Protestni shod kranjskega učiteljstva. V nobeni drugi pokrajini na Avstrijskem ni učiteljstvo, ta za kulturni in narodni napredek najvažnejši faktor, tako potiskano ob steno, nikjer se mu ne godi tako slabo kakor na Kranjskem. Gmotno stanje kranjskega učiteljstva je naravnost obupno. Zato je njega boj za izboljšanje materialnega položaja ne le razumljiv, atnpak tudi popolnoma upravičen, in vsak pošten in dostojen človek mora spremljati ta stremljenja z iskrenimi simpatijami, to tembolj, ako se vpošteva, da se more učitelj posvetiti svojemu poklicu z veseljem, požrtvovalnostjo in vnemo le takrat, ako je gmotno dobro situiran. Klerikalci pa niso dostopni takšnemu naziranju. Njim je dobra šola deveta briga in zahtevajo sarno, da se jim učiteljstvo hlapčevsko ukloni in opravlja kakor nekdaj cerkovniška opravfla. Ker pa učiteljstvo neče po pasje ležati v prahu pred Šusteršičevo gardo, so mu odrekli vse pravice, in klerikalci so jelf ščuvati po svojih shodih nerazsodno ljudstvo naravnost na poboj učiteljev in na vojsko proti šoli. Med učiteljstvom je nastal zaradi tega vihar ogorčenja, in glasen izraz tega ogorčenja je bil protestni shod v »Mestnem domu« dne 27. pr. mes., ki ga je sklicalo »Deželno slov. učiteljsko društvo«. Udeležba je bila naravnost ogromna; navzočih je bilo okolo 500 učiteljev, učiteljic in prijateljev šolstva, da je bila prostorna dvorana »Mestnega doma« natlačeno polna. Otvoritev shoda. Shodu je načeloval predsednik »Dež. slov. učiteljskega društva« g. Juraj Režek, ki je nagovoril zborovalce tako-le: Slavni zbor! Minilo je komaj dobrega pol leta, kar se je bilo v teh-le prostorih zbralo domalega vse kranjsko učiteljstvo. Prihiteli smo bili takrat semkaj_ da še enkrat — in to zadnjikrat! — javno in skupno povzdignemo svoj glas, ki naj ga vendar že enkrat čujejo oni faktorji, ki nam režejo borni naš kruh in ki imajo s tem usodo našo v svojih rokah. Veselilo nas je takrat, ko smo videli v svoji sredi poleg zastopnikov visokega c. kr. deželnega šolskega sveta tudi mnogo zastopnikov vseh treh deželnozborskih strank. In naše veselje je bilo čedalje večje, ko smo čuli, v kako laskavih besedah ti ljudski zastopniki pripoznavajo odvažno naše delo in veliki naš trud, pripoznavajo, da smo za to svoje delo preslabo plačani, in obljubljali so nam, čimprej ugoditi opravičenim zahtevam kranjskega učiteljstva. Po vsi pravici smo se torej nadejali, da se nam že ob prvem zasedanju visokega deželnega zbora pravično urede naše plače. Toda kaj smo doživeli na svojo žalost? Videli smo, da so zastopniki ene deželnozborske stranke zastavljeno nam moško besedo svojo umaknili, na njeno mesto pa postavili nesrečno in za vso deželo pogubonosno obstrukcijo. (Sramotno!) In ni jim bilo še dovolj, da so nam izpred ust odgrizli košček kruha, ne, ampak šli so po deželi med preprosto ljudstvo, žalili in poniževali nas tam ter to dobro naše ljudstvo naravnost na poboj hujskali proti nam in naši šoli. (Ogorčenje.) Ob takem postopanju mora zavreti kri vsakemu še tako mirnemu učitelju in učiteljici. Mi pa si svojega težko priborjenega ugleda, časti inpoštenja svojega ne damo blatiti od nikogar, pa prav od nikogar, in naj se že piše za Petra ali Pavla, pa naj še tak o oblastno pokoncu nosi ošabno svojo glavo. (Hrupno pritrjevanje.) Zaraditega se je zdelo odboru »Deželnega slovenskega učiteljskega društva« umestno in potrebno, sklicati današnji shod, da tukaj skupno in javno damo duška opravičenemu svojemu ogorčenju ter da protestujemo na ves glas proti tolikim žalitvam in takemu hujskanju proti nam in naši šoli. (Odobravanje.) Res, da je zaradi skrajšanih božičnih počitnic in zaradi slabega zimskega vremena sedaj skrajno neugoden čas za tak shod, ali vse to vas ni pridržalo doma, ampak odzvali ste se našemu pozivu v prav častnetn in mnogobrojnem številu, kar kaže, da v nas še živo budi naša stanovska zavest. Zato pa vas, cenjene gospice tovarišice in dragi gospodje tovariši, v imenu društvenega odbora s toliko večjim veseljem in kar najiskreneje pozdravljam ob današnjem našem shodu. Prav srčno pozdravljam pa tudi vas, velečastita gospoda, mili nam gostje, ki ste kot naši prijatelji prihiteli na naš shod, da čujete in se prepri.ate, kaka krivica se dela in godi kranjskemu učiteljstvu. Posebno pa še pozdravljam deželnega poslanca in mestnega župana preblagorodnega gospoda Ivana Hribarja, (Klici: Živio Hribar! — Kje je pa Susteršič?) ki je s svojo udeležbo zopet pokazal, kako toplo srce ima do nas .in naših teženj. Vaša udeležba, velečastita gospoda, nam je porok o velikih simpatijah vaših do nas in kaže, da kranjsko učiteljstvo še ni osamljeno v tem težkem boju za svoje pravice in za svoj obstanek. Zato vam kličem vsem skupaj svoj presrčni »Dobro došli v naši sredil« S tem otvarjam današnje naše zborovanje. Besedo ima gospod Engelbert G a n g 1. Canglov govor. G. Engelberta Gangla je zbrano učiteljstvo demonstrativno pozdravilo z viharnim ploskanjem in mu s tem izrazilo svoje simpatije radi »Slovenčevih« napadov na njegovo osebo. Slavni zborl Uvažujoč razmere, ki so v poslednjem času zavladale v deželi kranjski in ki so tudi v živo zadele kranjsko učiteljstvo, je sklenil odbor »Deželnega slovenskega učiteljskega društva«, da skliče svoje člane k današnjemu shodu. Odbor imenovanega društva je naprosil mene, naj govorim v imenu kranjskega učiteljstva, ki bridko in po nedolžnem čuti posledice kvarne obstrukcije naših klerikalnih poslancev v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. Odzval sem se temu povabilu, to pa že zaradi tega, ker sem mnenja, da je treba tudi z glasno besedo povedati, kolika krivica se godi kranjskemu učiteljstvu, ki ima samo ta greh, da se ne ujema z načeli naših katoliško-narodnih politikov, (Klici: Klerikalni so, narodni pa nisol) ki jim vkljub vsemu dokazovanju ni blaginja našega ljudstva pred vsem in edino pri srcu! — Kdor je proti šoli, je proti ljudstvu! (Viharno pritrjevanje!) Atentat na učiteljstvo. Ker stojim še vedno z vsem prepričanjem v službi svojih tovarišev in dasi je po poročilu »Slovenčevem« ladja mojega življenja že na varnem, se usojam na tem mestu izreči brez bojazni težko resnico, da so izvršili v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora atentat na kranjsko učiteljstvo! In to je kranjskemu učiteljstvu plačilo za dolgo in zvesto službo domovini. Odkar deluje naše učiteljstvo, deluje zgolj v prid našemu ljudstvu. Naš kmet je tisti, ki ima največ koristi od šolstva. In če bi blagodejnemu vplivu in plodonosnemu delovanju naših šol v toliki meri in s takimi sredstvi ne nasprotoval naš klerikalizem, ki delujo proti vsakemu svobodnemu razvitku in zapira pot vedi in omiki med tiste sloje, koder ni dovolj lastne razsodnosti, bi bila ta korist gotovo večja, in shodi, kakršna sta bila v Cerknici in Skofji Loki, bi bili med našim ljudstvom nemogoči. (Resnica je to! Škandal, da je kaj takšnega pri nas mogoče!) Kar je govoril mož, o katerem lahko trdimo, da je reprezentant mišljenja in hotenja kranjskih klerikalcev, na omenjenih dveh shodih proti šolstvu in učiteljstvu, je daaes splošno znano. Tiste njegove besede so tako žaljive, da jih niti naše zanamstvo nikoli ne pozabi, da so morale dvigniti tudi nas iz potrpežljivosti pohlevnosti, da smo morali proti njegovim besedam protestovati v svojih listih, da smo se zbrali tudi danes, da v imenu obrekovanega šolstva in žaljenega učiteljstva proti njim najodločneje in najslovesneje protestujemo. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) Ne poznam danes človeka, ki bi se držal svetopisemskih besed ter nastavil še levo lice, ako ga kdo oplazi po desnem licu. To je stvar, ki morda imponuje otrokom. Naše učiteljstvo je sicer predolgo dobrovoljno in molče prenašalo vse udarce, prejemane od klerikalizma in njegovih glasil in glasnikov, danes ne more in ne mara tega več, ker bi bilo to slabo izpričevalo zanj, izpričevalo nezrelosti in resignacije. Zato pa neče več ponižno uklanjati hrbta, kadar padajo po njem udarci dostikrat tudi nečistih rok, (Tako je, nečiste roke imajo!) danes noče več molčati in čakati, da se brez njegovega protesta uveljavijo na poboj izzivajoče besede škofjeloškega shoda. Zob za zob, čestita gospoda! To je geslo, ki nas mora voditi v boju, da si pomagamo sami, če nam drugi nečejo pomagati! Bilo bi sramotno za nas, če bi roke položili navskriž in čakali, kako gazijo klerikalna kopita po naši časti in po naših pravicah. Velikonočni učiteljski shod in klerikalci. Po učiteljskem shodu z dne 8.1 aprila t. 1., ki se je — kakor je pred kratkim trdil »Slovenec« — le po njegovi zaslugi izvršil tako sijajno, (Viharna veselost!) smo napredni učitelji namenoma zaustavili boj proti klerikalizmu. Mimogrede bodi omenjeno, da ima za oni shod »Slovenec« prav toliko zaslug, kakor jih ima, recimo, dunajski župan. Živeli smo v nadeji, da se bodo tudi katoliško-narodni poslanci takoj poprijeli regulacije učiteljskih plač. V tej nadeji nas je potrjala izjava zastopnika klerikalnih poslancev. Niso pa še popolnoma izzveneli glasovi navdušenja. se je že oglasil nekdo — prav tisti, katerega volja je alfa in omega programa klerikalne politike — in je pretil, da razbije deželni zbor, ako privoli da se urede kranjskemu učiteljstvu plače, S to izjavo je bila takoj po našem shodu najsijajnejše dokumentovana ljubezen in dobra volja naših katoliških prijateljev. In že zaradi tega bi moralo napredno učiteljstvo posipati s pepelom temena in poromati v Kanoso! Seveda smo morali reagovati na njegove besede v svojih listih. In začela se je stara pesem: oni so zabavljali, govorili o naši hlapčevski ponižnosti in ponižnem našem hlapčevanju, obrekovali brez konca in kraja, zasajali strupene svoje zobe v čast posameznikov, kričali o nezrelosti in nerazsodnosti našega učiteljstva, prirejali shode, kjer so z brezprimerno predrznostjo ščuvali ljudstvo proti šoli in nam, našemu stanu čisto navadno in s samozavestno oholnostjo kradli dobro ime, tistemu našemu učiteljstvu, ki ima za blaginjo slovenskega ljudstva toliko zaslug, da izgine blagodejnost klerikalne organizacije v njih kot izgine kaplja v morju. (Splošno pritrjevanje.) Sicer pa o blagodejnosti klerikalne organizacije ni niti govora. Zakaj če pozabimo vse drugo in se spomnimo samo posameznih izjav zavedenih in zaslepljenih kmetiških ljudi, ki so nas začeli že po cerkniškem shodu obsojati v kraljestvo hudičevo, ki gledajo že nemara v vsakem zadehlem raztrganem, vlažnem in nezdravem šolskem poslopju palačo, lepšo od dragih graščin in župnišč in modernih vil — smemo pač trditi, da je razumevati pod blagodejnostjo klerikalne organizacije tisto zlo, iz katerega izvira sovraštvo in zaničevanje do šolstva, na katerem edinem sloni normalni in zato rastoči ter k srečnejši bodočnosti vodeči razvitek duševnih ¦il, eneržije, samozavesti in neodvisnosti širokih mas našega naroda! (Resnical) Ljubezen klerikalne gospode do učiteljstva. Ako pomislimo, da se razvija odkritosrčnost takrat po svoje, kadar so ljudje ene vrste med seboj, smemo trditi, da je ljubezen naše klerikalne gospode do našega učiteljstva sveta resnica — zakaj, kako bi pač moglo biti drugače, ako je za regulacijo učiteljskih plač izmed 16 poslancev le njih četvorica?! Zato so pa vse prijazne in kot med vabljive besede, ki jih je zadnje dni s težkim srcem napisal »Slovenčev« člankar, satno in čisto zlato. Tako so resnične, da jim živa duša ne verjame, najmanj »Slovenec« sam. (Veselost. Klici: Štefe, zapiši to!) Nekateri Ijutfje prihajajo kot sveti moralisti, a za hrbtom imajo skrite fflrdo pletene biče. In ker se ne vdamo in ker ne odnehamo od svojih zahtev, ker protestujemo proti temu, da bi vlačili regulacije učiteljskih plač na politični trg in s tem izsilili iz nas kapitulacijo pred nasilnimi nasprotniki, zato Švigajo po nas s tistimi trdo pletenimi biči, da bi nam bila vsa koža že razmesarjena v jermene, če bi ne imeli trdih živcev in opoplatene kože. Da ni bilo v klerikalcih niti trohice dobre volje, da se izboljša materijalno stališče kranjskega učiteljstva, je dokaz tudi interpelacija poslanca idrijskega mesta, s katero se je zavzel za učiteljstvo c. kr. rudniške šole v Idriji, ko vendar ves svet ve, da ima deželni zbor toliko opraviti z idrijskim učiteljstvom, kakor n. pr. jaz z boštanjsko graščino, (Hrupna veselost.) nego da ima glede imenovane šole prvo in zadnjo besedo poljedelsko ministrstvo, (Čujmo!) ki se je izjaVilo, da izboljša idrijskemu učiteljstvu takrat plače, kadar jih izboljša dežela svojemu učiteljstvu. Z ono interpelacijo so tratili samo čas in metali pesek v oči: zavirali so regulacijo plač kranjskega učiteljstva sploh.torej posredno tudi regulacijo plač idrijskega učiteljstva. V odkritosrčnih trenutkih je »Slovenec« tak, da mora v poštenem učitelju zavreti kri. Ali ni pisal 16. t. m,, ta poštenjak (Klici: Poštenjak pa tak!) da delajo izdatki za šolstvo in učiteljstvo našemu ljudstvu škodo? To se reče ali ni ves denar zavržen, ki ga žrtvuje dežela za šolstvo in učiteljstvo? To je pisava, ki ji najbolj pristoja naziv silne zlobnosti! (Tako je!) Učiteljstvo ne gre v Kanoso. Vse to so dejstva, ki hrupno zahtevajo, da iznova posipljemo s pepelom temena in se odpravimo v spokornih oblačilih v Kanoso — ali da govorim jasno in neteatralično — v Ovijačevo hišo ! (Veselost.) Ponosen sem na to, da se morem v imenu tu prisotnih in tudi v imenu neprisotnih tovarišev in tovarišic slovesno izjaviti, da ne bomo igrali nikoli komedijantov in da ne bomo nikoli beračili milosti in odpuščanja, to že zategadelj ne ker ne čutimo nobene krivde in ker nam tega ne dopušča naša čast! (Viharno pritrjevanje in odobravanje.) Se nekaj je treba poudariti: glavar kranjskih klerikalcev gleda v našem učiteljstvu samo in golo potomstvo nekdanje mežnarije. (Mežnarjebi zopet rad!) Zato goji predrzno in ošabno misel, da moramo klečati pred njim in občudovati njegovo šarlat anstvo! Mož živi v bridki zmoti I Dokler bo utripalo le eno naše srce, toliko časa se bomo z vsemi silami upirali klerikalnemu nasilstvu in metali blato s katerim obkladajo nas, nanje nazaj! (Pritrjevanje.) Verjemite mi, čestita gospoda, da bi ne bilo razen nas boljšega učiteljstva, pobožnejših kristjanov in poštenejših ljudi nikjer na svetu, ako bi se danes izjavili, da nam je dovolj že same gonje proti šolstvu in učiteljstvu ter da resigniramo na regulacijo plač. Vskoke med klerikalci še posebno čislajo in ščitijo. Mi seveda rajši resigniramo na taka priznanja in se ne premaknemo s svojega stališča. (Odobravanje.) Sicer se giblje med zmernimi ljudmi v klerikalnih vrstah skrita želja, da bi poslal dobri Bog koga, ki bi bojevitim petelinom izpodnesel tla, da bi se delo poštenih ljudi moglo svobodno razvijati in napredovati v korist domači zemlji. Naša dolžnost je, da stopimo med Ijudstvo, branimo svojo častin ustvarjamojez klerikalnemu navalu, ki preti pripraviti naše šolstvo na beraško palico! V boj za čast in pravico. Naše zahteve glede na preuredbo in pravično regulacijo plač kranjskega učiteljstva so znane. Precizovali smo jih na svojem velikonočnem shodu. Od teh zahtev ne odnehamo niti za las (Viharno pritrjevanje), zato ni treba nobene besede več ! Pa zato se tudi nismo zbrali danes. Sešli smo se sedaj v resnici na protestni shod, ki naj pokaže svetu, da si ne damo jemati časti, da zahtevamo svojih pravic in da se ne bojimo boja! (Tako je! Le odločno in nevstrašno naprej !) Naša zastava je razvita. V nas je vzrasla velika odporna moč dolgoletnega trpina in tlačana. Jasno se vije pred nami pot, po kateii stopamo s čvrstimi koraki. Bojazni ne poznamo. Naše dlani so čiste, z velikimi dejanji za seboj, z velikimi načrti pred seboj zahtevamo plačila svojemu delu in odločno obsojamo pogubno politiko kranjskega klerikalizma. Za čast svojega šolstva in svojega ugleda naprej do končne zmage! Ko je govornik končal, je kar završelo po dvorani in ploskanja in glasnega pritrjevanja kar ni hotelo biti konca, kar je jasen dokaz, da je g. Gangl govoril vsem iz duše in iz srca in dal duška čutilom, ki navdajajo sedaj srca vsega kranjskega učiteljstva. Nato je prečital g. naduč. Črnagoj te-le resolucije: Slovensko učiteljstvo zbrano na shodu »Deželnega slov. učiteljskega društva v Ljubljani« dne 27. decembra 1903. a) odločno obsoja za vso deželo pogubonosno obstrukcijo v deželnem zboru kranjskem ter protestuje, da klerikalci iz političnih nagibov nasprotujejo od vseh strani pripoznanemu, nujno potrebnemu izboljšanju učiteljskih plač; b) z vso ogorčenostjo protestuje proti nečuvenim žali.vam inhujskanju dr. Šusteršiča na shodih med preprostim ljudstvom proti šoli in učiteljstvu ; .) prosi vse merodajne faktorje, da branijo šolo in učiteljstvo proti takemu obrekljivemu in na poboj izzivajočemu hujskanju; „) izreka uredniku »Učit. Tovariša« is'kre n o zahvalo za možato obrambo našega ugleda in naših pravic ter izjavlja, da sepopolnoma strinja s pisavo svojega glasila. Preden se je glasovalo o resolucijah, je vstal gospod župan in deželni poslanec Ivan Hribar, viharno pozdravljen, in govoril prilično tako-le: Kot iskren prijatelj učiteljstva si dovoljujem, predno se bo glasovalo o predloženih resolucijab, nekoliko stvarnih opazk. Učiteljske plače in stranke. Ko ste se o Veliki noči zbrali na tem mestu k velikemu sliodu, da odločno in glasno povzdignete svoj glas, da se vam izboljŠa vaše naravnost obupno bedno stanje in se urede vaše plače, so se vse tri kranjske politične stranke udeležile po svojih zastopnikih tega sboda in učiteljstvu slovesno obljubile, da bodo z vsemi močmi podpirale te upravičene učiteljske težnje. Toda katoliško-narodna stranka je, prelomivši svojo dano besedo, pozabila ne le na svojo obljubo, da bo podpirala učiteljska stremljenja _...* izboljšanju plač, marveč se sedaj celo trudi na vse načine, da bi za vselej onemogočila te skromne učiteljske zahteve. Temu je treba pripomniti, da je klerikalna stranka morala storiti tako, ako je hotela ostati verna svojim načelom, zaradi svoje organizacije je morala nastopiti proti učiteljstvu, ker je njegova načelna nasprotnica. Narodno-napredna stranka pa ima gorko srce za učiteljstvo in ni in tudi ne bo nikdar pozabiia svojih danih obljub in napela vse svoje site, da učiteljstvo končno prispe do svojega zažclenega cilja in izvojuje zmago svojim upravičenim zahtevam. Hribarjev načrt o ureditvi učiteljskih plač. Spominjajoč se zagotovila, ki ga je dala o Veliki noči naša stranka učiteljstvu, sem začel sestavljati v dogovoru in v sporazumu z zaupniki izučite.ljskih krogov zakonski načrt, v katerem sem nasvetoval, da se naj učiteljem dado iste plače kakordržavnim uradnikom zadnjih treh činovniškib razredov. Ta načrt bi dal, ko bi prišel finančni odsek in z njim vred deželni zbor do rednega delovanja, na razpolago referentu finančnega odseka. Ta moj predlog bi se bil v zbornici gotovo sprejel in položaj našega učiteljstva bi bil osiguran, ako bi klerikalna stranka ne pričela iznova s frivolno svojo obstrukcijo. O dogodkih v dež. zboru. In da je katoliško-narodna stranka zakrivila, da dež. zbor ne funkcijonira, je jasno kot beli dan. Navzlic temu so Šli voditelji katoliško-narodne stranke med ljudstvo, dobro pojmujoč pezo svoje krivde, da bi odvalili krivdo obstrukcije od sebe in jo prevalili na rame narodno-napredne stranke, trdeč, da mi obstruiramo v odsekih in zato zaviramo redno funkcioniranje dež. zbora. Kdor tako govori, trdi vedoma neresnico 1 (Klici: Laže!) Mi smo bili voljni delovati v odsekih, toda samo pod pogojem, da se nam zajamči redno poslovanje našega deželnega parlamenta. Klerikalna stranka pa je zahtevala, da bi naj mi v odsekih redno in marljivo delovali, v razpravo pred zbornico pa bi prišle le stvari, ki bi ugajale le klerikalcem !in se njim zdele koristne. Tej klerikalni zabtevi se napredni poslanci niso mogli ukloniti, ker bi s tem postali hlapci kle- Irikalne stranke. Narodno-napredna stranka je postavila regulacijo učiteljskih plač kot kardinalno točko v program za letošnjezasedanjedeželnega zbora in ker klerikalna stranka ni hotela dovoliti, da bi se razpravljalo o ureditvi učiteljskih plač, ni bilo tudi narodno-naprednim poslancem ležeče na tem, da bi funkcionirali odseki. Pa to, da so odjedli učiteljstvu skorjico kruha, klerikalcem ni bilo dovolj, stopili so med narod, med neuko Ijudstvo in ga na najnečuvenejši način ščuvali proti šoli in učiteljstvu. Obrambno sredstvo zoper protiučiteljsko ščuvanje. Ako je takšno podlo početje izzvalo vihar ogorčenja med učiteljstvom in mu dalo povod k glasnemu odločnemu protestu, je pač naravno. Toda s protesti se ne doseže mnogo, tu je treba krepkega, vztrajnega dela, ako se lioče izvojevati uspehov. Učiteljstvo nima na razpolagonitipekla niii nebes, pač pa ima v rokah časni blagor Ijudstva. Ljudstvo se naj intenzivno poučuje in izobrazuje, da bo samo prišlo do prepričanja, da je zanj šola največji blagor in najvažnejši faktor, in se samo priučilo spoštovati v učiteljih svoje iskrene prijatelje in velike dobrotnike, katcrim se mora pošten trud in pošteno delo tudi pošteno poplačati. Narodno-napredna stranka stoji na stališču^da je pošteno delo vredno tudi poštenega plačila, zato bo tudi v bodoče zastavila vse svoje moči in sile, da se končno vendar ugodi upravičenim zahtevam kranjskega učiteljstva. (Glasno pritrjevanje.) Današnji shod se vrši pod božičnim drevescem, toda kranjskemu učiteljstvu ne napolnuje srca božično veselje, marveč žalost in skrb. A tudi za učiteljstvo bo napočil dan veselja, ko si izvojuje zmago. Ta zmagapaje mogoča le v znamenju krepke organizacije. Ko je govornik končal, so zadoneli glasni živio-klici po dvorani, in učiteljstvo je priredilo burno ovacijo gospodu županu. Goriško učiteljstvo. Predsednik je dal nato besedo gospodu nadučit. Križmanu z Goriškega, ki je prinesel pozdrave goriškega učiteljstva z zagotovilom, da spremlja goriško učiteljstvo stremljenja kranjskih tovarišev za izboljšanje gmotnega stanja z iskrenimi simpatijami in se izreka z njimi solidarne. Glasovanje. Predsednik g. Režek je potem dal na glasovanje gori navedene resolucije. Ko je pozval navzoče, naj dvignejo roke, ako so za predložene resolucije, se je vzdignilo kakor na povelje do petsto rok, nastal je šum in vse vprek je klicalo: »Vsi smo zanje!« In ko je predsednik pozval one, ki so proti resolucijam, naj dvignejo roke, je zavladala v dvorani grobna tišina, a vzdignila se ni niti ena roka. Resolucije so bile torej sprejete enoglasno in s hrupnim odobravanjem. Sklep. S tem je bil izčrpan dnevni red. Predsednik se zahvali g. poročevalcu za njegov trud in jedrnato poročilo, g. županu na prijaznem pojasnilu o današnjem položaju naših zahtev in g. tovarišu Križmanu na izrečeni solidarnosti in iskrenih simpatijah primorskih tovarišev do nas in končno vsem zborovalcem in zborovalkam na veliki pozornosti in zanimanju, s katerim so sledili današnji razpravi. Izreka nadejo, da se morebiti vendarle omehčajo srca naših nasprotnikov ter nam v kratkem zasije solnce boljše bodočnosti. Naj pa se že zgodi tako ali drugače, obupali nad svojo bodočnostjo ne bomo nikdar, dokler nas ščiti in varuje mogočna roka velikega našega dobrotnika, ki je v veliki ljubezni do svojih narodov in v očetovski skrbi za njih izobrazbo in napredek podpisal in nam dal nove šolske zakone ter s tem postavil trden temelj, na katerem se danes tako lepo razvija naše ljudsko šolstvo. Kadarkoli pa se shaja slovensko učiteljstvo v svoje stanovske shode in zborovanja, vsekdar se hvaležno spominja tega svojega dobrotnika in zaščitnika; zato obrnimo v duhu tudi danes svoje oči tja pred Najvišji prestol ter zakličimo iz dna svojega hvaležnega srca: Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu našemu cesarju Slava! Slava! Slava! Zborovalci so navdušeno zaklicali cesarju trikratno »Slavo!« * Potem zaključi predsednik shod. Brzojavni pozdravi. G. učitelj Jelenc je nato prečital došle brzojavne pozdrave. Idrija: Zadržani, kličemo z vami: V boj na divje Amonite! — Župan Lapajne, Bajželj, Novak. Predoslje: Zadržan se osebno udeležiti velepomembnega shoda za naš stan, pozdravljam taistega najsrčneje ter se strinjam glede vseh točk z Vami. — Hinko Paternost. Radovljica: Neljubo zadržan, a v duhu z vami! Živel Gangll — Grčar. Selce: Z resolucijami na shodu se tudi midva strinjava. Svaka sila do vremena ! — Primožič, Stupica. Selce: Nepričakovano zadržana kličemo : Naprej za našo pravico! Pogin klerikalizmu! Grmek, učitelj; Rakovec, učiteljica; Podobnik, predsednik kraj. šol. sveta. Selce : Ziveli pijonirji, izobraževatelji mase slovenskega naroda za pravo duševno svobodo in napredek. — N a p r e dnjaki selške občine. Stari trg: Zadržan shoda se udeležiti, sem duhom in srcem pri vas. Pogin sovražnikom učiteljstva in šole! — W i g e 1 e. Tržič: Zadržan kličem: Naprej v boj za naše pravice! — Wider. Vipava: Zatiranemu kranjskemu učiteljstvu izreka svoje simpatije — županstvo Vipava. Vipava: Svoje zaničevanje izrekamo zatiralcem učiteljstva! — Krajni šolski svet Vipava. Vipava: Osebno zadržani udeležiti se zborovanja se strinjamo s sklepi današnjega shoda, želeč istemu najboljših uspehov. — Punčuh, Mercina, Grum.