čudimo se pa aroganci, s katero zamore ta duševna reva knjige vrnoti. V rokah imamo pismeno zahvalo od prejšnega šolskega vodstva, v katerej odobruje sklep »SvetototrojiSkega Posojilnega društva" v9ako leto neko vsoto za nakup učnih pri omockov šolam pri Sv. Antonu, Sv. Benediktu in Sv. Trojici darovati. Benedičarjem pa iz srca želimo, da bi bili kmalu tega inlerregnuma rešeni. Domače in razne novice! Ferljalno - akademlčno druitvo „AdrlJa" priredi v prvi polovici meseca avgusta velik ljudski shod v Gorici, v prilog slov. ljudski Soli In slov. gimnaziji v Gorici ter slov. univerzi. Koncert v Hotel Sudbahn. — Drevi ob 8. uri bo zopet vojaški koncert v parku tega prvega našega hotela. — Vabimo naše r a z u m n i S t v o, da se _ udeleži v obilem številu in tako dokaže, da zna ceniti to neprecenljivo pridobitev, S temi koncerti močno raste naš ugled v očeh tujih gostov, katerih prihaja prav obilo. ¦— Pomagajmo vsi v takem drobnem ali.znamenitem delu! Koncert v soboto v prelepem parku Hotela Sudbahn se je sijajno sponesel. Kolikor je bilo prostora pripravljenega, vse je bilo zasedeno z najodličnejsim občinstvom naSega mesta vseh narodnostij. Častniški zbor je bil zastopan v obilem številu- (nad 70), med njimi jeden general in več Štabnih častnikov, ki so bili slučajno v Goric'. — Vo> jaška godba je svirala pod vodstvom svojega kapelnika gosp, pl. Benczur. V sosednjem vrtu GinnasUca je svirala mestna godba; godbi sta se menjali. ¦— Drevi bo zopet koncert. Opozarjamo rojake nanj. Pokažimo, da znamo cenili to, kar je naše 1 Zrelostni Izpiti na n.čltoljifieu r Kopru. — Napravili so zrelostne izpite: Brce Anton, Cok Hrabr., Firm Štefan, Kenda Ferdo, Kune Ivan, Likar Lad., LegiSa Henrik, Mervič Ant. (z odliko), Persič Adolf, Ventu-rini Fr., Zaje Josip, Dvema je dovoljena pre-skusnja iz jednega predmeta v jeseni. Poroka. — Danes se je poročil gosp. Josip Pečenko, veleposestnik, iz znano rodbine Pečenkove iz Pekla pri Rihemburgu, z gospico Heleno Pečen kova iz Gorice. Bilo srečno 1 Imenovanje. — 0. kr. poštar 1, razreda g, Alojzij Schrey na Jesenicah je Imenovan c, kr, višjim poštarjem, Bohinjska Železnica. — V zadnji številki smo omenjali pritožbe, katere so nam doSle iz delavskih krogov glede najemanja in plačevanja delavcev od strani tvrdke Sard-Lenassi, ki <¦*•• izvršiti dela od Kanala do Gorice. Tvrd im je poilala na to jednega svojih uradnikov, ki nam je razložil, da imajo v službi pri delu pod Kostanjevco57 delavcev, med temi 14 preddelavcev iz Italije, v Solkanu pa imajo uslužbenih36 delavcev, in med temi je le jeden iz kraljestva. Zatrdilo se nam je, da se gleda na domače delavce, da pa preddelavcev tu ni dobiti, zato da jih morajo najemati od drugod. Beležili smo pritožbe od strani delavcev, in tu beležimo pojasnila, dana nam od strani tvrdke. Ponavljamo- pa željo, da se ozira vsestransko v prvi vrsti na do-I mačine pri delu bon. železnice! Na to pogleda tako ponosno pred se, kakor bi hotel reči vsem potujočim vitezom na svetu: •Pripravite se na smrt!« Toda stari Matija zaobrne razgovor ter ga vpraša: t Ali ste Čtan in Volk pustila vas na miru? Onadva sta oba rada videla Jagjenko.« »Ej, Volka so ubili v Šleziji. Hotel je tam vzeti nemški grad in ga je tudi vzel, ker pa so zavalili nanj klade z obzidja, je čez dva dni umrl.« »To je škoda! Tudi njegov oče je hodil tjekaj na Nemce, ki ondt tlačijo naš narod, ter jih pošteno j oplenil. Najhujše je jemanje gradov, ker pri tem ne pomaga niti orožje niti vi težka hrabrost. A ko Bog dL, pa knez Vitold ne bo jemal gradov, marveč na odprtem polju bo mlatil Križarje... In Ctan ? Kaj se čuje o njem?« Janko 3c nasmeje. »Čtan se je oženil. Vzel je za ženo kmečko hč6r z Visokega Brega, znano krasotico. Toda ona ni samo lepa, marveč je tudi krepostna ženska. Otanu se skoro vsakdo rad izogne, toda ona ga bije po ustib in ga vodi za nos, kakor medveda na verigi.« Stari vitez se na to razveseli. »Vidiš jo! Vso Ženske so enake; Jagjenka, tudi ti bodeš taka! Hvata Bogu, da s tema pretepačema niste imeli preveč opravka, kajti odkritosrčno rečeno, kar čudim se, da nista razlila svoje jeze nad Bog-dancem.« »Čtan je to hotel, toda Volk, ki je bil pametnejši, mu ni dovolil. Volk je prišel k nam v Zgore-lice ter vprašal, kaj se je zgodilo z Jagjenko. Rekel sem mu, da je odšla po dedščiuo za opatom. On pa mi je dejal: »O tem mi vitez Matija ni ničesar omenil.« - »Ali je morda Jagjenka tvoja, da bi se ti[ moral spovedovati?« sem mu rekel. Ali on, pomislivši J nekoliko, je dejal: »Resnica je, da ona ni moja!« Ker je pa bil bistre pameti, je takoj sprevidel, da nas in vas pridobi za-se, ako bo branil Bogdanec pred čta-nom. In stepla sta se, pošteno naklestila drug drugega, na to pa sta pila na smrt kakor zmerom.« -Bog, usmili se Volkove duše!« reče Matija. Na to so globoko oddahne, zadovoljen, da v Bog-dancu ne dobi druge škode nego ono, ki jo je povzročila njegova dolga odsotnost. In res je ni našel; nasprotno so se mu pomnožile črede; iz povsem malih žrebet so vzrastli že dveletni konji, od katerih so bili zlasti nekateri nenavadno veliki in močni. i Škodo je imel samo v tem, da mu je nekolike: ljudi j zbežalo, toda teh ni bilo mnogo, kajti zbežati so mogli samo v Šlezijo, tam pa so nemški ali ponem-čeni vitezi ravnali ž njimi mnogo huje nego poljsko plemstvo. Staro veliko poslopje se je že močno nagnilo ter pretilo zrušiti se. Strop je popokal, stene so se skrivile, tramovi, ki so bili žo več sto let stari, so začeli trohneti. V vse sobane, v katerih so nekdaj stanovali sloveči bogdanski Gradovci, se je ob deževnem vremenu stekala voda. Strop in streha sta bila razdrta ter semtertje pokrita s svežim mahom. »Ko bi se vse popravilo, bi utegnilo nekaj Časa še držati, ker se je še le pred medavnim jelo podirati,« je rekel Matija staremu oskrbniku Kondratu, ki je za časa njegove odsotnosti tukaj gospodaril. Ali čez trenutek je dodal: »Jaz bi še tukaj prebil do smrti, toda Zbišku je troba postaviti graščino.« »O, za Boga, graščino!« »Nu, čemu ne?« To jo bila najpriljubljenejša starčeva misel: postaviti graščino Zbišku in njegovim potomcem. Vedel je, da plemiča, ki ne čepi v navadnem dvoru, marveč za nasipom in ograjo, v kateri stražnik opazuje okolico ter takoj naznani, kaj se godi v njej, smatrajo sosedje za nekaj več in da tak lože doseže kako dobro službo. Za-se si Matija dosti ni poželel, toda zastran Zbiška in njegovih potomcev ni hotel, da ostane pri starem, in to tem bolj, ker jim je sedaj tako narastlo imetje. »Samo, ko bi še vzel Jagjenko,« si je mislil, »in si ž njo vred pridobil Močidol ter opatovo zapuščino, pa bi nam nihče ne bil enak v okolici — kar Bog daj!« Vendar vse to je bilo odvisno od tega, ali lil, da ga bodo na dvoru in pri drugih i uradih radovedno izpraševali o Križarjih, kot človeka, ki jih je dobro poznal in jih od blizu videl. Toda po razgovoru s kancelarjem in s krakovskim močnikom se je na svoje veliko čudo prepričal, da oni ved6 o Križarjih nič manj, marveč se več nego on. Vedeli so vse, do najmanjših podrobnostij, kaj se je zgodilo v samem Marburgu in v drugih zdatnejših mestih. Vedeli so, kateri so križarski poveljniki, koliko imajo vojakov, koliko bojnih priprav in koliko časa bi potrebovali Križarji, da zber6 skupaj svojo vojsko, ko bi napovedali vojno poljskemu kralju. Vedeli so celo o vsakem komturju, ali je človek vroče krvi in surov, ali resnoben in miren, in vse to so si zapisovali tako skrbno, kakor bi imela vojna napočiti že jutri. Stari vitez je bil tega jako vesel, ker je sprevidel, da se na ta boj dokaj bolje in resnobnejše pripravljajo v Krakovu nego v Marburgu. »Gospod Jezus nam je dal enako veliko, ako še ne večjo moč,« je govoril sam sebi Matija, »tod' dokaj večjo opreznost in večjo pamet.« In tako. je takrat tudi bilo. Poizvedel je takisto, odkod so bila zajeta ona poročila: dona-šali so jih pruski prebivalci, ljudje vseh stanov, enako Poljaki kakor -Nemci. Križarji so bili vzbudili zoper! sebe mržnjo, da so vsi bivalci pričakovali kakor rešitev prihod Jagiellovih čet. Matija se spomni, kar je nekoč Zindram iz Ma-škovic govoril o Marburgu, ter si ponavljal v duhu: »Ta ima glavo! To je parne;!< In ponovivši si vsako njegovo zapoved, izposodil si je tudi njegovo modrost. Ko ga je namreč mladi Janko izpraševal o Križarjih, "je dejfal: »Močni go, to je resnica, toda kaj misliš? Ali morda ne pade 9 sedla tudi najkrepkejši vitez, ako nima v redu pasu ali stremena?« »Pade, to je res, kakor tukaj stojim.« »Ha, ali vidiš!« zakliče Matija z gromečim glasom, »K temu sem te hotel privesti.« »čemu ?« »Ker križarski red je tak vitez.« čez trenutek pa doda: »Iz drugih ust tega ne čuješ, ne boj se!« Ker pa mladi vitez ni mogel Še dobro razumeti, za kaj gre, mu jame starec to podrobno pojasnovati, samo to mu je pozabil povedati, da si te prispodobe ni izmislil sam, marveč da je ona izšla iz modre glave Zindrama iz Maškovic. XIX. V Krakovu se nista* dolgo mudila in bila bi odšla še poprej, ako bi Janko Matijca ne bil uneto prosil, naj še ostane, ker on je hotel pregledati mesto in ljudi, ker se mu je zdelo vse to kaj nenavadno in čudno. Staremu vitezu se je med tem močno mudilo domu k žetvi, radi tega prošnja ni dosti pomagala, in o Velikem Šmarnu sta bila že doma, jeden v Bod-dancu, a drugi v Zgorelicah pri sestri. Od tega časa je bilo njih življenje povsem jedno-lično, bavili so se z gospodarskimi opravki in z navadnim delom na polju. Žetev se je v zgoreliški nižini, zlasti še v Jagjenkinem Močidolu, kaj dobro obnesla, toda v Bogdancu je vsled suhega leta bila žetev slaba in klasje je bilo težko pobrati. Sploh pa je bilo v Bodganeu le malo obdelane zemlje. VeČina Bogdančevega zemljišča je bila obraščena z gozdom, in vsled dolge odsotnosti gospodarjev, ko se je nahajalo to zemljišče v najemu, je bila še ta zemlja vsled pomanjkanja delavnih rok le slabo obdelana. Dasi je obžaloval stari vitez vsako izgubo, 1 tega ni gnal preveč k srcu, ker je videl, da bo imel deti s čim vse to v red, — samo ko bi se le imel za koga truditi, za koga delati! Toda prav ta dvom mu je zastrupoval delo in življenje. Ni sicer stal s prekrižanimi rokami, bil imenovan njegovim naslednikom Nemec j Schallgruber. Tako istisnenje vestnega in I marljivega uradnika je obudilo splošno ogorčenje. Še se ni poleglo to, že je prišlo drugo presenečenje. Iz Inomosta je premeSCen v Trst kot višji nadzornik finančne straže Abdon Schusterschitsch, in sicer na lastno prošnjo. Tudi to je vzbudilo splošno nevoljd, kar je pač umevno, ker to je zopet dru&lj Nemec, ki je usiljen v"Tr?t. Ta Abdon Schusterschitschjebrat ljubljanskega dr. Ivana Šustersiča, ge ne-rala klerikalne stranke, pa je hud Neir c N6, tudi dr. Ivan SusteršiC je Slovenec, kolikor ga je sploh, bržčas le za'toH ker mu tako kaže I Brat je c. kr. uradnik in Nemec. Lepi narodnjaki ti klerikalci!! Zi se tako ne postopa z ljudmi. Voznik je naložil iz laških prodajalnic blaga za lep denar, na koncu ko se vrača domov, pa ga naskoči laški redar izza vogla kakor kaka zver. To je škandal, ali pristna slika' iz Gorice ! Petrolejka Je padla na tla 14-letnemu Mariju Bavčerju v Dolgi ulici v stanovanju hiše št. 2,, ko je nekaj iskal. Svetilka se je razbila. Materi, ki je priskočila na pomoč, pa se je uncla obleka ter se je opekla in ožgala nevarno, da so jo morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico. Pevsko In bralno dru§tvo t Trnovem nad Gorico priredi veselico s plesom dne 23. avgusta t. 1. Spored se objavi pravočasno. Služba uradnika. — Opozarjamo na razpis službe (glej predzadnjo stran) jed nega uradnika v Trgovsko-obrtni zadrugi. — Zd3j poslujejo ondi štirje uradniki. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gristofoletti-jeva in Gliubicheva. % vina s Tempetom! Slasten rezek okusi Vzbuja zmerno srčno delavnost in pospešuje tek. Zahtevajte povsod rogaško vodo »Tempel-vrelca*. 4. Srečko Albini, »Ariekihade*, 1. serenata za kiavir; 5. K. Hoffmeister .Nocturno« dvospev s klavirjem? 6. dr. G. Ipavec »Kukavica* za mešan zbor; 7. E. Adamič .Zimska kmečka pesem" za en glas in klavir. Razgled po svetu. Izvolitev tržaškega župana potrjena? ,Ed/ je izvedela iz zanesljivega vira, da je došlo potrjenje Scip. Sandrinellija tržaškim županom. Novo mlnlsterstvo ? — »Gazeta Narodova" poroča z Dunaja, da namerava Kdrber baje ustanoviti parlamentarično mi-nisterstvo, kateremu bi on predsedoval. Dr. Derschattabi bil justični minister 1 Baje se hoče Kdrber tudi z nova pogajati z Mlado-čehi, da bi jih odvrnil od nameravane ob-strukcije proti brambni predlogi in poravnavi. Knez Adam Sapleha, član gosposke zbornice, je umrl te dni v Lvovu. Igral je važno ulogo v političnem življenju avstrijskih Poljakov, v katero je vstopil I. 1861. Udeležil se je vstaje I. 1863., bil ujet in vržen v ječo, iz katere pa je pobegnil v Pariz, odkoder se je vrnil po razglašeni amnestiji v domovino. Bil je mnogo odlikovan. Knez Sa-pieha je znamenit mož zlasti radi tega, ker se je nagibal bolj demokratičnim nazorom ter je gorel za jednakopravnost avstrijskih narodov, kar se pač ne nahaja tako pogosto med Poljaki 1 fiuslja je posodila te dni kitajskemu dvoru dva milijona tpfilov, katerih sicer ne dobi povrnenih, ali dobi posebne koncesije v kitajskem Turkestanu na meji angleške Indije. To skrbi Anglijo, in le dni se je posvetovala angleška per«ke zbornica o vladnem predlogu, da se pošlje 12.600 vojakov v Indijo. Anglija bi strašno rada zapletla Rusijo v vojno z Japonsko. Novejše vesti. — Priprave za kon-klave so v polnem tiru, — Papeža hodi gledat dan na dan nešteta množica. — Papež je zapustil baje za reveže 90.000 lir. Testament prečitajo jutri. Književnost. Iz naših krajev. — Zofka Kveder. Lepa knjiga, ki stane K i'50, po pošti K 2-60. Dobiva se pri L. Schventnerju v Ljubljani. Priporočamo. Janeza Trdine zbrani spisi. — I. knjiga. Bahovi Huzarji in Iliri. Zanimivi podatki iz hrvatske zgodovine. Knjiga stane K 3, po pošti K 3*20. Dobiva se pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Glasba. Novi akordi. — Izšla je tretjega letnika prva številka s tako-le vsebino: 1. Viktor Parm? .Koračnica* iz operete Amazonke za klavir; % Vilko Novak ,Bi mirna noč" za moški zbor z bariton-solom; 3. Jos. Tro-chazka ,Tak' si lepa" za en glas in kla**»r; Trgovsko - obrtna regisfrovana zadruga _ z Kinejenim jamstvom v Gorici. Razpis službe. Razpisuje se služba jeduega uradnika, prvo leto začasno, potem stalno s posebno pogodbo. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti v teku 14 dnij na načelstvo. V Gorici, 24. julija 1908. Nadelstvo, V najem se odda gostiln« in fttacuna s primarnimi prostori za časa dela bohinjske Železnice. Gostilna in štacuna stt na jako ugodnem kraju in se ni bati konkurence. Natančneje se poizve pri Avguštini Gabrijelčič v Avcah pri Kanalu. Odvetniški kandidat išče mesta. Nastop 20. septembra t. L Hsma pošta Tolmin ,31 pr.M EORIoKI VELODROM Lastnik: Josip Gorlup. V nedelo 26. julija 1903. ==± Veliki „Anin" ples. Začetek ob 4 pop. Vstopnina za gospodo 20 vin,, dame prosto. kajti vstajal je pred dnevom, nadzorovpl polje in delo v hosti, poiskal si prostor, na katerem je hotel postaviti gradič ter jei dovažati gradivo, toda ko je na rečer zarudelo solnce ter se jelo poslavljati pred zvez-rlami, se ga je poiaščevala pogostoma taka tuga, tak nemir, kakoršnega še ni imel nikdar. »Jaz se tukaj mučim,« je govoril sam sebi, »moj mladenič pa morda leži na kakem polju preboden s sulico, in volkovi mu 2 zobmi zvone, namesto zvonov.« Vsled take misli mu je sahnelo srce od velike bolesti. Pozorno je poslušal, če morda ne začuje kje topota konjskih kopit, ki mu je napovedoval vsakdanji Jagjenkin obisk. Pred njo se \