informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana ^016 avgust 1985 št. 150 ■ NOVOST V MESNI INDUSTRIJI Notranji nadzor daje več ZALOG, 25. julija - »Z vodstvenimi delavci naše delovne organizacije smo se dogovorili in že v mesecu januaiju letos pričeli z izvajanjem samokontrole dela in opravil,« sta povedala Stefan Jazbec, °bratovodja, ki ima v Mesni industriji na skrbi hleve, klavnice in črevamo in Štefan Hribar, kmetijski tehnik in vodja hleva. Dogovorili so se, da bo samokontrolo, imenujejo jo tudi avtokontrola, vodila Ana Bregarjeva, ki je vodja kakovosti v delovni organizaciji. »Bistvo kontrole je, da ugotovimo kje delamo napake, ki vplivajo na kakovost dela in vzporedno Potem tudi na kakovost izdelkov ter da jih ob delu sami odpravimo ali pa predlagamo tehnične izboljšave, če je to potrebno. Prostovoljno so se za sa-giokontrolo odločili štirje delavci, eden v hlevu -Štefka Hribar, v klavnici Ivan Izlakar in jaz, v čre-varni pa Franc Janežič, vodja črevame,« pravi Stefan Jazbec. Svoje delo kontrolirajo večkrat dnevno. Prva kontrola je pred pričetkom dela, kakih 20 minut Pred šesto uro zjutraj. Takrat kontrolirajo splošno in osebno higieno, zaščitna sredstva, vodovodne naprave in podobno. Med delovnim časom izmene izvrše kontrolo še trikrat. Ugotavljajo predvsem kakovost dela ter izvajanje vseh predpisov, kijih zahteva živilska industrija, vse ugotovitve in eventuelne napake pa vpisujejo v posebne obrazce. Štefka Hribar je povedala, da obsega kontrola tudi osebno higieno kot je umivanje, redno britje, striženje, redno preoblačenje delovnih in higienskih oblačil, humano ravnanje z živalmi in ne nazadnje tudi medsebojni odnosi in odnos do dela in zaupanih sredstev. Štefan Jazbec pa je dodal, da kontrolirajo kakovost dela tako pri klanju, razkoževanju, razsekova-nju ter uporabljanju sterilizatoijev, saj mora delavec ob vsaki živali obvezno sterilizirati nože in brus. Na sestankih, ki jih imajo vsak teden skupaj obravnavajo ugotovitve in napake ter predlagajo kje in kako ukrepati, da bi bilo bolje. Tem sestankom, ki jih vodi Ani Bregar prisostvuje tudi redni kontrolor, ki prav tako trikrat ali štirikrat dnevno kontrolira in zapisuje svoje ugotovitve. S primerjavo zapiskov samokontrole in redne kontrole kaj hitro ugotove eventuelna odstopanja, ki jih potem obravnavajo. Odstopanja so seveda tudi možna saj je med obema kontrolama časovni presledek, kate-rikrat tudi celo uro. »Napake, posebno tiste, ki gredo na rovaš kakovosti dela in izdelkov bremene ves oddelek. Pritisk dobrih in vestriih delavcev na tiste, ki delajo napake je dokaj močan, in niso osamljeni primeri," ko je bilo potrebno, daje bil delavec premeščen na drugo delo v oddeleku ali pa v drug oddelek. Seveda se to čestokrat odraža tudi na osebnem dohodku. »Uspehi samokontrole so že tu. Lahko rečemo, da smo za osebne napake v skoraj 80 odstotkih že odpravili, napake, ki pa zahtevajo tehnične izboljšave odpravljamo počasneje, tako hitro, kolikor nam je denarja na voljo«, sta povedala Jazbec in Hribarjeva. - Z. G. emona hoteli ■ ŽETEV REŽE ČAS DOPUSTOV Manjši pridelek pšenice DOMŽALE, 25. julija -»Letošnja žetev kasni za dober teden,« ugotavlja Joža Matjanova, dipl. inženir agronomije domžalskega tozda Agroemone - Poljedelstvo govedoreja. »Ozimni ječmen, skupaj z jarim smo ga imeli na 271 hektarjih, je že teden dni pod varno streho. Pridelek je tolikšen kolikor smo ga načrtovali. Poželi smo ga na poljih v Zadobrovi, Drnovem, na Pšati in v Vodicah. Doma ga bomo za krmo obdržali 150 ton, ostalo pa bomo poslali v pivovarno Laško. Tja bomo prodali tudi ves jari ječmen. Oljno ogrščjco smo posejali prav tako kot ječmen v štirih naših enotah. Skupaj jo je bilo posejane na 149 hektarjih. Spravilo je že skoraj končano, pridelek pa je zaradi tega ker je polegla pod pričakovanim. Pri pole-ganju se je osipala, zato je pridelek letos le 23 stotov na hektar, ali po novem 23 de-citon (det). Vso oljno ogr-ščico bomo prodali oljarni v Slovenski Bistrici. Z žetvijo pšenice, imamo jo na 411 hektarjih, smo pričeli v torek 23. tega meseca. Vreme nam gre na roko kot pravimo, skuša nekako popraviti pretekle dni, ko je dan za dnem deževalo. S pridelkom pšenice ne bomo zadovoljni, saj vse kaže, da bo letina pod poprečjem. Predvidevali smo 42 det na hektar, dosedanje ugotovitve pa kažejo, da bo kar dobro, če bomo dosegli 40 det na hektar. Trenutno delamo s štirimi kombajni, čez dan ali dva pa bodo na pšenična polja prišli še štirje, ki sedaj kon- čujejo s spravilom oljne ogrščice. Pšenico bomo po pogodbi prodali ljubljanskemu Žitu. Ozko grlo predstavlja pri nas že malce zastarela sušilnica v Drnovem. Vse žitarice moramo seveda še dodatno osušiti. V začetku žetve je imela pšenica 20 do 22 odstotkov vlage. Te dni jo je imela že manj, prišla je na 18 odstotkov, imeti pa jo sme le 14 odstotkov. Oljno ogr-ščico smo morali osuševati na 7 odstotkov vlage, pri žetvi pa jo je imela 16 do 18 odstotkov,« pravi Joža Matjanova. Kot smo zvedeli koruza, najpomembnejša poljščina kmetjjcev na prodnatih tleh lepo kaže, bolj slab pridelek pa se obeta na ilnatih tleh. Skupaj imajo koruze posejane na 915 hektarjih, vso pa bodo potrebovali za silažo, za prehrano lastne goveje črede. Kakšni večji, nerešljivi problemi jih ne tarejo, kolikor pa jih imajo, jih skušajo sproti reševati. Kombajni niso več novi, zato imajo delavci servisne službe polne roke dela, da ni prevelikih zastojev. Z rezervnimi deli so še vedno težave, domiselni mehaniki pa marsikdaj postore kar izgleda na prvi pogled nerešljivo. Te dni kmetijci niso na morju temveč na polju. Žetev reže čas dopustov. Ti bodo prišli na vrsto na jesen in zimo. Toda tudi takrat bo zemlja priganjala k delu. Kruh raste na njivah - nikjer drugje. (Nadaljevanje na 2. strani) Kombajni Kmetijskega kombinata Ptuj Emona na Dravskem polju ■ POLETJE POD BIOKOVIM Polepšan holel Morenia PODACA, 27. junija -»Letošnja sezona je znatno boljša kot lanska, več je turistov, ki jim zaradi boljše oskrbe lahko nudimo pestrejšo ponudbo. Opažamo pa tudi, da so se povečale tudi izvenpenzionske usluge,« pravi Vito Čovič, direktor hotela Morenia in turističnega naselja, ki sodi v okvir Emonine delovne organizacije hoteli Jadran Kardeljevo. »Menim, da so gostje za-dovoljnejši saj smo preko zime veliko postorili. V osrednjem objektu kjer je restavracija smo v prvem nadstropju uredili TV salon in posebno sobo za biljard kjer so gostom na voljo tri mize. Skoraj 2 tisoč kv. metrov plaže smo opremili z betonskimi ploščicami, zgradili pomol za pristajanje manjših ladjic, zbetonirali dovoz do morja za motorne čolne, na ostali del plaže pa smo navozili stotine kubičnih metrov drobnega proda pa nas vseeno čaka za prihodnjo zimo še precej dela. Morenia mlada lepotica na Jadranu Pohvaliti moram osebje hotela, ki je pretežni del, predvsem težaških opravilo prav udarniško v času ko smo imeli hotel zaprt. Enako prizadevno pa se sedaj v sezoni trudi, da vse teče tako kot je treba, da zadovoljimo naše goste. To menim za vse, od osebja v recepciji kjer je prvi stik z gostom, strežnega osebja do snažilk in zaposlenih v kuhinji,« je povedal Vito Čovič. Če bi si kdorkoli zaželel pravega počitka, duha in telesa, in če bi se odločil za Morenio, bi zadel v črno, kot pravimo temu. Prav na koncu obronkov Biokova, v zaselku Podaca, slabe dva kilometra od Zao-stroga, je delovna organizacija Emone Hoteli Jadran zgradila hotel in turistično naselje Morenia. Hotel in hišice z apartmani so v borovem gozdiču tik ob sami obali, ki se ponaša z najlepšimi plažami na Jadranu. Poleg 336 postelj v apartmanih je še 170 postelj v dvoposteljnih sobah v hotelu. Te zmogljivosti imajo skupno recepcijo, dve restavraciji, pokrito restavracijsko in kavarniško teraso, bazen, diskoteko, TV salon in sobo za biljard. Gneče za prostorom ni nikoli saj je gostom na voljo več kot 850 sedežev. Morenio so zgradili, tako je povedal Tomislav Popovič, vodja vzdrževanja v treh etapah. V pičlih sto dneh so zgradili 60 apartmajev že leta 1983. Kompletni inženiring je pripravila delovna organizacija Šipad iz Splita. V drugi fazi lani so zgradili osrednji del kjer so restavracija, kuhinja, recepcija in ostali potrebni prostori. Zmogljivost so povečali za 88 dvoposteljnih sob in 14 apar-tmanov. V tretji fazi so pozimi 84/85 uredili TV salon, samopostrežno trgovino ter plažo. Slednjo so pričeli urejati v začetku februarja 1985, nared pa je bila že 15. maja letos. Več sto kubičnih metrov betona so porabili za 1.800 kv. metrov terasaste plaže in pomol ob katerem lahko pristajajo manjše ladjice, ki vozijo turiste na bližnje izlete. Skoraj tisoč kubikov drobnega proda so navozili na peščeno plažo. Da je vse tako kot je treba, so zasadili 13 velikih palm ter veliko število oleandrov ter drugega sredozemskega rastlinja, za kar so odšteli dobrih sto milijonov starih dinarjev. Vse iz lastnih sredstev. Najlepše počitnice življenja Za turiste, ki pridejo na oddih z motornimi čolni so uredili široko dovozno rampo za spuščanje čolnov v morje. V samem naselju so zasadili številne borovce, oleandre, palme in mimoze, tako da predstavlja naselje pravi cvetlični in zeleni vrt. »Lahko rečeva brez pretiravanja, da so letošnje najine počitnice najlepše v življenju,« je povedal Alfred Josi-ek, gradbeni inženir Stavo-projekta iz Karvina pri Ostravi na Češkem, ki s svojo soprogo Zdenko preživljata letni dopusta v Morenii. »Prvič sva na dopustu v Jugoslaviji in se počutiva ne lepo ampak čudovito. Imate (Nadaljevanje na 4. strani) ■ TURIZEM Globlour: Za petino več gostov kot lani LJUBLJANA, 30. julija - »Turistična sezona je letos izredno dobra. Utemeljeno pričakujemo, da bo fizični porast za dvajset odstotkov večji kot lani,« pravi Davorin Ferligoj, direktor turistične agencije Emona Globtour. »Probleme preknjiženja, in to na celi obali Jadrana, uspešno rešujemo z gosti na mestu samem. Pomagamo si z drugimi hoteli, bungalovi, apartmani in podobno. Lahko trdim, da dosedaj še nobeden gost ni ostal brez strehe. Na račun hotelov, ki so prebukirani, priznavamo gostom seveda določeno odškodnino. Računamo, da kakšnih večjih pritožb gostov ne bo. Pravtako menim, da letošnja preknjiženja ne bodo šla na rovaš sezone prihodnjega leta. Zanimanje za zakup zmogljivosti za prihodnjo sezono je izredno veliko. Pripomniti moram, da je bilo za sezono urejenih precej zadev, na katere so bile še lani pritožbe. Pri tem menim na mejne prehode in na kompletno preskrbo v turističnih krajih vzdolž obale,« je povedal Davorin Ferligoj. Znaten porast tujih gostov so zabeležili letos iz Anglije. V porastu so tudi gostje iz Zvezne republike Nemčije. Manj gostov kot lani, iz katerekoli države, niso imeli nikjer v naših turističnih centrih. Vse povedano vzbuja utemeljeno upanje, da bo letošnja turistična sezona dobra. Z. G. informator Tudi Riviera: Nismo preknjiženi! PORTOROŽ, 16. julija — »Smo ena redkih hotelskih hiš, ki nismo prebukirani ali preknjiženi,« med drugim poudaija Janez Sterle, malce prepozno glede na spomladansko polnjenje naših hotelov. Riviera je gostila 18% več tujih gostov (v prvih šestih mesecih) kot lani v enakem času, in 8% več vseh. Čeprav so Nemci še zmeraj večinski gostje, je viden porast gostov in Skandinavije in Anglije, kar je rezultat dela Yugotoursov, menijo v Rivieri. Vse tja do 13. oktobra kaže zelo dobro, ko bo Riviera boij ali manj polna, pa tudi za kasneje kaže več kot ugodno. In Globtour? Februarja, marca, aprila in maja je »polnil« Riviero s komaj 2 do 3% vseh gostov, junija 4,57%, zdaj pa želi imeti 113 postelj. To ne gre, menijo Rivierčani. Moramo sodelovati z agencijami, ki nas znajo polniti tudi v globoki predsezoni. Ves rizik je na strani hotelirjev, na agencijski skoraj nikakršnega. Danci, Švedi in Angleži so izredni izvenpenzionski potrošniki, medtem ko so nemško govoreči gostje še zmeraj bolj skromni. In ponudba? Odprt je klub 27 - nočno zabavišče, disco muzika, na terasi Slovenije plesna glasba, Jurček ima glasbo - vsi in vsak za svojo klientelo - za vsakogar nekaj- N. I. Vsak večer pies ob marini Ko zaide sonce, se pred restavracijo Majolka na Bemar-dinu oglasijo kitare in orgle. Za ples in razvedrilo poskrbi trio iz Celja, ki nastopajo pod za turiste zvočnim imenom -»Bergen Blumen«. Vodja tria Štefan Kobak, ki igra ritem kitaro pravi, da igrajo tisto kar je gostom všeč. Igrajo predvsem slovensko narodno zabavno glasbo, za nameček pa še dalmatinske pesmi in da je vzdušje res pravo vmes tudi tuje evergreene. Tako je za vsakega nekaj. Igrali bodo vsak večer tja do 15. septembra, ko se bo iztekla pogodba. Celjski trio zabava goste na terasi pred restavracijo Majolka v Bemardinu pozno v noč ■ Najnovejša izkoriščena energija Samo sonce greje riviero PORTOROŽ, 16. julija - »Kar zadeva energijo, nas trenutno greje samo sonce,« pravi malce zadržano direktor hotelov Riviera tov. Mastnak, češ vse ostalo boste zvedeli jeseni, ko bodo znani prvi pravi rezultati o izkoriščanju 180 »oken« ali kolektoijev oziroma lovilcev sončne energije, ki so pritrjeni na terasah ali nadstreških hotelov. Največkrat niti zjutraj ni treba ogrevati sanitarne vode z drugo energijo, čeprav je oblačno... In: še nobena steklenica ni priletela na kolektorsko okno, kar je tudi dobro znamenje, Direktor meni, da zdaj, ko so vsi ljudje do skrajnih meja delovno napeti, in sicer od receptorja do delavcev na plaži, ni čas za obračunavanje energije pri 805 dnevnih gostih. N. I. Vest iz Železne Kaple Trikrat boijši junij za Obir ŽELEZNA KAPLA, 4. julija - Kot je povedala Inna Haderlapova iz hotela Obir se z letošnjim obiskom gostov v mesecu juniju lahko pohvalijo. Medtem, ko so imeli lani v juniju le 491 nočitev, sojih zabeležili letos 1.526, kar je za 310 odstotkov več kot lani. Pretežno so imeli v gosteh Nizozemce (1.160), slede jim Nemci (217), Avstrijci so nočili 134 krat, 15 nočitev pa lahko pripišemo gostom iz drugih držav. »Danes smo zasedeni 70 odstotno,« je povedala Irma, »z letošnjo sezono smo veliko bolj zadovoljni kot z lansko. Kako bo na jesen še ne moremo zagotovo trditi. Lani smo imeli zelo dober september. Več kot 1.500 nočitev smo imeli. Emonina turistična agencija Globtour nam je pripeljala precej gostov preko turistične agencije Wcser Reiscn iz Hofgei-smara pri Kaslu. Na podobno sodelovanje računamo tudi letos«. Z. G. GOSTINEC SVETUJE Pij malo - pij dobro Alkoholizem je zli duh vsakega, še posebej pa slovenskega naroda. Statistika ugotavlja, da je samo v Sloveniji več kot 80.000 kroničnih alkoholikov in da to število, na žalost, iz dneva v dan raste. Statistične številke so suhoparne in ne povedo vsega - ne govore o nesrečnih zakonih, razbitih družinah, o nesrečnih starših in otrocih. Govorile bi lahko o osebnih tragedijah, zdravstvenih težavah, o problemih v službi in tudi o mnogo prezgodnji smrti. Ni moj namen strokovno razpravljati o alkoholizmu, tega tudi ne znam. Rad pa bi napisal nekaj besed 6 njem - kot gostinski delavec sem bil takorekoč desetletja na pragu dogodkov, v gostinstvu pa se, to vemo vsi, točijo tudi alkoholne pijače. V boju proti alkoholizmu smo gostinci v čudnem položaju. Prodaja alkoholnih pijač je ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Naši osebni dohodki so odvisni od prodanih količin alkohola. Gostom pač ne moremo govoriti o škodljivosti alkohola. Ne moremo reči: »Imamo odlično vino in prvovrstno domače žganje, ne priporočamo pa vam, da si to naročite, lahko vas to privede v alkoholizem, naj vam Haioški griči na piatnih amaterjev Nedavno je bila zaključena na Borlu slikarska kolonija »GORCA« 85’, katere organizator je bila likovna sekcija DPD »Svoboda« Ptuj, pokrovitelj pa EEK TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj. Devet slikarjev amaterjev je prišlo iz različnih koncev Slovenije. Nastanili so se v gostišču grad Bori ter teden dni ustvarjali likovna dela med haloškimi griči. TOZD Gostinstvo »Haloški biser« je udeležencem kolonije nudila brezplačni penzion v času slikanja ter obenem tudi prostor za razstavljanje. Najboljša likovna dela so bila razstav j ena do konca julija v restavraciji Hotela Poetovio v Ptuju. Omenjena razstava in številna slikarska dela, ki krasjo ptujske gostinske lokale, kažejo na to, da se kulturna dogajanja lahko uspešno vključijo v gostinsko turistično ponudbo. L KOVAČIČ prinesem raje kozarec mineralne vode?« Delo v gostinstvu zahteva treznega človeka. Le s treznim in strokovnim delom, vljudnostjo in prijaznostjo bomo zadovoljili naše goste, da nas bodo zapustili z lepimi vtisi in se radi vračali. Na žalost pa ni vedno tako. Tudi v gostinstvu imamo delavce, ki s prekomernim pitjem in v vinjenem starju kvarijo ugled delovni organizaciji, gostinstvu in sebi. Če hočemo dvigniti raven gostinstva se moramo boriti in truditi, da bo takšnih primerov vedno manj. Kako torej združiti boj proti pretiranemu pitju z našo ekonomsko uspešnostjo? Na to vprašanje gostinci težko odgovorimo. Nimamo dosti možnosti, niti pravega interesa, da bi propagirali sadne sokove, čaje in mineralne vode. Nekaj pa le lahko storimo. Ne točimo alkohola mladim, starim manj kot 18 let. Naj si mladi z našo pomočjo ne zastrupljajo organizma. Še vedno velja rek - da kar se Če bomo tudi gostinci pn pitju zmerni in bomo tako dah dober zgled, smo že nekaj storili. Pomagamo pa lahko tudi pri dvigu pivske kulture. Pijmo malo a pijmo dobro, je dober nasvet, ki tudi nekaj velja in pomaga. Na kakovost pa se gostinci spoz; namo. Dokažimo, da mr nismo alkohol prodajamo odvisni od njega. Kultura vsega naroda se kaže tudi v njegovi pivski kulturi. In tu gostinci lahko nekaj pripomoremo. Starejši naj izkušnje prenašajo, 03 mlade sodelavce, vzgajairn° jih, po potrebi pa bodimo tudi strogi. Svetujmo ju*}’ zamotimo jih z drugimi aktivnostmi, ki so veliko korakov oddaljeni od poti pop1' vanja, nekoč nam bodo hvaležni. Stane Demšar Tov. Urednik informatorji Janezek nauči, to Janez zna. Tudi vinjenim gostom ne točimo alkoholnih pijač. Drugi dan nam bodo oni in njihovi najbli^ji hvaležni. Prosim te, da objaviš ta mol skromni prispevek. Vem, da so tako kot pof vsod, tudi v Emoni problemi glede alkoholizma. Verjetno sem prvi iz vrst gostincev, ki piše o tem problemu-Prav bi bilo, da bi bilo takm člankov več. ŽETEV REŽE ČAS DOPUSTOV Manjši pridelek pšenice (Nadaljevanje s 1. strani) Enaindvajset kombajnov na ptujskih poljih PTUJ, 26. julija — Žetev pšenice se je te dni na Ptujskem in Dravskem polju dodobra razmahnila. Enaindvajset kombajnov žanje pšenico, ki so jo ptujski kmetijci posejali na 1.200 hektarjih. »Z žetvijo pšenice smo pričeli v torek 23. julija in računamo, da jo bomo končali, če bo vreme, tam okrog 2. avgusta. S pridelkom smo zadovoljni, saj vse kaže, da bo pridelek tam okrog 55 det na deli in gorivom nimamo, le vreme naj bi nam šlo še nekaj dni na roko,« pravi Damjan Finžgar. Tako kot lani so tudi letos poskusih s konjskim bobom. Dve sorti so ga posejali na 12 hektarjih, vsega pa bodo porabili za krmo pnjskom na farmi v Dražencih. Vsi ptujski kmetijci so na poljih in hite. Priganja jih lepo vreme. Danes je lepo, nič pa ne vemo, kakšno bo jutri in pojutrišnjem. Hlebec kruha je, o tem le redko pomislimo, odvisen predvsem od vremena. Z. G. Vest iz Portoroža Burja ne miruje PORTOROŽ, 17. julija - Mimo se je zibala ob rahlem plimovanju v portoroškem pristanu izletniška ladjica »Bura«, ali po slovensko buija, last Emonine turistične agencije Globtour ter čakala na vkrcanje potnikov za Trst. -’ , »Burja nikoli ne miruje,« je povedal Giordano Faraguna, strojnik na ladji. »Če pogledate v ladijski dnevnik, boste lahko prebrali, da traja naš delavnik 12 ali 13 ur dnevno. Ob ponedeljkih vozimo turiste iz Umaga v Grado v Italiji, ob torkih iz Umaga v Trst, ob sredah pa turiste iz Portoroža v Trst. Naslednji dan plujemo iz Portoroža v Poreč in Rovinj, vmes križarimo s šolarji iz Češkoslovaške. Dve triurni vožnji navdušujejo mlade Čehe. Zatem pa se red voženj ponovno zavrti.« Buija dejansko nikoli ne miruje. Vsakodnevno reže valove ob obali Istre in v Tržaškem zalivu. Posadko ladje sestavljajo barba - kapetan Ive Fra-nulič, Giordano Faraguna, ki je upravitelj stroja, krmar Jože Sobota in mornar Branko Lelas, vsi pravi morski volkovi, ki vedo, kaj je morje in kako se ladji streže. Burja je lična turistična ladja, ki sprejme na krov in pod njega 145 potnikov, dva močna motorja Volvo, vsak od njih zaleže za 240 konj, pa ji omogočaj0 solidno hitrost 12 vozlov. Gostom na ladji želimo prijetno potovanje, posadki pa predvsem mimo molje in čimveč potnikov. Z. G. hektar, kar je zadovoljivo. Vroče in suho vreme dobro suši pšenico. Vlage ima sedaj približno 17 odstotkov, zato jo je treba le malenkostno dosuševati, imeti sme le 14 odstotkov vlage,« je povedal Damjan Finžgar iz Emo-ninega Kmetijskega kombinata na Ptnju. »Za mariborski Intes imamo posejane tudi 12 hektarjev rži, ki pa je še na njivah. Oljna ogrščica kaže slabše kot lani. Za slovenjbistriško oljarno smo je posejali na 26 ha. Precej jo je prizadelo vreme. Polegla je in bo zato pridelek tam okrog 23 metrskih centov na hektar. Vegetacija komze, posejali smo jo na 1.900 hektaijih, je normalna. Pridelek komze bo poprečen. Spomladanska moča jo je močno prizadela. Približno 500 hektaijev jo bomo predelali v silažno krmo, ostala pa bo porabljena v zrryu. Ker je vlaga žitaric dokaj nizka, sušilnica ne predstavlja ozkega grla. Kakih bi- stvenih težav z rezervnimi Jare Bilič (tretji z leve) s sodelavci na terasi hotela Morenia VESTI ISPOD BIOKOVA Morenia u lepšem rahu PODACA, 27. juna - »Svi su izgledi da če ovogodišnja sezona biti puno bolja od ^ske, ima više turista koji-niožemo, zahvaljuj uči' P”Uoj opskrbi, pružiti kvali-tetnye usluge. Primječuje-P10 takoder da su se poveča-, 12vanpansionske usluge« je Vito Čovič, direk-ior hotela Morenia i turistične naselja, koji spada u ok-Vf Emonine radne organiza-f?)e hoteh Jadran Kardeljevo. »Mislim da su tu naši gosti zadovoljni, ove smo zime Piuio toga napravili. U srednjem objektu, u kojem se JJ^azi restaurant, u prvom ntu smo uredili TV salon i posebnu sobu za bitjar u ko-J°J su tri stola za biljar. Sko-d vije tisuče kvadratnih ffietara plaže popločili smo ..tonskim pločama, izgradi-P moI za pristajanje manjih arodova, betonirali dovoz Qo mora za motorne čamce, a na preostali dio plaže navozili smo stotine kubičnih dietam sitnog šljunka, ali das svejedno čeka još mno-80 Posla za iduču zimu. Moram pohvahti peisonal dotela koji je preteži dio, a dazočitomone ngjteže poslo-V6« udamički obavio upravo “ Periodu kad je hotel bio zatvoren. S jednakim elanom se sada u sezoni trude da bude sve u najlepšom reji11: da budu gosti zadovo-Uni. Tu mislim, na sve, od Osoblja na recepciji koje dspostavi prvi kontakt s gostom, do čistačica i zaposleni u kuhipji« rekao je Vito Morenia, mlada lepotica na Jadranu .Kad bi čovek poželeo pra-'d odmor, duha i tela, i kad bi 5® odlučio za Moreniu, bio bi d>, kao što obično kažemo, Pun pogodak. Tamo gde s vrša vaju padi de Biokova, u zaseoku Podaja, niti dva kilometra od Za Ostroga, radna organizacija **oteU Jadran sagradila je hotel i turističke naselje Mo-hhtia. Hotel i kučice s apar-onanima smešteni su u boro-v°j šumici, tik uz o balu koja Se diči nelepšim plažama na Jadranu. Porod 336 postelja d aparatmanima u hotelu stoji na raspoloženju 170 postelja u dvokrevetnim sobama. Ovi kapaciteti imnju zajed ničku recepciju, dva re-stauranta, pokriven restu-tdnt i kafanu na terasi, bazen, diskoteku, TV salon i Sobu za biljar. Gužve oko za- uzetih stolova zapravo nema, ozbirom da raspolažu sa 850 sedišta. Morenia je bila sagradena u tri etape, objasnio nam je Tomislav Popovič, šef odr-žavanja. Za samo sto dana sagradeno je 60 apartmana več 1983. godine. Kompletni inžipjering izvelaje radna organizacija Šipad iz Splita. U drugoj fazi, lani so sagradili središnji deo u kojem su restaurant, kuhinja, recepcija i ostale prostorje. Kapacitete su povečali za 88 dvokrevet-nih soba i 14 aparatmana. U trečoj fazi, protekle zime uredili su TV salon, samopo-slugu i plazu. S radovima na uredenju plaže otopčeli su početkom februara 1985, redovi su bili dovršeni več 15. maja. Nekoliko stotina kubičnih metara betona utroše-no je za 1.800 kvadratnih metara terasaste plaže i mola uz koji mogu pristati marji bro-dovi, kao što su oni koji voze turiste na obližrje izlete. Skoro hiljada kubika sitnog šljunka navozili su na pešča-nu plazu. Da bude lepše zasadili su 13 velikih pahni, ne-brojeno oleandara i drugog sredozemskog drveča, a samo za to su izdvojili sto starih miliona dinara. Sve je išlo iz sopstvenih sredstava. Za turiste koji dodu na odmor sa motornim čamcima uredili su široku dovoznu rampu za spuštarje čamaca u more. I samo naselje uresi-li su brojnim borovima, ole-andrima, palmama i mimozama, tako da naselje predstavlja pravi zeleni cvetnjak. ROSETE Dobro je unapred znati KARDELJEVO, 22. juna - Radnu organizacijo Emona Hoteli Jadran posetio je poznati turistički stručrjak Leni Koven iz Londona. Sa rukovodečim radnicama Hotela Jadran razgovarao je o izgradnji hotela Labineca u Gracu završetak kojeg je predviden za ovu jesen, a naročilo o mogučnostima prila-goda varja hotela željama klupskih gost ju. Gost iz Engleske je razgledao Hotel Lagunu i Moreniu, te je zadovo jan napomenuo: »U Dubrovniku sam boravio u hotelu Belveder, luksuzne kategorije, ali za dopust bi se ipak rad je odlučio za hotel Morenia.« »Londonski stručrjak je posjetio Hotele Jadran na osnovu naše suradnje s touroperatorom, koji če vjedno puniti ovaj hotel. Namjera Jadrana je da več prilikom gradnje uredimo novi hotel Labineca tako, da se klupski gosti u njemu dobro osječfju i da budu zadovoljni »rekao nam je Rade Maršič, glavni direktor hotela Jadran. Dobro rečeno i razborito. Prilično redak slučaj prilagodavarja novih kapaciteta tržištu i poznatoj kljenteli. Dobro je unapred znati - a veroatno i jevtinje. Z. Gjurin Nemarno nikakvih problema. Što nedostaje? Možda ponegde koš za otpatke, to nje kritika, samo prijatejski savet. Sa hrenom smo više nego zadovojni, količinski je ima dovojno, izbor je bogat, na raspoloženju nam stoje četiri menja. Naša češka hrana se inače nešto razlikuje od vaše, ah smo vašu odmah prihvatili. Posluga u restoranu je jubazna, znaju nam uvek dobro savetovati. I uopšte, jubaznost je vaša deviza. Prjatan je mir koji vlada u naselju i uopšte svuda. Tu se človek doista odmori. Ne na-dostrje nam nočni lokah koji se obično nalaze u turistič-kim mestima. Razveselila me se mogučnost da ga mogu navečer igrati bijar, kot Najlepši odmor u životu »Bez ikakvog pretiravanja možemo reči da je naš ovo-godišrji dopust naj lepši u životu«, rekao je Alfred Joi-esk, gradevinski inžerjer Stavoprojekta iz Karvina, kot Ostrave u Čehoslovač-koj, koji sa suprugom Zdenkom provodi ovogodišnji odmor u Morenii. »Prvi put smo na godiš-rjem odmoru u Jugoslavji i nje nam lepo - osečamo se prekrasno. Vaša je zemja prekrasna. To vam je dato. Ah divimo se i vašim jjudi-ma, što su sve napravili da bude zemja još lepša. Pored starih kuča, koje noše pečat prošlosti, sagradili su lepe kuče koje se dovitjivo povezuje u harmoničnu celinu. Medu judima se osečamo kao dobrodošli gosti, čak kao prjateji. Znate stvorih atmosfera da se osečamo prjatno i domače. ■ KORIŠČENJE NAJNOVIJE ENERGIJE Rivieru greje samo sunce PORTOROŽ, 16. jula - »Što se tiče energje, tre-nutačno nas greje samo sunce« kaže nam, sa nešto rezerve, direktor hotela Riviera drag Mastnak, a ostalo čete ionako saznati ove jeseni, kad budu poznati prvi pravi rezultati kako je bilo iskorišteno 180 prozora, kolektora koji love solamu energje, a pritvrdeni su na terasama ih na krovu hotela. Uglavnom, niti ujutro nam nje potrebno ogrevati sanitamu vodu sa drogom energjom, makar je oblačno... A takoder njedna flaša nje »aterisala« na kolektorima, što je isto tako dobar znak. Sada kad sve vrvi, kad su svi do kraj njih granica prenapregnuti, od receptora do radnika na plaži, nje nujprikladnje vreme za obračunavanje energije, razmšja direktor hotela, sa sadašrjih 805 gostiju dnevno. N. I. kuče u Čehoslovačkoj se njim bavim, skoro bi rekao, profesionalno. Možda još usput mah savet U TV salonu bi možda ubuduče mogli prikazivati video ih film o tu-rističkim lepotama vaše ze-m je. Gosti bi tako imali pri-tiku da u kratkom periodu koji prežive kot vas, upuzna-ju prihčan deo vaše domovine.« Rekao je na kroju inž. Alfred Josiek. »Všechno se mi velmi liby« »Sve se mi jako dopada* kaže Ladislav Hradil, gost iz Brna. »Prvi put sam u Jugoslaviji na godišnjem odmora. Preteklih godina sam bio u Bugarskoj i Rumunji. Od svega se mi najviše svidgju prirodne lepote. Planine se tu spuštiju do mora. U ovih četrnaest dana nameravam razgledati i bližrju okohcu. Bio sam u Trpiju na Peješ-cu, a takoder sam skočio malo više u unutrašrjost i raz- pustu sa suprugom, kčer-kom Claduiom i sinom Malhi asom. »U Jugoslavji sem bio više puta službeno. Dobro poznam Dubrovnik, Zagreb, Ohrid a i u vašoj slavnoj Po-stojnskoj špiji sam več bio. S vida nam se tudi i zadovojni smo. Hrana je dobra, i za mlade su pore je .dovo jne. Boravimo u hotelu, iako bi za duži porodični dopust rade odabrao apartman, za ve-čerrju atmosfero u porodici bi bio prikladn ji od hotelske sobe. Možda bi bilo dobro kad bi se na jelovnicima našlo više narodnih speejaliteta tipičnih za vašu bogatil kuhirju. Mohm vas, uzmite više kao pitanje, a ne kao grešku. Možda hotelu nedo-stije kakva prostorja uz ko-ju bi gosti mogli spremiti du-šeke za more i shčne stvari, da ih ne noše po sobama, ah to je več stvar arhitekata. Moram pohvahti i perso-nal hotela, izlaze nam u su-sret i jubazni su. Radi jezika nemarno poteškoča »rekao je na kraju gost iz Vestfalje. gledao Mostar, jako slikovit grad. »Pivo mate jako mv« - rekao je Ladislav. Ako Ceh misli da je naše pivo isto tako dobro kao njihovo, onda je to kompliment za naše pivo-vare. Pohvalno se je izrazio o hrani, kaže da je odlična. Na naše pitanje što mu se ovde ne svida malo se je zamislio i za tim rekao »ne znam, ne mogu se ničega selit«. Više narodnih specijaliteta Pre bi rekao da je bilo slučajno da smo sada tu u Morenii, nego unapred planirano - kazao je Egbert Sonder iz Savezne republike Nemač-ke, kojeg smo zatekli na do- informator Srpskohrvatski prilog VEST SA PELJEŠCA Faraon bez slobodne postelje TRPANJ, 25. junja - »Če bi imeh še enkrat tohko poste j, kot jih imamo (320), bi jih bilo premalo in vse bi lahko oddali,« je povedal Frane Matkovič, direktor hotela Faraon, enega od hotelov Jadran iz Kardeljeva. Največ gostov je iz Češkoslovaške, ki jih je pripeljal Emona Globtour, nekaj pa je tudi domačih gostov. Hotel Faraon so pozimi delno obnoviti, urediti pa so tudi družabne prostore kjer je na voljo gostom šest miz za biljard in namizni tenis. Hotel leži na vzhodni o bati polotoka Peljašča, ki slovi po odličnih vinih in izredno miti klimi. Do morja oziroma do plaže imzjo gosti le dober korak. Plaža je kot skoraj vse na tem območju čudovita. Drobni prod in izredno čisto morje saj so kanalizacijo speljati daleč ven na odprto morje. Dolga je dobrega četrt kilometra, na njej pa najde vsak kar žeti, sonce ali senco, ki jo nudijo palme oljke in drago sredozemsko drevje. Da ni gostom ob večerih dolgčas so dobro poskrbeti. Prirejajo »Trpanjske večeri« na katerih nastopajo folklorne in kulturna skupina s Pelješca, Korčule, iz Dubrovnika, Opuzena in Vrgoraca. Iz bogate zakladnice naše folklore spoznavajo gosti slikovite narodne noše, pesmi in plesa. Vsakih štirinajst dni organizirajo prizadevni delavci hotela najmanj 5 izletov v znameniti Dubrovnik in tri na otok Korčulo. Trpanj je znan tudi po zdravilnih blatnih kopelih, ki so primerne predvsem za zdravljenje reumatičnih obolenj in nerodnic. Tako veliko število gostov združuje tu prijetno s koristnim. Z. Gjurin Svečano obeležena 40-godišnjica pobede MORENIA, 21. juna - Povodom četrdesetgodišnjice pobede nad fašizmom u Domu JNA u Kardeljevu održa-na je svečana proslava, ko-jom prigodom je upritičen susret zbratimljenih opština Kardeljevo i Split. Svečanosti je takoder prisustvovao drag Jure Bilič, član pred-sedništva CK SK Jugoslavije. Ovom prilikom podeljene su posebne plakete, priznanja za dugogodišnji rad, koja je prhnilo 95 članova SK za četrdeset i više godina staža u SK. Medu nagradenim članovima je i Nedo Boškovič, bivši direktor Hotela Jadran, sa 52 godine staža u Savezu komunista. Član predsedništva CK SKJ, Jure Bilič je sa svojim saradnicima posetio Moreniu, gde se je zadržao duže vremena u prijateljskom razgovora. Z. G. Kolektiv kuhinje hotela Morenia, šef kuhinje Drago Bekič prvi z leve. DRUGI O NAMA: Puštanje u rad farme svinja u Stari Pazovi Na Dan samoupravljača, 27. juna ove godine, zva-nično če se obeležiti puštanje u rad objekata novo-izgradene i rekonstraisane postoječe farme svinja u Stari Pazovi. Ova investicija je naj več i izgradeni objekat radne organizacije PD »Napredak« i draštveno-političke zajednice Stara Pazova u tekučem Srednjeročnem planu razvoja. Njenom realizacijom naša radna organizacija ispunila je svoje društvene obaveze, koje su planirane u razvojnom planu i programu PIK »Sirmi-jum« i SAP Vojvodine. Ukupni kapacitet obe farme svinja sada iznosi 40.000 komada tovljenika godišnje, koji če se ispo-račivati klanicama: PO »Mitros« u Smremskoj Mitroviči, PD »Novi Sad« OOUR »Neoplanta« u No-vom Sadu i PRIO »Šid« OOUR »Srem« u Šidu. Ove klanice su za izgradnju farme ukupno udružile 120 miliona dinara. Inače, ukupna ulaganja u investiciju iznose 630.186.402.00 dinara iti po jednom tovoljeniku 24.710.00 dinara. Radove je izvela »Emona-inžinjering iz Ljubljane za fiksnu cenu i ključem na rake. Na ovom kompleksu predvidena je i izgradnja repro-centra i sanitarno - komunalne klanice (u sledečem Srednjeročom periodu), te če se na taj način kompletno zaokrožiti tehnološki proces ove proizvodnje. NAPREDAK list radnog kolektiva radne organizacije »Napredak« 26. jun. 1985 E-infomtator 3 POLETJE POD BIOKOVIM Polepšan hotel Morenia (Nadaljevanje s 1. strani) prekrasno deželo. To vam je dano. Občudujem pa vaše ljudi, kaj vse so naredili, da je dežela še lepša. Ob starih hišah, ki nosijo pečat preteklosti so zgradili lične hišice, ki se domiselno vežejo v celoto. Med ljudmi se počutimo kot dobrodošli gosti, še več, počutimo se kot prijatelji. Ustvariti znate vzdušje, da se počutimo prijetno in domače. Josiek in soproga Zdenka mu je v celoti pritrdila. Vsechno se me velme liby Problemov nimamo nobenih. Morda pogrešam na plaži kakšen košek več za odpadke. To ni graja temveč bolj nasvet. S hrano smo več kot zadovoljni, dovolj jo je in pestra je saj lahko izbiramo kar med štirimi meniji. Naša, češka prehrana se sicer malce razlikuje od vaše a smo jo takoj vzeli za svojo. Natakarji so ljubeznivi in nam vedno dobro svetujejo. Ljubeznivost je nasploh vaša deviza. Prijeten je mir, ki vlada v naselju in na splošno povsod. Človek se tu resnično odpočije. Nočnih lokalov, ki so ponavadi v turističnih krajih ne pogrešava. Razveselil sem se sobe za karam-bol biljard kjer zvečer lahko igram saj se doma na Češkem z njim ukvarjam skoraj bi dejal profesionalno. Morda še majhen nasvet. V TV salonu bi morda v bodoče imeli video ali film ter bi prikazovali turistične zanimivosti iz vaših krajev. Gostje bi tako lahko v kratkem času, ki ga prežive pri vas spoznali dobršen del vaše domovine,« je povedal inž. Alfred »Vse mi zelo ugaja,« pravi Ladislav Hradil, gost iz Brna. »Prvič sem v Jugoslaviji na dopustu. Prejšnja leta sem bil v Bolgariji in Romuniji. Najbolj mi ugaja vaša pokrajina. Planine segajo tu prav do morja. V štirinajstih dneh si bom ogledal tudi bližpjo okolico. Bil sem že v Trpnju na Pelješcu, pa tudi bolj v notranjost sem že skočil in si ogledal mesto Mostar, kije prav slikovito.« »Pivo mate jako my«, je dejal Ladislav. Če Čeh meni, da je naše pivo prav tako dobro kot njihovo, je to že kompliment za naše pivovarne. Pohvalil je tudi hrano za katero meni, da je odlična. Na naše vprašanje kaj pa mu tu ne ugaja je nekaj časa premišljeval nato pa dejal: »Ne vem, ne morem se ničesar spomniti.« Več jedi iz domače kuhinje »Bolj slučajno kot načrtno smo prišli v Morenio,« je povedal Egbert Sonder, iz Zvezne republike Nemčije, ki je na dopustu s soprogo, hčerko Claudio in sinom Mathiasom. »V Jugoslaviji sem bil službeno že večkrat. Dobro poznam Dubrovnik, Zagreb, Ohrid in tudi v vaši znani jami v Postojni sem že bil. Všeč mi je tu in zadovoljni Vito Čovič, direktor hotela Morenia: »Nadam se da Morenia skoro u potpunosti zadovoljava goste.« smo. Hrana je dobra in tudi mladim popolnoma zadostuje. Bivamo v hotelu, čeprav bi si za daljši družinski dopust raje izbral apartma, kije za večerno vzdušje družine bolj primeren kot hotelska soba. Pogrešamo pa še več vaših narodnih specialitet tako tipičnih za vašo bogato kuhinjo. Prosim, da vzamete to bolj kot vprašanje in ne kot napako. Pogrešam tudi v hotelu kakšen prostor kjer bi gosti lahko spravljali zračne blazine in podobno kramo, da jo ne bi nosili po sobah, sicer pa je to že stvar arhitektov. Pohvaliti pa moram hotelsko osebje, ki je zelo ustrežljivo in prijazno. Tudi zaradi jezika nimamo težav,« je dejal gost iz Westfalije. ŠEF KUHINJE MORENIE PRIPOROČA Hotel se po kuhinji pozna »Za našo kuhinjo bi lahko dejali, da je internacionalna,« pravi Drago Bekič, šef kuhinje hotela Morenia, ki je tu od same otvoritve hotela, v Jadranu pa že dobri dve desetletji. »Združili smo francosko, dunajsko in domačo kuhinjo in menim, da nismo izbrali slabo. To nam potrjnje tudi mnenje gostov. Seveda pripravimo po želji, predvsem "gre tu za prehodne goste, razne specialitete, kot na primer razne dalmatinske bržole, ribe, rake, in školjke, s katerimi se dobro oskrbujemo iz Splita. Seveda pripravljamo vse na pravem olivnem olju. Tako za kosilo kot za večajo pripravimo štiri različne menije, od katerih je vedno eden ali dva iz domače kuhinje. Danes bosta dva domača - dalmatinska bržo-lica in bosanska musaka. S povrtninami tukaj nimamo težav. Pokrajina ob ustju Neretve je daleč naokoli poznana in slovi po njih. Letos pa jih je v izobilju. Tudi meso dobivamo iz Splita, in to prve kakovosti. Tudi predjed gostje lahko izbirajo. Ponudimo jo toplo ali hladno, včasih lahko izbirajo celo med tremi. Ob kosilu si gostje izberejo meni za dan vnaprej, mi pa pripravimo le toliko hrane, kot je potrebujemo. Pri nas ni pogrevanja hrane, niti je ne mečemo proč,« pravi Drago, ki skrbi, da 18 delavcev pripravi dnevno 600 obrokov okusnih jedi in postori še vse drugo, kar sodi zraven. Kosilo š la Morenia: • ribja juha Morenia • dalmatinska bržola, slan krompir, blitva, zelena solata • kupa Morenia Ribja juha Morenia: Za pet oseb potrebujemo 1 kg svežih belih rib, izberemo bolj male ribe, jih očistimo, položimo v pološčeno posodo, dodamo list zelene, 10 zrn popra, tri stroke česna, sok limone, prilijemo hladno vodo, dodamo sol in pokuhamo. Ko je riba kuhana, juho precedimo in očiščeno ribje meso dodamo juhi. Na olivnem olju hitro prepražimo nekaj naribanega korenčka, ga dodamo juhi in do konca pokuhamo. Juho na koncu legiramo z jajčnim rumenjakom in osvežimo z nekaj limoninega soka. Dalmatinske bržole: Za dalmatinske bržole potrebujemo: 60 dag bržolic, lahko tudi rosbift, reženj pršuta, meso mora biti dobro odležano, 1/2 kg paradižnikov, želeni peteršilj, sol in poper. Navedene količine veljajo za 3 osebe. Za tanek prst debele bržo-lice narahlo potolčemo z roko in na olivnem olju na hitro popečemo, osolimo ter predenemo v drugo posodo in jih držimo na toplem. Na preostalem olju prepražimo na drobne kockice ali tanke rezance narezan pršut, dodamo paradižnikov concassče (olupljen sesekljan paradižnk, brez semenčic in soka), sesekljan peteršilj, podušimo, malo popopramo ter s tem prelijemo bržole. Kot prilogo ponudimo slan krompir in kuhano blitvo, ki jo narahlo zabelimo z olivnim oljem. Zraven se lepo poda zelena solata. Kupa Morenia: Sveže sadje narežemo na drobne kocke. Prav sedaj so nam na voljo marelice, breskve, hruške, banane in podobno. Mariniramo z mara-skinom, kancem ruma in nekaj kapljicami limoninega soka. Sadno solato ohladimo v hladilniku. Predno serviramo, dodamo najmanj tri vrste sladoleda, garniramo s tolčeno sladko smetano in poškropimo z nekaj kapljicami maraskina. Dober tek! IZ ZAOSTROGA V avtokampu Dalmacija ni problemov Medtem ko je žena Zdenka na plaži igra mož Alfred Josiek biljard v salonu hotela Morenia. »Moram, da ostanem v formi,« pravi Alfred. » ZAOSTROG, 24. junija - Že pred dobrim mesecem so pričeli prihajati prvi gosti v hotel in avtokamp Dalmacija v Zaostrogu, ki sodi v okvir Emonine delovne organizacije Hoteli Jadran iz Kardeljeva. Kot je povedal direktor Dalmacije Luka Antunovič bo že v prihodnjih dneh težko najti posteljo v hotelu. Tudi tu velja ugotovitev, da je letos precej več gostov kot lani. Pravkar imajo v gosteh skupino čeških gostov, ki jih je sem pripeljala največja češka turistična agencija ČEDOK. Z njo in z agencijo Avtoturist iz Prage Jadran že vrsto let uspešno sodeluje. V avtokampu je precej tudi domačih gostov, ki imajo tu popolno udobje. Gosti imajo na voljo izposojanje hladilnikov in čolnov. V kampu so tudi s toplo vodo, posebne kadi za pranje perila in posebni prostori za pomivanje posode ter britje. Samopostrežna trgovina je dobro založena z vsem kar potujoči turisti potrebujejo. Lakoto si lahko potešite v lepo urejeni restavraciji ali pa na pokriti terasi kjer zvečer za ples in razvedrilo poskrbi domači ansambel. Hotel Dalmacija je paviljonske-ga tipa B kategorije in ima 140 postelj, v avtokampu pa je prostora za 300 prikolic. In prednost - oljčni gaji, ki v močni pripeki dajejo prijetno senco. O več kot tisoč metrov dolgi plaži pa rečemo lahko le to, da sodi med najlepše na Jadranu. »Problema nema« Je dejal g. Densch Fritz iz Kolna v Zvezni republiki Nemčiji, ki že devetnajst let hodi v Jugoslavijo na dopust. Vrsto let prihaja prav Egbert Sonder iz Zvezne republike Nemčije preživlja svoj dopust z soprogo v Morenii. Hčerka Claudia in sin Mat-thias sta medtem ko starša pijeta dopoldansko kavico na plaži. sem v Zaostrog. Pride že 25. maja in ostaja tu mesec dni. »Jugoslavijo dobro poznamo. Jadransko obalo poznamo od Opatije pa tja do Ulcinja, vendar mi ta del še najbolj ugaja. Zaradi sporazumevanja nimam težav. Govorim nemško in angleško, pa tudi vašega jezika sem se v teh letih nekaj malega naučil. Problema nema! Tudi vaša hrana mi ugaja, ribe, pripravljene tako ali drugače še posebej. Prav tako so mi všeč vaša vina, belo ali črno, osebno dam prednost črnemu. Vače jedi na žaru pa so itak že priznana specialiteta. Čeprav se nekateri malce pritožujejo čez higieno, jaz tu nimam pripomb. Dnevno nam zamenjajo vseh 6 brisač, dvakrat tedensko pa posteljno perilo. Veliko sem že potoval pa se mi to ni dogajalo prečesto v renomiranih hotelih. Povedati moram še nekaj. Pohvaliti moram poštenost, ki je tu doma. Vse, tudi dragocenosti in denar lahko pu- stim v sobi na mizi. Nihče se . ničesar ne dotakne. V dolgih .-letih kar prihajam sem se še ni zgodilo, da bi mi kdo kaj izmaknil. Ta občutek je ču- | dovit. Resnično ne vem kaj bi mi ne bilo všeč! Ne vem, morda le cesta do Postojne naprej ob obali do Splita, ki je ozka in marsikje nevarna. Prav ta morda odvrne marsikaterega turista, ki je vajen le širokih avtocest. Ko bo ta enkrat urejena, bo to velik plus za vaš turizem. Jaz osebno bom še prihajal v te kraje. Če bo zdravje in vse drugo kar sodi zraven bom prihodnje leto 25. maja, ko je vač praznik - dan mladosti, zopet tu v Dalmaciji-Tu imam čoln, ki ga vleče 25 kopi na izlete v Sučuraj na otok Hvar ali v Trpanj na Pelješac, tukaj je izredno lepo modro morje in blago podnebje, predvsem pa so tu prijazni in dobri ljudje s katerimi me vežejo že prijateljske vezi,« je povedal gost Densch Fritz. S PELJEŠCA Faraon brez proste postelje TRPANJ, 25. juna — »Da imamo još jednom toliko postelja, koliko nam ih stoji na raspoloženju (320) bilo bi nam premalo, sve bi bilo za-uzeto« kazao nam je Frano Matkovič, direktor hotela Faraon, jednog od hotela Jadran iz Kardeljeva. Najviše gostij u imamo iz Čehoslovačke, doveo nam ih je Emona Globtour, a imamo takoder domače goste. Hotel Faraon su ove zime delimično renovisali, uredili su takoder društvene pro-storije u kojima gostima stoji na raspoložepju šest stolo-va za biljar i Stoni tenis. Sam hotel leži na sjevero-istočnoj obali poluotoka Peljšca, koji je čuven po odličnim vinima i izrazito blagoj klimi. Do mora, odnosno do plaže gosti imajo par koraka. Plaža, kao i sva priroda na ovom području je doslovno preekrasna. Sitni šljunak i izvanredno čisto more, kanalizacija je sprovedena da-leko na otvoreno more, karakteristike su ove četvrt kilometra duge plaže. Na pjoj može svak nači što poželi, sunce, ili hlad pod palmama, maslinama i ostalim sre-dozemnim drvečem. Da letuj i večeri ne budu prazni pobrinuli su se orga-nizatori »Trpanjskih večeri« na kojima nastupaju folklorne i kulturne grupe sa Pe- Frane Matkovič, direktor hotela Faraon Iješca, Korčule, iz Dubrovnika, Opuzena i Vrgorca. Iz bogate riznice naše folklorne baštine gosti imaju prili-ku upoznati slikovite narodne nošnje, pesme i plesove. Marljivi radnici hotela or-ganizuju svakih četmaest dana barem pet izleta u drevni Dubrovnik i tri na otok Korčulu. Trpanj je takoder poznat po lekovitim blatnim kup-kama koje leče reumatska obolepja i neplodnost. Tako ' tu veliki broj gostiju spaja ugodno sa korisnim. Z. G. Hotel Faraon u Trpnju na Pelješcu Razstava v emonki azstava iale plastike bJ^i^',razstavi P° vrsti je No si3 tokrat od 26'juni-Mlo/1' JuliJa v predveiju i te6- stavfae Emone Jo-i akademski kipar, lasti*dstavil Posebno zvrst že nnef,a oblikovanja, ki lalnf,0 meie konvenci-»kiparstva. ajev pristop k plastična materialu - ki seveda . i n„Jerriu narekuje oziro-J2g0Juje način dela - je , kep. Vrščaj izkorišča rjstf,,ltn,eriovanl notranji ali medprostor, kot .kar 1 Popularno izražanji6 v njegovem prime-o2or‘dnez še lažje, saj gre za en medprostor, kjer ^radi te prozornosti izgublja po drugi strani sama plastika, prostorsko razmerje v smislu omejevanja tega medprostora. Vanj umetnik vnaša barve, ki jo je podredil po eni strani čistemu konstruktivističnemu načelu, nato pa jo razblinil po prostoru v megličasto maso in jo pričel spet združevati v zanimive barvne odtenke. Jože VrščEU je rojen 1950 leta v Črnomlju, na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1977. Dose-dcu je imel že 15 samostojnih razstav, skupinsko pa je razstavljal tudi v tujini, v Celovcu, Vidmu in Parizu. G. T. ^ Mimogrede Bernardin ni Prebukiran PORTOROŽ, 16. julija - Da nismo prebukirani, , f^oramo zahvaliti naši prodajni službi, ki je že Phla meseca potrdila oziroma uredila stanje rezer-ac*j> takšno kakršno je bilo, poudarja Ivo Silič. ‘Dobro, določene težave zaradi pritiska gostov vCer so, toda spretno jih selimo iz naselja Vile park Erand hotel Emona in obratno, če hočete. Tačas v, 0 v celoti zasedeni. Manjša praznina bo nastopila ^četku avgusta, potem pa smo popolnoma polni e do septembra. N. E. toro je vedeti vnaprej ^DELJEVO, 22. julija plovno organizacijo L® boteli Jadran je obi-, a®ni turistični strokov-Leni Kovan iz Lon-tj’ j seje z vodilnimi de-jJadrana pogovarjal o ij‘J1 hotela Labineca v ig ,U’ katera je predvide-kj^oSnjo jesen. Pogovo-L^kli predvsem v smeri ^itve hotela za klub- Anglije sije ogledal l»v vguno ‘n Mprenio. Stien z ogledom je p ritij' ‘V Dubrovniku sem ,jy®val v hotelu Belve-C,Je luksuzne kategori-bi se za dopust ra-' za hotel Morenio.« »Londonski strokovnjak je obiskal hotele Jadran na osnovi našega sodelovanja s touroperatorjem, ki bo polnil ta novi hotel. Namen Jadrana je, da že ob gradnji uredimo hotel Labineca tako, da se bodo klubski gostje v njem dobro počutili in bodo zadovoljni,« je povedal Rade Maršič, glavni dirketor hotelov Jadran. Dobro povedano in umno. Dokaj redek slučaj prilagajanja novih zmogljivosti tržišču in znani klienteli. Dobro je vedeti v naprej in po vsej veijetnosti ceneje. Z. Gjurin Cyril Drufher iz Teksasa, ki že 34 let zapored vsako poletje preživlja svoj letni dopust v ljubljanskem hotelu Slon. Tu je nedavno praznoval tudi svoj 91. rojstni dan. V domovini je bil marshall, se pravi šerif z zvezdo. Ob rojstnem dnevu ni hotel nobene posebne slovesnosti. Sprejel je le našo majoliko in krožnik, ki mu ga je izročil Emil Jankovič, šef gostinstva v hotelu Slon. PERUTNINA PTUJ Pl priznanje- Cmcria SOZD^jubtjana proizvodnja,j^ac^ina, Turizenv, kdtzlszvo, inženiring, 0.0. ■so. Mdelev.A/f. ■fky, 20.7. r ^«5 tev kot lani. Nočitev 3^2LrVečvpaje biloza ^stični promet se je Sffil povečal v naših ob-iom ■ hotelih Bernardin lev,.Vl®ra’ kjer je bilo noči-tovk 4,4 odstotke več - in m hotelih Bernardin za 15 čta , n v in v hotelu Rivi-or-/® 8 odstotkov. V obeh njfrh^eijah gre to poveča-jen,,povsem na račun več-? števila tujih gostov. Su lih ,„P°čitnice v naših hoteli iJe letos odločilo precej u in t^Stežev, Skandinavcev „ ti;,‘ancozov kot lani. An-d oS* Sostov je bilo za 61 sltjL0t*cov več, skandinav-1hh 29 47 odstotkov več in 1 C^kih 6-krat več kot v ia o^hdobju lani. Poleg te-1)3 Je bil komaj zaznaven padec nočitev gostov iz Avstrije, Italije, ZR Nemčije in Nizozemske. Ugodne rezultate so dosegli tudi naši »celinski« hoteli. V ljubljanskem Grand hotelu Union so se nočitve povečale za 9 odstotkov, v ča-teških Termah za 2 odstotka in v celjskem hotelu Evropa za 1 odstotek. Razumljivo je, da mariborski hotel Slavija ni dosegel lanskega rezultata, saj so imeli zaradi obnove hotela na razpolago precej manj sob kot lani. Z ugodnim turističnim prometom se je precej povečala tudi zasedenost naših hotelov. V prvem polletju lani so bili hoteli v poprečju zasedeni 56,6-odstotno, letos pa že 60,9-odstotno. S povečanim obiskom tujih gostov pa se je spremenilo tudi razmeije med nočitvami domačih in tujih gostov, ki je bilo v tem obdobju lani 51:49, letos pa 49:51. Dobri rezultati na področju turističnega prometa so seveda vplivali tudi na doseženo realizacijo. Promet je tako v naši delovni organizaciji v prvem polletju znašal 1.708 milijona din, kar je za 82 odstotkov več kot lani. To pomeni, da smo na tem področju že uresničili 52 odstotkov plana, ki smo si ga zastavili za leto 1985. Najuspešnejši pri realizaciji plana so bili v hotelih Slon, Slavija in Grand hotelu Union. Na področju deviznega priliva so bili doseženi za 8 odstotkov boljši rezultati kot v lanskem obdobju. Ugodne rezultate so pri realizaciji izvoza storitev dosegli v hotelu Slon, Slavija in Grand hotelu Union, za celotno delovno organizacijo pa pričakujemo ugodnejše rezultate v tretjem tromesečju, ko naj bi bila poravnana večina naših terjatev do tujine. Da se dinarskih čekov tiyi gostje radi poslužujejo je razvidno tudi iz podatka, da je bilo v letošnjem prvem polletju kasiranih dinarskih čekov v naših hotelih enkrat več kot v lanskem letu. Seveda je to za tujce privlačno, saj tako dobijo poleg ugodne menjave svojih valut še dodatni popust. A. Zalar Nagradna E-križanka l^gradno E-križanko, ki to tokrat pripravili za to “. reševalce rešujemo ta- o’vodoravno in navpič- ^ vpišemo v križanko vse L Predstavljajo slike. Me-Hj > da jo bodo lahko rešili *}sti, ki v reševanju sli-jlh križank niso najbolj Pravilna rešitev E-magičnl liki ,J*tve pošljite v zaprti •**]ti z oznako »Nagradna If^nka* na naslov uredba: 61000 Ljubljana, E-jjl^hator, Šmartinska 130 do 25. avgusta ^‘toator, ^snejc A. Emona, Miran, orgle, nalet, Aneta. B orada, rovar, Avari, Dario, Arion. C. krava, radar, Adige, vagon, arena. D. terus, elita, rimar, U tant, Sarto. E. ambra, merek, briga, Regan, akant. Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za din 500: Gerta Gregorka, del. skupnost Poslov- ie stavbe Emona, Ljubljana, martinska 130; 2. nagrado - vrednostni bon za din 400: Marica Hu- l bij ar Cesti lana, Šmartinska 130. SOZD Emona -hvala V imenu učencev in delovne skupnosti se vam iskreno zahvaljujemo za vaš prispevek ob 20-letnici vzgojno izobraževalnega dela OŠ Riharda Jakopiča, ki smo jo skromno a prijetno proslavili ob prisotnosti številnih ljudi, ki tako ali drugače sodelujejo z našo šolo. Menimo, da smo ob tem praznovanju še poglobili devetletno pobratenje s šolo Goce Delčev in s Šiško pobratene občine Kavadarci, saj so štiri dni bili naši gostje 53 učencev in 32 učiteljev, ki so v teh dneh spoznali dobršen del naše lepe Slovenije in učitelji še Slovenske Koroške, nad čemer so bili posebno navdušeni. Prispevek vaše delovne organizacije je pripomogel k zmanjšanju stroškov, ki smo jih imeli s prireditvijo in pogostitvami in nam dokazal, da ima združeno delo kljub številnim svojim težavam razu-mevanje za področje vzgoje in izobraževanja. Če bi lahko kdaj s kako našo uslugo pomagali vaši DO, bomo to z veseljem štorih. Sporočite nam. Tovariško vas pozdravljamo! Osnovna šola Riharda Jakopiča Ljubljana PRIZNANJE IN NAGRADA Nada Blesič - delavka leta v Bernardine BERNARDIN, 17. julija -Danes vam predstavljamo Nado Blesič četrto delavko, ki je v hotelih Bernardin prejela letos priznanje in nagrado - delavka leta Bernardina. Nada Blesič je visokokvalificirana kuharica in dela v kuhinji restavracije Majolka v Bemardinu. Visoko kvalifikacijo in naziv kuharica specialistka si je Nada pridobila s šolanjem ob delu. Letos je uspešno končala dva semestra gostinske šole v Opatiji. »Doma sem iz Knina,« je povedala Nada. »Še ne stara 15 let sem prišla v Ljubljano na gostinsko šolo kot štipendist Bernardina. Dobesedno v šolskih klopeh osemletke sem se skupaj s sestro in bratom odločila za gostinski poklic. Brat in sestra živita in delata v Ljubljani, jaz pa sem po končani šoli prišla v Bernardin kjer sem najprej delala v Majolki, zatem dve leti v Grilu, sedaj pa delam zopet v kuhinji restavracija Majolka. Ze od samega začetka me je delo v gostinstvu veselilo. Ko sem ga ob šolanju in izpopolnjevanju še bolj spoznala me je dodobra pritegnilo in sem ga prav vzljubila. Delam rada z veseljem. Če gosti hrano pohvalijo je to za mene nagrada, ki mi tudi nekaj pomeni. Spominjam se trenutka, ko sem v šolski klopi vstala in se prijavila. Imela sem tesnoben občutek in nekakšen strah pred neznanim. Sedaj je vse to že za menoj. Znanje in izkušnje so me oblikovali in mi dah samozavest Vem, da le znanje nekaj pomeni in da me pri delu cenijo po njem. Kuharsko znanje s pridom uporabljam tudi doma Delo v kuhinji ima tudi svoje senčne plati. Vendar bi se kljub temu, da jih se- daj dobro poznam, znova odločila prav za ta poklic.« Povedala je še, da je hvaležna Bamardinu, ki ji je omogočil izobraževanje ob delu. Znanje, ki si ga je pridobila že uporablja, z vsa-' kodnevnimi izkušnjami pa ga bo lahko le še obogatila. Z. G. Nada Blesič ■ PLANINSKA SEKCIJA EMONA V vrtu Šmarnic na Ratitovcu V nedeljo 2. julija 1985 nas je tovariš Miloš Pertovt popeljal na vrh Ratitovca 1666 m visoko. Tovariš Pertovt nam je zanimivo razlagal imena pokrajin in planinskega rastlinstva. Popeljal nas je v pravi vrt šmarnic. Veseli in zadovoljni smo se vrnili na Zah log, nato pa z avtobusom v Ljubljano. Z lubenico na vrh Ojstrice V soboto 13. julija 1985 smo se zbrali EMONCI pod žičnico na Veliko planino z vodjem Lojzetom Menega-hjo. Vodil nas-je preko doline Dol, kjer smo se ustavili pri prijazni planšarici, ki nas je postregla s pravim planinskim kislim mlekom. Nato smo nadaljevah pot na Korit-ni vrh, Konjščico, Rzenik, Presedlaj preko Praga na Korošico. Prespali smo v Kocbekovem domu. Prijeten večer so nam pripravili »Bajtarji« z Velike planine z Lojzetom na čelu »planinski krst.« Lojze se je moral preizkusiti tudi čevljarja, ker se je planinki Miji odlepila peta na čevlju. V nedeljo navsezgodaj smo se odpravili na vrh Ojstrice visoke 2399 metrov. Tu je bil v največji pozornosti Dolfe, ki je v nahrbtniku prinesel 5 kg težko lubenico. Na vrhu Ojstrice smo jo razrezali in tovariško razdelili. Dolfe je tokrat že drugič prinesel v planine nad 2000 m visoko lubenico in zato dobil planinsko ime LUBENICA. Vračali smo se po grebenu čez Škarje, Luške babe in Planjave na Kamniško sedlo. Pojdite drugič tudi vi z nami. Prepričali se boste, da je v gorah še lepše kot v dolini. H. Bregar Bance, morski pes ! m... PTUJ, 13. julija — Ob novi restavraciji Ribič na Ptuju je v poploldanskih in večernih urah potekala zanimiva gosti nsko-turistična prireditev »Rancarija«, katere namen je bil, ohraniti spomine na nekdanje dni splavarjenja po reki Dravi. Organizirala sta jo EKK TOZD Gostinstvo »Haloški biser« in Brodarsko društvo »Ranca* s Ptuja. Številni obiskovalci, ki so se okrog 16. ure zadrževali na letni terasi restavracije Ribič, so pozdravih rancatje, ki so s svojimi plovili - ran-cami, pripluli po Dravi iz mr a. Supermarket Ljubljana, etaža A, Kersnikova ulica 2; 3. nagrado - vrednostni bon za din 350: Angela Kozar, DSSS Emona Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2; 4. nagrado - vrednostni bon za din 300: Albina Lampe, DS Poslovna stavba Emone, Ljubljana in 5. nagrado - vrednostni bon za din 250 prejme Branko Črne, ERC, tiskarna, Lju- Dupleka pri Mariboru. Navdušenje se je nadaljevalo s prihodom ranče Brodarskega društva s Ptuja, s katero so se. obiskovalci prevažali po Dravi oziroma akumulacijskem jezeru. Organiziranih je bilo nekaj šaljivih tekmovanj na vodi in ob vodi, zmagovalci so dobih lepe nagrade. Goreče bakle, ognjemet, glasba ansambla »SIK« iz Titovega Velenja, so prispevali k ambientu prireditve, ki bo upajmo, postala tradicionalna. Gostinska ponudba je bila specializirana za ribe - gostje so lahko naročili morskega psa in tuno na žaru, skuše, ribji paprikaš idr. Ker bo kmalu zgrajen pomol ob restavraciji Ribič, bodo vožnje z rancami po Dravi do Ptujskih toplic gotovo postale turistična zanimivost. I. K. itamo! Mariborska Slavija je že obpovljena, v svoji novi preobleki dodobra izstopa od sosednjih stavb, ki jih je prekrila patina časa. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ŠTEFANA VIDONJA se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala pa tov. Klariču, tov. Brišniku in tov. Jerše-tu za razumevanje v času bolezni mojega očeta. Vsem iskrena hvala. Alenka VODOPIVEC ■ INTERNI NADZOR V MESNI INDUSTRIJI ZALOG Pokaži mi roke in povem ti, kdo si! ZALOG, 19. julija - Vsakdo bi moral imeti interno kontrolo ali notranji nadzor, kar sicer v Jugoslaviji ni z ravno v modi in navadi, je pa še kako potrebno, meni direktor MIZ, tov. Stular, ko ob drugi obletnici te »novotarije« skuša analizirati, kako in zakaj se v MIZ spopadajo s tem navidez nepotrebnim sovražnikom. »Do pred dvema letoma si v Jugoslaviji prodal vse, kar si naredil, ne glede na kakovost izdelka. Z omejevanjem cen »smo« skušali obdržati standard ljudi na določeni ravni. Tu so se pojavljale maksimirane cene mesa, ki' jih niso pogojevale nakupne cene. Ni bilo kompenzacij, razen za koruzo. Proizvajalci so služili na račun slabe kakovosti. Mikrobiološko higienski nadzor je marsikje padel za dve stopnici navzdol. Mi, ki smo določeni za nosilca izvoza, smo bili prisiljeni upe-ljati sistem notranjega nadzora (glej pod kontrolo kvalitete) kakovosti svojih izdelkov glede na zahteve zunanjega trga. Izmed 14 izdelkov, kolikor smo jih razstavili na novosadskem kmetijskem in živinskem sejmu, smo dobili 11 nagrad. To je že lep rezultat. Vsak mesec, vsak teden spremljamo kakovost svojih izdelkov, kar je stvar tehničnega kolegija. V laboratoriju za to delo posebej skrbi inž. Bregarjeva, kjer ugotavljajo število - mikroorganizmov, količine vode, normative itd., kar nam kaže higiensko starye tovarne, izdelkov ipd. Tako rekoč vsak dan preverjamo svoje izdelke, ali so v okviru norm ali ne, pravi Štular. Rezultate bi bilo težko oceniti takole na pamet. Ves naš nadzor ali kontrola je v fazi razvoja, v vsakodnevni analizi, preverjanju temperature, postopkov, Gre za pravilno klanje, predelovanje, sušenje, konzerviranje. Gre za zelo težko in dolgo pot, ki jo, vsnj upam, uspešno premagujemo. Ne gre za nikakršen teater pri delu, temveč za priučevanje splošno veljavnim normam, ki vladajo v svetu, v katerega izvažamo. Vsi delavci po oddelkih tedensko ocenjujejo svoje delo, kar pomeni posebno stimulacijo. Ne nazadnje so pomembni desetminutni tedenski sestanki z delavci o umivanju rok, o oblačenju za delo pri nizkih temperaturah, o splošni higieni in podobnem, kar vse tako ali drugače še kako vpliva na kakovost dela in ne nazadnje na zadovoljstvo in počutje delavcev. Je pač že tako, česar se Janezek ali Jovo nista naučila kot otroka, se pač morata kot odrasla človeka. K sreči nikdar ni prepozno! N. I. Ipko izdeluje tudi naprave, ki dodobra zmelje odpadno vejevje v zmes iz katere potem nastane kakovosten humus, v ozadju je traktorski univerzalni mešalec ■ PREDSTAVLJAMO VAM Kdo in kaj je IPKO v Podpeči? V Kamniku pod Krimom tik ob Preserjah je temeljna organizacija IPKO - Industrija plastične in kmetijske opreme, ki sodi v okvir delovne organizacije IKO - Industrija kovinske opreme ljubljanske SOZD IMP. IPKO je relativno mlada delovna organizacija, ustanovljena je bila v začetku leta 1981 kot temeljna organizacija sozda IMP. Zaposluje skupni 104 delavce od katerih je dve tretjini zaposlenih v kovinarstvu, ena tretjina, delavcev pa dela na plastiki. Okrog 90 odstotkov prihodka ustvarja IPKO s proizvodnjo farmske opreme, ki je plod dognanj živinorejskih strokovnjakov Emone in jo ta tudi prodaja v obliki inženiringa na domačem in tujem trgu. Kopjunktiiren program opreme gre predvsem za opremo prašičerej-skih farm, je omogočil povečevanje proizvodnje in ne nazadnje tudi zgraditev proizvodnih hal v Kamniku pod Krimom. Zaradi povedanega je bila dana pobuda, da bi se IPKO s svojo proizvodnjo vključil v SOZD Emona kot proizvodna delovna organizacija. Delavci IPKA so se nedavno z referendumom odločili za vključitev, v Emoni pa bo o tem odločal delavski svet sozda, na svoji seji, ki bo koncem meseca avgusta 1985/Ker proizvodnja farmske opreme ne predstavlja serijskih izdelkov, temveč je to proizvodnja tipske opreme in bolj ali manj prilagojena vsakemu posameznemu projektu, so bili nekateri mnenja, naj farmsko opremo proizvaja organizacija, ki je z Emono tudi statusno povezana, predvsem ker gre za rešitve, ki so izključno tehnologija Emone. Kot je povedal Franc Čarman, inženir strojništva in tehnični vodja IPKA, So pričeli -obrat v Kamniku pod Krimom urejati že leta 1979/ 80. V dveh velikih halah, vsaka od njih meri 1.200 kv. metrov, proizvodnja že teče. V prvo so vselili proizvodnjo iz plastičnih mas, manjši del pa so namenili varilnici, v drugi pa je kompletna kovinska proizvodnja. Kot že povedano je 90 od- stotkov proizvodnje namenjeno opremi farm, deset odstotkov pa je proizvodnje po naročilu posameznih naročnikov kot so prevozni plastični kontejneiji za mleko, razni traktorski priključki, kompresorske škarje, razne škropilnice za vinograde in sadno drevje, po naročilu pa s plastiko oblagajo tudi bazene za kemično industrijo. Za govedorejo sodeluje IPKO tudi pri izdelavi računsko vodenega krmljenja, v pripravi pa imajo tudi prototip opreme za kunčerejo. Kot pravi Franc Čarman so vse možnosti, da preidejo v proizvodnji tudi na program opreme za kokošjere-jo. Zahtevnejša dela bi opravili sami, manj zahtevna pa bi izdelovali kooperanti tako za domači trg in tudi za prodajo na tujem. IPKO bi lahko ob uresničevanju vseh začrtanih programov prerasel v tovarno opreme za živinorejo in predelovalno industrijo, kar bi omogočilo širši prodor Emo-nine tehnologije in znanja v svet. z. G. Lepo vreme je v soboto in nedeljo 13. in 14. julija pripeljalo v Ptujske toplice blizu 10.000 kopalcev od blizu in daleč. To je obenem tudi letošnji rekord toplic. Se bo tako tudi nadaljevalo? BERNARDIN V VISOKI POLETNI SEZONI Najnovejše: kapitanova večerja PORTOROŽ, 16. julija -Kar zadeva izvenpenzionsko ponudbo, prireditve in življenje nasploh, so v Bernardino realizirali še eno dobrodošlo novost, to je tako imenovano kapitanovo večeijo ob petkih, ki privablja izjemno število Bemardino-vih in tudi portoroških gostov, kakor pravi direktor Ivo Silič. jaške mornarice Jadran, katere posadka se je udeležila tudi kapitanove pojedine, Bernardinovi delavci pa so si to elitno morsko lepotico lahko ogledali od blizu. Kapitanova večerja pome- ni dodatnih 40 S miHjotl(j'e prometa, njen ideolog Pa ‘ piumcua, njeni lutuiop » f*. Anton Domnik, vodja no lov Bernardin in Vile Pav idejij Prav gotovo njegova — sodi med inovacije, mar n ^ KJE NOČEJO REZATI KRUHA ZA MALICE? Na povečani terasi restavracije Pristan za 140 gostov, ki jo reklamira tudi dnevno Bemardinovo glasilo, stane kapitanova večerja penzionsko ceno za večerjo plus 1500 dinarjev (doplačilo), gostom pa je na voljo bogato obložena miza, ki obsega vse od raznovrstnih rib do mesa. Star daljnogled, kompas, možje v kapitanskih uniformah - enkratno vzdušje. Kapitan s pipo v ustih vabi goste k bogato obloženi mizi. Skratka, nova ponudba, izjemno privlačna, zato je povpraševanje večje kot ponudba (sedeži). Obisk je izreden, gostje nadvse zadovoljni. Pred dnevi je bila na obisku v Bernardinu šolska ladja jugoslovanske vo- Kremenca lepo uspeva POSTOJNA, 16. julija -Nam je letos lepo narasel promet in nam še narašča, pravi izmenovodkipj a Vera Subotič, ki to dejstvo pripisuje večji izbiri, občutno večji prijaznosti prodajalk in blagajničark kot drugod, večji delovni vnemi in ne nazadnje dokaj močni kupni moči stanovanjskega naselja na Kremenci, ki se še kar povečuje. »Po radiu sem slišala, da v Ljubljani niso redke trgovine, kjer kupcem nočejo odrezati kosa kruha za malico... So pa ljudje res še skregani z belim kruhom!« Kremenca ima zares veliko in pestro izbiro. Kakor pravijo ima Emona Centro-merkur zares široko izbiro in ponudbo neprehrambe-nega blaga. Celo hladilne omare in zamrzovalne skrinje lahko kupite na Kremenci. Dnevno market obišče po 800 do tisoč kupcev, ob petkih in sobotah precej nad tisoč. Dnevni promet se suče okoli 100 S milijonov din, ob sobotnih konicah tudi ao 150 S milijonov. Samo 1 NA OBISKU PRI EMONA ILIRIJA V ILIRSKI BISTRICI Prehitevajo inflacijo ILIRSKA BISTRICA, 16. julija - »Promet v gostinstvu in trgovini je bil v zadnjih dveh mesecih boljši, kot smo pričakovali, saj dosegamo stopnjo inflacije. Junija smo zabeležili 87,5% večji promet kot v enakem času lani, pravi direktor DO Emona Ilirija tov. Kaluža. Samo v gostinstvu so Iliri-jani v tem času dosegli 98,5% večji promet kot lani, kar je izjemno, podoben rezultat je dosegel tozd Grosist, maloprodaja pa 81%, kar je vsekakor več kot spodbudno. Ce bi se ta težnja nadaljevala, potem so v Iliriji lahko več kot zado- voljni. Kjg so vzroki? Lani je bil bistveno manjši promet, nekaj pa je k takšnemu rezultatu, kakršen je, skromno pripominja direktor, pripomogla tudi situacija, ena večjih ilirskobistriških proslav. Podobno ugodno je ta čas poslovala tudi sicer dislocirana bistriška trgovina oziroma market Kremenca v Postojni, ki je po podatkih za prvo letošnje polletje zabeležila 87,4% večji promet kot lani v enakem času, v juniju in juliju pa kar za 102% več. (Glej prispevek o Kremenci). N. E. junija je Kremenca pok3^. rala 2,15 S milijarde dii'at jev, kar je vsega zavidam vreden promet. .. In zaslužki? »Prekleto lo se nam promet pozna V. plačah. Neč!« se razjezi 51% prijazna Vera. Če bi »delaj!, 4 S milijarde, ne bi doba nič več. Nčuboljši kruh dobivaj^ Žitove pekarne na Vrhn%. Oskrbo bi radi dobivali v krat tedensko. Svežo ze, njavo dobivajo vsak daj1 , od Mercatorja. Če bo tako naraščal, ne bo da* čas, ko bo mesečni pr?’’1 presegel 3 S milijarde da*' 14. novembra bo Kren*1 jstni d3!!. ca praznovala 6. rojsm« - ^ »V začetku so rekli, na) v delala po 600 S milti°j;i letno, zato smo se vsi za vo držali.« No, pa so ji*1 ^ tro presegli, pa ne samo .. radi inflacije,' temveč tud1*, predvsem zaradi dobre ™ nudbe in - prijaznosti. ^ j, /■> V informator glasilo delavcev sozo emona IjuO Izhaja enkrat mesečno . Glavni In odgovorni urad*" Miran Blaha. Uredniški °?„ bor: Dušan Bračun, Fer